i
QLR5IL0 SlGVm^KKR DELF\VSTVf\T7
			
	asa	Ml	a a BMOBimn
	■ BS	IIP	n a n n a na tis n ^
-h N -—fs—K_	n KUB	IM	b jr a jv a v»e e
Izhaja vsak petek. ■»
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah » štev. 2. ■»»
TJD&SiSSiSSiStDi
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3'— poluletna . > „ 1'50 četrtletna . . „ 0'75 Posam. štev. „ 0'tO
Štev. 46. ss* ^ sa V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1907.	^	^	^	Leto	II.
Državni zbor.
Dunaj, 16. okt.
Danes dopoldne ob 10. uri je pričel državni zbor zopet s svojini delovanjem.
Današnja seja je bila zanimiva in jo je pričakovalo vse z neko napetostjo. Zbornica je bila skoro do cela polna, galerija natlačena radovednega občinstva.
Dri otvoritvi seje je prebral predsednik poročilo o cesarjevi bolezni in izrekel željo, da bi usoda še mnogo let obranila cesarja čilega, čemer je zbornica burno pritrdila.
Nato so zapisnikarji prebrali različne nujne' predloge, interpelacije in par peticij, nakar je dobil besedo ministrski predsednik Beck, ki .le v skoro dve uri trajajočem govoru razvil načrt pogodbe z Ogrsko. Za nas je znamenita točka, da se bode zidala železnica iz Novega mesta skozi Belo Krajino na Hrvatsko in v Dalmacijo. S to železnico bo pač vstreženo vsem Jugoslovanom, posebno pa Dolenjcem-Belokranjcem, ki si bodo potom železnične zveze gotovo lahko veliko opomogli. Prihodnji teden bode prvo branje pogodbe z Ogrsko.
Za tobačno delavstvo.
Za pometalke. Poslanec Gostinčar je svo-jedobno vložil pri generalni direkciji tobačne režije na Dunaju vlogo, da se splošnim dninaricam omogoči priti v fabrikacijsko delo. Zdaj je dobil odgovor, da se bode to po možnosti in zmožnosti dotičnih delavk za taka dela izvrševalo. Torej bodo mesto novink sprejemali stare tovarniške delavke v splošni dnini v fabri-kaciji.
Podporno društvo za delavstvo tobačne tvornice je vložilo 10. julija letos na glavno ravnateljstvo režije sledečo prošnjo:
V imenu delavstva c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani usoja si podpisano društvo združeno z zvezo kršč. tobačnega delavstva za Avstrijo navajati sledeče okoliščine s prošnjo, da blagovoli visoka c. kr. generalna direkcija obrniti pozornost tutfi na delavstvo ljubljanske tobačne tovarne ter ugoditi njega upravičenim željam.
Pred vsem omenjamo, da se je pojavila med delavstvom vsled pičlih plač skrajna nezadovoljnost. Regulacija plač državnega uradni-štva se je vpeljala pod enakimi okoliščinami in vzroki, kakoršne navaja sedaj delavstvo v namen pričanja tedenskih plač.
Splošna draginja, vedno naraščajoče cene najnavadnejših in najpriprostejših življenjskih potrebščin, ter vedno zvišajoča se stanarina, vse to zahteva neobhodno in prepotrebno, navedenim razmeram potrebno regulacijo plač. da se omogoči tudi delavstvu času primerno, da-siravno skromno življenje. Delavstvu je znano, da so priznale višje oblasti napram uradništvu nenavadno draginjo našega mesta in da se prišteva Ljubljana vsled tega lahko v višjo kategorijo mest, akoravno ne po številu prebivalcev.
Umevno je torej, da vlada tu splošna, upravičena zahteva po izdatnem izboljšanju plač.
Delavstvo se sklicuje ob enem tudi na svojo poštenost, marljivost, točno izvrševanje stanovskih dolžnosti in zmerno življenje, vsled česar vživa splošen ugled meščanstva. Dokazana stvar je. da si je delavstvo ljubljanske to-
čislanje vseh slojev prebivalstva v Ljubljani. Pač je to gotovo ozira vredno.
Posebno pa si dovoljujemo opozoriti c. kr. generalno direkcijo na zelo naporno delo »na-tikovalk«, katere so dasiravno že pri itak pičlem izboljšanju plač bile najmanj upoštevane. Da izvršuje svoje odkazano delo točno in pravočasno, primorane so čestokrat uporabljati v ta namen opoldanski odmor. Njih položaj je vsled tega gotovo prepotreben pravilne uravnave njihovega dela, kakor tudi plače. Istotako •' pomilujemo razliko plač med delavstvom v pripravljalnici.
Prejemalke, med katerimi se nahajajo po-največ starejše in boljše kvalificirane delavke, prosijo ob nastopu odkazanih prejemnih mest, da se odpravi petletno čakanje tedenske plače in da se jim prizna enako plačilo, kot je običajno v drugih tovarnah, kakor n. pr. Dunaju, Linču, kjer gotovo niso življenske potrebščine nič dražje kot pri nas.
Poleg izboljšanja plač omenjamo tudi še sledeče nujne želje delavstva: a) V posebnih slučajih, n. pr. pri porodu delavk, naj bi bil zavezan tovarniški zdravnik tudi v okolici mesta dodeljevati svojo pomoč. — b) Na bolehne delavce in delavke naj bi se pri njih službovanju posebno oziralo na njih zdravstveno stanje. — c) Dovoli naj se tudi, da si vsakdo lahko izbere lekarno po svoji volji,, v slučaju, da rabi zdravila, kot je to vpeljano na Dunaju. — d) Otroci, oziroma bližnji sorodniki delavstva v okolici imajo iste predpravice za vsprejem v tovarno, kot jih imajo oni v mestu stanujoči. Sicer bode pa delavstvo itak primorano vsled visoke stanarine opustiti stanovanja v mestu, ter se izseliti v okolico. — e) Vse potrebščine za tovarniško kuhinjo naj bi se kupovale v delavskem konsumnem društvu in letne dividende naj se vlagajo v bolniško blagajno. — f) Kuhinjo, kjer se pripravlja juha, naj nadzoruje delavstvo in to naj ima tudi pravico določevati razna živila, — g) Tovarniški prostor, kjer se prodajajo razna živila, naj bi bil pokrit, kjer bi delavstvo lahko zavžiio od doma prinešeno kosilo. —
Uravnava te zadeve je prepotrebna posebno ob deževnem in zimskem času. Tudi izročitev kosila po načinu tovarne v Ottakringu
dija: rad bi jo dobil. Težko mi je šlo, podpore nisem imel od nikoder.
bačne tovarne umelo pridobiti v vsakem oziru
Hiljan Rastko.
Bradavica.	»Ni hudirja, da bi ti ne dobil podpore,« sem
si mislil; »saj priden si in potreben še bolj.«
»Ali imaš protekcijo?« me praša tovariš, ko sva v nedeljo popoldan v krščanskosocialni z\ czi vlekla domino.
»Kakšne protekcije mi je treba? Neverni, ste nekateri ljudje taki, da edino le protekcija pri vas kaj velja?«
»Nič ne pomaga; pri nas'je tako! Protekcija nam je že nekaj samoposebi razumljivega. Cigan Janoš ukrade danes n. pr. konja na sejmu. Listi prineso to novico postavim pod sledečo znamko: »Tatinski cigani. Danes dopoldne je na sejmu ukradel cigan Janoš krasnega
Poznali bi me že, če bi vam povedal svoje Pravo ime, tega pa nemaram. Pa tudi nema-ram, da bi ta ali oni kazal name: »glejte, ta je tisti,« in tako naprej, kakor znajo gosposki lju-<JJe, ki nimajo drugega dela.
Jaz sem čisto navaden proletarec, zato mi tisto krivenje hrbtov nikdar ni bilo po volji. In c seru kedaj po nesreči zašel v tako parfimi-' an° družbo, je bil moj hrbet neupogljiv in še-Ui Ls° si zato: »Nima manire.« Moj govor je mi odkritosrčen, zato so mi dejali: »Rojen dolgčas.« iz 0hicke ni puhtel duh parfuma in
zato so mi rekli: »Proletarec!« Le tupatam me	—	------------------------------
je pogledalo oko kake gospodične, kakor bi ho-	konja gospodu posestniku Muhi. Konj je bil vre-
11° rveu:. »Res, manire ti manjka, proletarec	den 1000 K. Cigana zasledujejo.« Drugo jutro
dolgočasni; a zato si interesanten!«
1 a take stvari mene niso motile nikdar. Le enKrat se Je Prigodilo, da sem sklenil sam pri sebi: »J i tant, sedaj pa sleci proletarca in obleci gospoda!« lo je pa bilo takrat, ko sem bil še študent na Dunaju. Bila je razpisana štimpen-
na primer pa potrka na vrata uredništva svobodomiselnega lista »Jakobinska kapa« cigan Uroš. Predstavi se prijazno: Moje ime je Uroš iz rodovine velikega ciganskega vojvode Kra-doviča. Moja preteklost in sedanjost me kaže kot moža, ki je vedno neomadeževano branil
svobodomiselno zastavo v svojem rodu. In včeraj se je zgodilo, da so klevete nasprotnikov povzročile v listih vest, češ, da je moj ljubi prijatelj Janoš. . . .
»2e razumem. Vse dobro,« se prijazno nasmeje urednik Pustovrli . . .
»Še isti večer čitaš potem sledečo notico: »Napačna vest. Sinoči smo po napačnih informacijah prinesli vest. da je gospod Janoš ukradel konja posestniku Muhi. Dognali smo, da konj posetnika Muhe ni vreden niti 100 K, da je Muha sam klerikalec, da je gospod Janoš mož-poštenjak in svobodomiselnih načel ter da je konja ukradel neki klerikalec.«
. »Vidiš, to je protekcija!« .
In takoj drugi dan sem si z biksom lepo namazal in podrgnil čevlje, očedil obleko, sploh naredil vse, kar je potrebno, da človek dopade gospodi.. Postal sem tudi nekoliko pred ogledalom, da poskusim, kako se mi krivi hrbet. In potem sem šel iskat protekcije« ....
Drink, drink! Pozvonil sem. Odpirat pride hišina.
»Je gospod svetnik doma?«
bila bi zelo primerna in od delavstva z veseljem sprejeta.
h) Uvede naj se tudi dobava premoga proti tovarniški ceni, kakor imajo to tudi že vpeljano železniški uslužbenci. — i) Enakomerna uravnava plač, da se ustreže želji posebno delavstva v pripravljalnici smodk, nam bi bila zelo zaželjena. — j) Prosimo tudi za takojšnjo izpopolnitev začasno izpraznjenih delavskih mest, ker se sicer primora delavstvo mnogokrat k podvojenemu prenapornemu delu. — k) Podelitev tedenske plače starejšim delavcem je naša nujna želja, kakor tudi to, da se zviša tedenski zaslužek kolikor možno na enako stopinjo z mezdno plačo. Olede na opravičene želje, upa delavstvo na ugodno rešitev navedenih točk, ter obljubuje tem potom se vedno izkazati vredno in hvaležno podeljene mu pozornosti in zaupanja.
Prometna zveza.
Železničarski shod v Volčji Dragi na Goriškem. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil v Volčji Dragi shod železničarjev. Govoril je g. Jakob Milavec iz Ljubljane. Ustanovil se je plačilnik »Prometne zveze«.
Pasivni odpor železničarjev. Državni poslanec Kemetter je 16. t. m. v železniškem ministrstvu zahteval z deputacijo združenih železničarjev, naj vlada ne zavzame stališča »Družbe avstrijskih državnih železnic«, ako se ne posrečijo pogajanja z družbo. Zvečer se je nato vršilaseja karteliranih železničarjev. Kartel odločno zahteva, da se morajo osobito ozirati na nižje kategorije železničarjev. Ob pol 9. zvečer so bili zastopniki karteliranih železničarjev zopet v železničnem ministrstvu. Opolnoči se je poročalo, da so se dokončala uspešno pogajanja v železniškem ministrstvu v poznih nočnih urah. Uradniki dobe od 1.1. m. za 300 kron več in napredujejo v plači po dveh letih, dokler ne dosežejo plače 3200 kron. Poduradniki dobe najmanje za 200, sluge pa za 120 kron več, kakor prej. Vsem delavcem se prizna provizija. Provizorična službena doba se je določila za vse delavce s tremi leti. Ugodili so tudi zahtevi po personalni komisiji in po disciplinarni komisiji. Še ponoči so brzojavno obvestili vse postaje, da se je dosegla povoljna rešitev in da naj se ustavi pasivni odpor, in naj se zato takoj prične redno delo. Tako je končana pasivna rezistenca na prog; »Družbe avstrijskih državnih železnic«.
Položaj na Ašpanski železnici ni povoljen. Ravnateljstvo in upravni svet se ne marata pogajati z delavci.
Stroški v prvem tednu pasivnega odpora. Sodijo, da je imela »Družba avstrijskih državnih železnic« prvi teden vsled pasivnega odpora 32.000 kron škode.
Naši rdečkarji širijo zdaj proti »Prometni zvezi« razne laži. Seveda zaostal ni tudi pristni železničar Etbin Kristan, ki je blebetal ta teden, da je hotel Milavec pasivni odpor. Milavec se sicer prav nič ne zmeni za Kristanove čenčarije, ki je postal tako zmeden, da že sam nič več ne ve, kaj da hoče s svojim vezanjem otrob doseči. »Prometna zveza« je koalirana. Kar je sklenila koalicija, to je Milavec tudi izvrševal in nič drugega ne. Če misli Etbin, da verjamejo železničarji njegovemu primejduše-nju, se mož zelo moti. Moti se tudi, ako sodi, da so le rdeči dosegli uspeh. Dosegle so ga
Med brati in sestrami.
Spodnja Idrija. Naše gasilno društvo je imelo dne 6. t. m. svoj izvanredni občni zbor, na katerem se je sklenilo, da naročijo tudi nekatere časopise in sicer »Slovenski Narod« in »Rdeči Prapor« in da se bode tudi skrbelo za poučna predavanja, želeti bi bilo, da bi se nekateri člani imenovanega društva vsaj toliko izobrazili, da bi ne upili po cestah nad njim neljubimi osebami in svojo socialno-demokratično naprednost kazali; če se pa ne upajo toliko izobraziti, naj pa napravijo tile gospodje pse, da bodo nad ljudmi lajali; vprašali bi pa g. pokrovitelja imenovanega društva, oziroma županstvo, ali je gasilni dom za politične namene in za napade članov S. L. S., ali za strokovno izobrazbo gasilcev.
Idrija. Te dni je imel Kristan kar šest shodov, na katere je vabil delavce idrijskega rudnika, na katerih je imel namen organizirati delavce, da naj se resno potegujejo za višjo plačo, v resnici so bili pa tisti shodi agitacija za pobiranje kronic v nikdar nasitljive socialno-demokratične žepe, sklenilo še je, da se bode pobiralo od vsacega delavca vsak mesec eno krono, ta denar da bode sklad za nameravani štrajk. Dobile so se tudi osebe na shodih, ki so vprašale Kristana, kam bodo pa tele kronice, ako morda ministrstvo vzdigne plačo delavcem idrijskega rudnika brez štrajka, pa Kristan je bil v zadregi, ni vede! kaj odgovoriti; sedaj ogibljejo delavci, eni pravijo, da bode imel Kristan za svoja pota, ki se rad zabava po svetu, eni pravijo, da bode za tiskovni sklad, seveda socialno-demokraški, tako so • raznega mišljenja, le eno je resnica, da kdor bode dal kronico, je ne bode več videl. Naše strokovno društvo je imelo dne 13. t. m. shod, na katerem se je sklenilo, da se bode tudi pobiralood naših ljudi krone, pa se bodejo vložile v hranilnico na ime tistega, kateri jih bode dal ter bode denar, katerega bode vložil, popolnoma njegova lastnina. Torej, tovariši, priložnost imate za kronice oddati na eno stran, ki je ne bodete več videli; na drugo stran, ki se Vam bodo obrestovale.
Jo je vendar popihal v Ameriko. »Naprej« je pisal: Ivan Seljak je protfizijoniran zaradi bolezni, in sedaj se je izkazala njegova bolezen taka, kakoršno smo mi že v »Naši Moči« opisovali, namreč hrepenenje po Ameriki. I ako znajo socialni demokVati!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Namesto da bi občinski odborniki kaj koristnega ukrenili za ljudstvo, pa le kričijo in razbijajo proti slovenskemu izobraževalnemu društvu in njega predsedniku, katerega še niso mogli odriniti. Zdaj hodijo s polo okrog za podpise, govoreč: to je od gospoda župnika, pa vseeno ne dobe dosti kalinov izmed Štajercijancov, še toliko ne, ko za delitev občine, saj jih pozna ljudstvo po klafanju, v katerem se odlikujejo izmed vseh šnopsarjev. Hinavci — tarnajo za ljubi mir, potem ko blatijo duhovnike po »Štajercu« ter zaničujejo prosto delavsko ljudstvo, katero še spoštuje svoje duhovnike.
Trbovlje. Razmere med delavstvom so vedno bolj napete. Draginja tako narašča, da delavec z večjo družino skoraj da ne bo mogel več izhajati. Kaj potem početi? Hočeš ali nočeš, treba se bo samo enkrat na dan do sitega najesti, ne rečemo pri vsih, ampak mi mislimo one, ki služijo na dan komaj od 2 K 10 v. do 2 K 30 v., torej 25 delavnih dni zaslužiš povreč-no 55 K. — Ako ti odtegnejo še za Bratovsko
če ne glavo, pri svojem možu. Rekli pa so mi tudi, naj pazim, kako se bom obnašal, ker gospa zelo gleda na obnašanje.
»Prosim, bom pa z milostljivo govoril.« »Le naj vstopijo, gospod!«
Kmalu sem stal pred gospo svetnikovo. Globoko sem se priklonil.
»Milostljiva gospa!«
Debelo bradavico sem opazil na njeni bradi.
»Milostljiva gospa, prišel sem k Vam, da«... Bradavica je bila črna in okrog in okrog nje so rastle dolge kocine.
»Jaz sem namreč dijak, študiram jus ...« In zopet so mi oči ušle na bradavico. Zdela se mi je večja ko prej, še bolj črna, ponekodi luknjičasta.
»Kaj me vendar tako gledate? Povejte, kaj
želite?«
»Štimpendijo, milostljiva gospa,...«
skladnico, bolniško blagajno in Bog se tLve kaj še vse, potem pa potegneš na plačilni dan kakih 40 K. Ako zunaj pri privatnih ljudeh stanuješ, katerih je zelo dosti, plačaš najmanj 10 K stanarine, torej ti še ostane kakih 30 K. Ako imaš kaih 4 ah 6 nepreskrbljenih otrok, obračaj kakor hočeš, ne moreš izhajati. Zato pa stradaj tako, da se ti črno dela. Imamo sicer pri nas nekega juda, ki nas imenuje »angefressenen Hunde«, kajti ta beseda se je že mnogokrat slišala iz njegovih ust. Da njemu ni treba stradati, to dobro vemo, vsaj vsaki jud živi le od krščanskih delavcev in si polni svojo mavho.
Nesreča. 10. t. m. se je pri nas. zelo žalostna novica prigodila. Rozalija Naglas, soproga tukajšnjega pisarja, je svojim trem otrokom in sama sebi z britvijo vratove prerezala, predno so to njeni stariši zapazili, ki so bili slučajno v hlevu, so bili že vsi štirje mrtvi. Ženi se je že nekaj časa mešalo v glavi. Imeli so skupaj prav mirno življenje. Soprog je čislal svojo ženo in tri fantke, kakor vsak pridni in skrbni oče. Temveč so ostali obžalovanja vredni. Bog jim polajšaj njih žalost!
Prihodnjo nedeljo, 20. t. m. ima krščanskosocialno delavsko društvo svoje zborovanje kakor ponavadi v gostilni pri Spancu v Trbovljah. Udje tega društva se vljudno vabijo, ker bo posebno posvetovanje o socialnih razmerah.
Sava. V nedeljo, 13. oktobra, se je vršil obilno obiskan shod v strokovnem društvu. Predaval je g. dr. Jožef Dermastja iz Gorice, ki govori, kako da je nastal kapital in kako da so se združili v truste in kartele. Podpira država celo kapitaliste. Združili so se kapitalisti, da izkoriščajo delavce. A tudi delavci mislijo na združevanje. Veliko so izboljšala strokovna društva delavstvu. Glede na draginjo priporoča zadružno klavnico in pekarno. Predsednik We-ber je govoril o našem konsumnem društvu, kako da ga napadajo nasprotniki, pa si bodo vsi razbili glavo ob njem. Govorila sta še Zon-tar in blagajnik Čebul.
Vabilo. »Strokovno društvo delavcev na Savi« vljudno vabi tovariše in prijatelje, da s,e obilno udeleže veselice v nedeljo, dne 20. oktobra, ob 3. uri popoldne na Savi v salonu pri »Jelenu«. Tovarniška godba. Tombola. Po tomboli prosta zabava. Vstop prost. Cisti dobiček je namenjen za podporni oddelek v prid bolnim članom. — Odbor.
Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. Spisal Avgust Senoa. Ljudske knjižnice peti zvezek. Broširano stane 1 K vezano 2 K 60 vin. Velepohvalno je, da izdaja Ljudska knjižnica povesti proslulega hrvaškega pisatelja Avgusta Šenoa. Tudi našemu delavstvu knjižico prav toplo priporočamo. Seznanja nas z onimi zgodovinskimi dogodki, ko so se puntali slovenski in hrvaški kmetje proti svojim izkoriščevalcem. Povest obsega 378 strani. Vezava je lepa, moderna. Mnogo šunta danes čita naše delavstvo. Zato pa najtoplejše priporočamo izborno povest hrvaškega pisatelja. Slovenska prestav^ je lepa. Delavstvo, seznani se z deli pisatelja bratskega nam hrvaškega naroda!
Krvoses kapitalizem.
marveč vse združene moči železničarjev.
»Ne! Samo milostljiva gospa so doma!«	Bradavica, okrog nje pa velike kocine, so
»Rekli pa so mi, da je še bolje, če se pripo- štrlele vame.	A	.	•
ročim gospej sami, ker ona ima veliko besedo,	»Zdi se mi, da ste vinjeni. In to ze takoj
dopoldne. Mladi gospod, to ni dobro priporočilo za vas!«
In bradavica se mi je široka zarežala.
»Prosim, milostljiva, da bi govorili zame!«
»Kaj menite, da jaz odločujem?«
»Da!«
»Ne! To odločijo gospodje svetniki v seji! Jaz se za te reči ne brigam! Z Bogom!«
Gospodje so imeli sejo. Soglasno so odločili. da se moja prošnja vrže v koš.
»Gospodje so tako odločili,« so mi rekli.
»Bradavica na bradi svetnikove gospe!«
sem zarenčal-------
, »Tu imaš svojo protekcijo,« sem nahrulil tovariša, ko sem ga srečal.
»Tudi tu je protekcija; saj je štimpendijo dobil nečak gospe svetnikove,« mi odgovori prijatelj in gre dalje . . .
Iz same jeze sem postal žurnalist.
Iz ljubljanske predilnice. Dragi čitatelji »Naše Moči«! Morda se nahaja med vami kdo, ki si domišlja, da se nam godi prav vse tako, kakor si sami želimo. Da se nam ne godi tako, kakor si sami želimo, to bodi kot gola resnica pribito. Da se pa nam godi res prav pasje vsled naše neumne strahopetnosti, to je pa tudi več kot res. Toda čujte nas, da se temu bliža s hitrimi koraki konec, vas že danes zagotavljamo. Da nas boste pa spoznali, kdo da smo, je pa dolžnost naša, da se vam damo na prvi mah spoznati. Mi, ki danes tako govorimo, smo trpini iz onega babilonskega stolpa, ki stoji že di ugo polovico stoletja v ljubljanski, nekdaj blatni, a danes lačni ulici, ali po novo Kolodvorski ulici; mi imenujemo to poslopje Babilon vsled gospodarskih kozlov, ki se tu notri streljajo na račun delavstva. Moderni svet pa imenuje to palačo predilnica. A naš namen ni, da se pečamo s tem, kako da se streljajo kozli s tujim denarjem, za katerega nadomestitev mora stradati slednji delavec. Gre se nam marveč pred vsem za to, da svet izve, da take surovosti pa za tako plačo kakoršna se daje nam pre-dilničarjem, ne bomo več prenašali one stare, že v obče tako barabske surovosti.. Marsikomu je že žal, da je odklonil ponudbo za vstop v drugo tovarno enake stroke in ako se bo nudila prilika, se bode tudi izvršilo, ker pod takim nizkotnim gospodarstvom kot se nahaja v predil-ničnem oddelku v ljubljanski predilnici, pove-
mo na vsa usta, da smo siti do grla. Tu ni nobene pravice. Največji hinavec napram gospodarju in vsled tega najsurovejši vodja napram delavstvu ne bo in ne sme več biti pod krinko kot najbolj zmožen tega posla, ako mu mi starejši delavci in delavke odrečemo svoje praktično znanje pri izvrševanju njegove, ne naše dolžnosti, smo uverjeni, da mora sam od sebe pustiti, če bi tudi gospod vodja ga hotel imeti za mojstra predilnice, ker niti ne ve,kako se predilni stroji vrte. Njegova divja ošabnost ima tam svoj konec* kjer se neha naša potrpežljivost. Bilo bi preveč, pečati se podrobno s tako rdečo kreaturo-. EJovemo le toliko, da kakor ne ve imena raznim strojnim komadom, tako tudi ne ve človeških imen, radi tega pa nam nadeva vedno le živalska imena in stanovske, seveda zlasti ženstvu vedno meče naprej farje. Ob vsaki priliki stresa svojo Mar-ksovo kulturo, na katero je nad vse ponosen. Mi dobro vemo, da je njegova študija o socialni demokraciji popolna edinole v tem, da prekaša svoje rdeče bratce v St. Vidu v zabavljanju zoper vero, škofove zavode, obiskovanje cerkve ob nedeljah itd. O delavskem socialnem vprašanju pa ne ve niti toliko, kot tisti njegov piednik, ki ga je hvalil pridirektorju edino radi tega, ker je ta vedel za njegove pikantnosti, ki so gospodu direktorju še do danes nejasne. I oda tudi tu smo pripravljeni, da pojasnimo stvar, kadar bo potreba. Tista takoimenovana kanclija mora pasti. V njeni nagoti jo bomo predstavili tako, kot je. Tu ne izda pri nas nobena pijača, da bi mi še dalje molčali, kakor molči V. Reš o svojem predniku in njegovih pri-ležnicah. Sicer mi nimamo nikakor veselje nad tem, da bi javnosti odkrivali stvari, ki so po obrtnem redu strogo kaznjive, toda toliko pa povemo na uho temu mogočnežu, šentviškemu rdečkarju, da ne bomo pustili, da bi 011 res s ... na nas, kakor se izraža pri vsaki malenkosti in to celo v slučaju, ako ga delavec ali delavka vpiaša kaj radi dela. Mi zahtevamo, da se z nami postopa tako, kot se spodobi s poštenim delavstvom, kar se smemo po pravici imenovati, ne pa kot s psi. Končno omenimo še to, da ne bomo pustili , da bi on prinesel to v navado, da bo pisal priboljšek le tistim delavcem oziioma delavkam, ki mu bodo dajali za pivo, kakor se je že zgodilo v tisti kancliji. V predilnici je vsem tistim pisal priboljšek, ki so mu dale za pivo, tisti delavkipa, ki mu ni hotela plačati za pivo, pa nič. Poleg tega jo je pa še prav po barabsko ozmerjal. Tudi to bodi povedano, da je gola laž to, kar je 011 tožil gospodu ravnatelju o delavki, ki se mu je zamerila, da hodi vedno prepozno na delo ter da zapusti delo vedno pol ure pred časom ter ji s tem požrl še tistih par krvavo zasluženih krajcarjev, sam nase je pa pozabil, da je dostikrat, seveda prikrit po svojem predniku, prišel popolnoma pijan ob ponedeljkih ob osmih ali celo še pozneje, pa je bilo vse dobro, ker se je skrivalo pred gospodom zato, ker je ta vedel od onega napake. Povemo pa tudi še to, da nam ni treba metati naprej vedno Jeraja, ker 011 pri tej stvari nič za opraviti nima. To je naša stvar in mi sami bomo obračunali s teboj, žlahtni mojster Reš. Ce ti pa kaj v nos gre, kdo da je dopisnik, pa nas kar preštej koliko nas imaš pod seboj, pa ti bomo vsi eno in isto povedali, mogoče prav kmalu na dvorišču v tovarni ali pa v kancliji, pa ne pri gospodični Petrič, marveč pri gospodu direktorju. Kapito!
Vevče. (Narobe svet.) Delavec je pa res zabita pokveka na svetu. Kdor misli, da je Prebrisan, se pošteno moti. Celo leto sem tožijo delavci, da je premalo vode, da zato težko delajo. Pričelo je pa deževati. Narasla je voda. Ravnatelj je pa šele zdaj izprevidel, da stroji gonijo turbino in turbina stroje. Dne 6. oktobra v nedeljo naraste voda do vrha. In ravnatelj ukaže, da morajo »laufat« kolandri, ker ne smemo zapreti turbine. Razposlal je ob petih zjutraj pošto po vaseh delavcem, da morajo priti delat. Kdor pa noče, naj kar pove in dobi takoj °bračun. Pripomnil je še, da mora teči turbina, namesto da bi tekel transmisjon prazen. V zadalo, da je prišla voda, je skrunil ravnatelj Vnspodov dan s tem, da je moralo delati devet delavcev 24 ur. Tako skruni pri nas jaro urad-mstvo nedeljski počitek. Turbina, če je že morata, in bila lahko sama tekla. Delati so morali tudi na »plajh holendarjih«. Vse smejo storiti izkoriščevalci onih, ki morajo s trebuhom za kruhom, če tudi kršijo postavo. Poleg tvornice stop orožniška postaja. Orožniki pa ne vidijo in ne slisijo. Dobrih deset minut proč od tvornice Je županstvo, ki je menda tudi gluho in slepo, ko se krši nedeljski počitek v tvornici. Naj pa poči na cesti voznik z bičem, takoj pride 24 ur
v luknjo. Vjemi vrabca, takoj te imajo. O zajcu še ne govorim ne. Ce se pa dela v tvornici mesto do šestih do osmih, devetih, desetih, do dvanajstih in še dlje časa v tvornici, tega pa ne vidijo in ne slišijo oni, ki so poklicani, da skrbe za red. Vprašamo poslance, kaj da oni sodijo o tem vprašanju.
Vevče. Naši socialni demokratje so se kar preveč blamirali. Prosili so pri upravnem svetu na Dunaju za prosto stanovanje. Pismeno seveda. Upravni svet je pa vrnil njihovo pismo nerešeno. V tvorniški pisarni so imeli zdaj podpise. Vodstvo tvornice pokliče zdaj delavce v pisarno. Ostro so jih. prijeli. Izgovarjali so se in Franc Velkavrh se je izrazil, da se on ni podpisal in o prošnji ničesar ne ve. Od strani tvor-niškega vodstva se je pa reklo, da je ravno Velkavrh prvi podpisan. Seveda, nobeden se o tem ni mogel prepričati, koliko da je na tem resnice in kdo da je podpisal Velkavrha. Izvedelo se je pa pozneje, kdo da je podpisal in Velkavrh je takoj šel tožit za ponarejen podpis. Čuje se, da je stvar že poravnana, da je Anton Lovec priznal v pisarni, da je podpisal Franceta Velkavrha, ne da bi bil ta kaj vedel o tem. Bodisi že tako ali tako. Škandal je velik in delavstvo obžaluje, da ima take fušarje med seboj. Nastopili so za prekoristno stvar, toda napravili tak sramotni konec, je pa že škandal, ki ga ne more odobravati noben delavski prijatelj. Naj bi imel Franc Velkavrh le trohico delavskega čuta v sebi, ne bil bi smel kaj takega govoriti v pisarni. K večjemu bi smel govoriti to na kakem samotnem kraju z Antonom samim. Pa 'kaj se hoče. Res tu velja pregovor, boljše je, da imaš opraviti z najhujšim sovražnikom, kakor pa s priliznencem. Naj bi bil Anton stopil v dotiko bodisi s katerimkoli svojih'nasprotnikov, je gotovo, da bi ga ne bil nihče tako blamiral, kakor ga je njegov najožji prijatelj. Povsem pa ni častno tudi za tvornico stališče, ki ga je zavzela. Kmet če vzame pastirja, mu da stanovanje. Tovarna pa tega ne stori, marveč trpi, da hodijo delavci do tri četrt ure daleč. Vsi izmučeni pridejo na delo. jn še prava gonja, da Bog pomagaj. Vedno upijejo: Premalo se naredi. Naša tvornica bi pač storila prav, da posnema druge tvornice, ki imajo stanovanja za svoje delavce poleg tvornice. Pri nas se pa potikamo po vseh koncih in/krajih, kjer nas le hočejo. Raztreseni smo zato malone po vseh vaseh. Res prav damo Antonu, da je nastopil za stanovanja. Odločno pa ga moramo grajati, ker se ni oziral na splošno delavstvo, marveč le na nekaternike, ki imajo itak že tvorniško stanovanje proti letni plači 24 kron in ravno za na omenjeno prošnjo v toliko, da pripravi čete se je šlo. Tovarni pa svetujemo, naj se ozira lemu svojemu delavstvu stanovanja in jih zaračuna na leto po 24 kron. Ne podere se gratwein-ska tvornica, dasi imajo delavci tvorniška stanovanja. Če pa tega noče, naj pa prispeva mesečno osem kron za stanovanja.
Okno v svet.
ZANIMIVA VZKLICNA RAZPRAVA.
Ljubljana, 16. okt. 1907.
Danes popoldne se vrši vzklicna razprava, ki jo je vložil državni poslanec Gostinčar proti oprostitveni razsodbi idrijskega okrajnega sodišča glede na tajnika idrijske občine, Julčeta Novaka. Vzklicnemu senatu predseduje podpredsednik Pajk, votanti so: Polc, Vcdernjak in pl. Laschan. O vzklicu poroča g. Vedernjak, ki čita zapisnik prvotne razprave in pa razsodbo idrijskega sodišča, iz katere posnamemo: Julij Novak, rojen 10. avgusta 1880. v Idriji, se oprosti od obtožbe, da je dne 28. aprila t. 1. na volivnem shodu pri Didiču v Idriji se izrazil glede zasebnega obtožitelja-Josipa Gostinčarja, da je takrat, ko sta imela dr. Krek in on (Gostinčar) ključe blagajne »Delavskega stavbnega društva«, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld., torej da je taistega javno in pred več ljudmi, ne pri-povedovaje nikakili dogodkov, dolžil zaničljivih lastnosti in s tem zakrivil prestopek zoper varnost časti. Dokazanim je smatrati, da je obtoženec dne 28. aprila na volivnem shodu pri Didiču v Idriji res se izrazil glede zasebnega obtožitelja, da je takrat, ko sta imela dr. Krek in zasebni obtožitelj ključe blagajne v rokah, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld., zakaj, ne samo. obtožiteljeve priče Os\vald in Goli sta to očitanje potrdila, temveč tudi obtoženčeve priče Krčnik, Ivan Fe.rjančič in Pivk. Vkljub temu pa se je moral obtoženec oprostiti, zakaj 011 je popolnoma doprinesel dokaz resnice, ki ga je nastopil. Opozoriti je pred vsem na pričevanje priče Josipine Srakar. Le-ta priča je izpove-
dala, da je svoječasr.o dr. Krek povedal njej, da manjka v blagajni »Delavskega stavbnega društva« 1000 kron, z besedami: »Poglejte, saj tudi tukaj v blagajni manjka 1000 kron/pa sva imela jaz in Gostinčar ključe«. Ta priča je nadalje potrdila, da je to dr. Krekovo izjavo povedala Amaliji Mitermayer, Frančiški Hudo-les, oziroma svojima sestrama Ani in Mariji Siakar in mogoče tudi drugim osebam in je potemtakem Jos. Srakar povzročila, da se je ta stvar raznesla po Ljubljani, vsled česar je izvedel tudi obtoženec o tem. To pričevanje je potrdila potem popolnoma tudi priča dr. Krek, češ, da je nekega večera zapazil, da se računi z denarjem v blagajni ne vjemajo in da je takrat, ko sta imela dr. Krek in Gostinčar ključe v rokah, res zmanjkalo denarja v blagajni. To in nič več je pa očital ravno obtoženec zasebnemu obtožitelju in ne izpremeni na stvari položaja, da je takrat obtoženec govoril o znesku 3000 gld., kar nič, zakaj v predležečem kazenskem slučaju se ne gre za visokost zneska, ki je manjkal v blagajni, temveč samo za to, če je res kaj manjkalo. Sicer je istina, da je priča dr. Krek potrdil, da faktično takrat ni manjkalo v blagajni nobenega denarja, temveč da se je zgodila takrat računska pomota, ker se je zapisalo med sprejemke prevelik, med izdatke pa premajhen znesek, toda to ne izpremeni na stvari prav nič, ker obtoženec pri svojem očitanju ni povedal, na kakšen način se je to zgodilo. Obtoženec je potemtakem dokaz svoje trditve popolnoma doprinesel in jo tozadevno opozoriti konečno še na pričevanje Ivana Pli-beiška, ki je trdil, da je takrat, ko je 011 prevzel blagajno, manjkalo v taisti okoli 600 ali 700 kron, da pa je ta primanjkljaj takratni predsednik dr. Krek opravičil — na kakšen način, priča iz neznanega vzroka ni povedal. Povdar-jati je, da predležeče očitanje ni subsumirati pod § 487., kaz. za'k., zakaj, ne more se reči, da je obtoženec z dotičnimi svojimi besedami obdolžil zasebnega obtožitelja hudodelstva pone-verjenja, odnosno goljufije, kar je osobito že iz tega sklepati, da je obtoženec takrat, ko je Gostinčar na v razsodbi navedeno očitanje ga vprašal, če mu hoče s tem očitati goljufijo, izrecno to zanikal z besedami: »Nikakor ne,« ka-teio okoliščino so potrdile priče Josip Sepeta-vec, Ivan Ferjančič ter Ivan Pivk. Očividno pa je hotel obtoženec z inkriminovanimi besedami označiti, kakšen nered je bil takrat pri blagajni »Delavskega stavbnega društva«, ko sta imela dr. Krek in Gostinčar ključe od blagajne v rokah, saj pa tudi obtoženec ni navedel nikakih dejstev, oziroma okoliščin, pod katerimi je denar zmanjkal, temveč povdarja! samo to, da je 3000 gld. zmanjkalo. Vsled tega pa tudi od priče dr. Kreka zatrjevana okoliščina, da faktično v blagajni ni ničesar manjkalo, temveč, da je bila samo računska pomota, ker se je vsled napačnega vpisa v denarno knjigo napisal med prejemke prevelik znesek, med izdatke pa premajhen, na stvarnem položaju ne more nič izpremeniti. (!??!) Iz vsega tega sledi, da je hotel obtoženec z inkriminovanimi besedami očitati dr. Kreku in Gostinčarju, ki sta imela takrat ključe v rokah, zaikrnost, in da je hotel takratnim poslušalcem dopovedati, da taka oseba ni sposobna za državnega poslanca (tako!), in je gotovo, da je zanikrnost in malomarnost, če se trgovskih knjig v redu ne vodi. »osobito. če ima človek opraviti s tujim denarjem.« — Sodišče v Idriji je tedaj verjelo, Novaku, da za poslanca ni sposoben, komur se v knjigah kaka pomota vrine. Bog zna, če je imel že Hribar kako pomoto v knjigah »Banke Slavije«!! — Iz prečitanih izpovedij prič dostavimo še sledeče: Dr. Krekova izpoved pojasni vso stvar. Neki večer je on skontriral blagajno. Knjige se niso vjemale. Gostinčarju je naročil, naj 011 poišče napako. Pomota, se je pozneje najdla in popravila. Račune so tudi pregledali kontrolorji. Gospod dr. Leskovar naglaša, da je oprostitev utemeljena. Prvi sodnik obto-ženčevih besedij ni pravilno tolmačil. Njegove besede značijo, da se je očitalo Gostinčarju hudodelstvo ali sokrivda poneverjenja. Obtoženec pripoznava sam, da je rekel: »Mi zahtevamo od poslanca, da je čist in neomadeževan!« Po pričevanju Osvvalda in Golija je potrjeno, da je rabil tebesede potem, ko je prej govoril o delovanju po posameznih društvih. Obtoženec je rabil namenoma te besede. Dolžil je Gostinčarja kaznivega dejanja. Obtoženec bi bil moral dokazati, da je takrat zmanjkalo iz blagajne 3000 gld. Opozarjam na pričevanje dr. Kreka, da faktično ni izginil niti krajcar. Po revizorjih so bili pregledani računi. Če se vse vpošteva, se ne more trditi, da je obtoženec doprinesel dokaz resnice. Obtoženčev zagovor-
nik je naglašal, da je Novak takrat na shodu le registriral govorice, ki so bile razširjene po Ljubljani. Ko ga je pozval Gostinčar: »Me li dolžite goljufije?«, je rekel Novak: »Nikakor ne!« Vsekakor se mu mora pripoznati pravica, da kritikuje kandidata in registrira govorice, ki so se širile o njem. Dr. Leskovar: »Ni res, da je obtoženec le registriral govorice. Govoril je inkriminovane besede šele potem, ko je rekel: ,Gostinčar pa ni le nezmožen, ampak še nekaj povem’. $ele potem, ko mu je zagrozil Gostinčar s tožbo, je rekel obtoženec: ,Saj bom svoje trditve lahko dokazal, ker se govori o tem’. Vedel bi samo rad, kako bi postopal sodnik, ako bi se očitalo kaj takega, kar se je Gostinčarju, kakemu uradniku. Mislim, da ni sodnika v Avstriji, ki bi oprostil takega obdolženca.« Po posvetovanju senata naznani predsednik Pajk, da se je vzklic zavrnil in da se potrdi razsodba prvega sodnika. Novak da je le kritikoval (!) kandidata in govoril, kar se je govorilo po Ljubljani. Žaliti da Gostinčarja ni nameraval. Razprava je dognala, da je Gostinčar čist. Manjkalo v blagajni dejansko ni ničesar. Pripetila se je le računska, oziroma vpiso-valna pomota, ki se jenašla in popravila. To se pa lahko pripeti povsod. Saj se še celo pri porotnih razpravah vedno in vedno naglaša, da niso niti sodniski zapisniki vedno matematično točni. Žalostno pri celi zadevi je, da je spravila neresnično govorico v svet priča Josipina Srakar. Izvedel je za to govorico vodja idrijskih liberalcev iz uredništva »Slovenskega Naroda«, kamor jo je zanesla vrla Pepca Srakar-jeva. To je torej ona Josipina Srakarjeva, ki je vedno in pri vsaki priliki z vso vnemo zatrjevala, kako navdušena krščanska socialka da je — a je v resnici padla v poklic poročevalke »Slovenskega Naroda«. Srakarjevi želimo: »Dober tek!«
Somišljeniki in somišljenice, razširjajte med tovariši in tovarišicami „Našo moč“!
K38!IH!BfSS
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in .
PP novosti v
konfekciji za dame.
f7*otni/ei t* cbhmerifeo
Jfateri iicli/c dobro, pc ceni in xconesl/ioo-potovali na/ se obrne/o
c xSV//z c '/icTMhi etete*.
v J$yul'f/ani 1/čblodvorsh.e ulice 26. 'isa/cvvrslnct i/\yasnilti d<t/bsc> l>rex/ilačno.
Tovarna za stole
Franceta Sviseljna
na Brega, a. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26—2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Delavke in delavci nozor!
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti-----------
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Ustnov-ijeno let 1862.
Milko Krap eš urar
Podružnica
cesta št/ 2 os. Černe.
Podružnica	1 •	1_1*	■ Podr
VSTgncpv Ljubljani
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nilialnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja
u» par - .	--
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežb točn. Solidne cene
Pozor, slovenska delavska draživa!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	L,jut>ljjana,	Lingarjeve	ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Ustanovlj‘eno leta 1845.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje.
mm^ipumi
p
4
m
- Stari trs Ste«. 10
Ljubljana
V .v. > .v. > .v. .'v > .Vi .\v>
fiSiž*
</\" sv/, v\* < ’/v .<
•Avv N»	*M\
‘-.v.
fe
m
m
<T/.
Priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
w/, <a* </y </y •/-'.V .V> V".\ v>.\ V>.\
\v/,
.\/>>.V'.	,V>	f*
</v 'W, VV	■šA'
V> •/->• V>.\ V<\
mm
w/. vYjf</vf
,v>v«s>
mmmmi
Velika zoloja
GD
Solidno Maso
CD ♦
Zmerne cene
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.