IZHAJA OB PONEDELJKIH, SKEDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MKSECNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, 1. FEBRUARJA 1961 m ST. 13 IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZMK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GOR EN J S K O Pogoji za start Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic Organizacije SZDL so sredi velikega dela. Po končanih občnih zborih krajevnih organizacij so seda'} na vrsti občinske konference, WM katerimi je že bila prva v Tržiču. Hkrati so v teku po občinah obširni seminarji, kjer se novoizvoljena vodstva krajevnih orgamrttcij seznanjajo s posameznimi najvažnejšimi organizacijskimi in gospodarskimi problemi. Prvi pogoj za delo teh organizacij pa so prostori. Lani so vse krajevne organizacije popisale stanje prostorov in nakazale tudi rešitev. V posameznih občinah so zatem krepko zgrabili za delo, drugod pa so to stvar trenutno pustili v ozadju. Posamezne organizaoije so preprosto predlagale, naj bi družbene prostore na novo zgradili, ne da bi poskušale najti vsaj začasne možnosti, ki jih že imajo v obstoječih družbenih prostorih, domovih itd. Dobro so začeli le tam, kjer to vprašanje niso gledali samo s stališča potreb SZDL, marveč vseh drugih organizacij. Seveda je v takem primeru potrebno sodelovanje * raznimi društvi in organizacijami, od gasilcev in TVD Partizana pa do Ljudske tehnike in pionirske or-\anizacijc. Razen tega so nekatere organizacije razumele reševanje prostorov tudi preveč kampanjsko, kratkoročno. Prav je, da imajo organizacije dolgoročnejši načrt o urejanju družbenih prostorov v svojem kraju in ta načrt izpolnjujejo postopoma. Sedm smo na začetku koledarskega leta. Občinski ljudski odbori pripravljajo končne predloge svojih planov in proračunov. To pa ie tudi čas, da organizacije SZDL pravočasno predložijo svoje potrebe za najnujnejša letošnja dela. Pri tem je prav, da se organizacije SZDL opirajo predvsem na lastne možnosti. Prebivalci v Struževem pri Kranju so veliko delali tadnja leta pri gradnji Doma SZDL, ki je prvi dom te vrste v okraju. Prebivalci v žabnici in mnogih drugih krajih so zbrali veliko denarja, da so lahko kupili nekaj najnujnejše opreme za svoje prostore. V škofjeloški občini so člani SZDL s prostovoljnim delom opravili celo pomembne adaptacije nekaterih prostorov. Takih primerov je veliko. Vendar ponekod še zmeraj č-kujo križem rok. Velja ugotovitev, da so prostori prvi pogoj za start k nadaljnjemu delu, zlasti za delo sekcij, za uveljavljanje klubskega življenja itd., kot je to nakazal že V. kongres SZDL. Sedaj je tudi čas, da organizacije SZDL predložijo svoje nujne potrebe upravnim organom — ljudskim odborom. Toda prva, dolgoročna naloga je to za samo članstvo, ki mora v skladu s potrebami in pogoji svojega kraja iskati najboljšo rešitev. K. M. ki še niso funkcijami, bi morali v sindikalnih voditvih nadomestiti starajte Ijsidf Ta mesec bodo v glavnem končani občni zbori sindikalnih podružnic. Sindikati prosvetnih delavcev so jih v večji meri že opravili, v kratkem času pa bodo občni zbori tudi obrtnih in gOsitnskiHl delavcev, meJtem ko jih bodo industrijske in druje dejavnosti imele nekoliko pozneje. Ker sovpadajo letos občni /.bari med živ Ah no družbeno aktivnost, med sestavljanje perspektivnega plana, imajo zato še poseben pomen. Glavna točka dnevnega reda na vseh občnih zborih sindikalnih podružnic bo prav gotovo problem krepitve delavskega samoupravljanja in nagrajevanja po ekonomskih enotah. S tem v zvezi bodo storjene tudi nekatere kadrovske spremembe, ki bodo zlasti veljale za večja industrijska podjetja. Občinski sindikalni sveti zavzemajo tako stališče, da je treba vzporedno z uvajanjem ekonomskih enot prilagoditi tej obliki tudi sindikalne organizacije. Zato bi bilo potrebno misliti na decentralizacijo večjih sindikalnih podružnic. Sindikalna organizacija je namreč tista, ki bo morala biti vedno bolj seznanjena s potrebami in zahtevami delavcev in te zahteve tudi reševati. Vseh teh nalog pa večja sindikalna podružnica ne more opravljati, ker se ne more spuščati v podrobnosti. Zato bi bilo primerno, da se po vseh ekonomskih enotah osnujejo nekakšni sindikalni pododbori. Ti bodo lajše tesneje povezani z delom in življenjem ljudi v določenem okolju. Prav teh organizacijskih sprememb se nekatere sindikalne organizacije dobro zavedajo in se nanje tudi skrbno pripravljajo. O tem bodo namreč razpravljali že na bližnjih občnih zborih. V Iskri so zadnji čas organizirali posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic, da bi kar se da najbolje pripravili gradivo za občni zbor, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca marca. Dosti so razpravljali o družbenem samoupravljanju in proučevali nadaljnjo organizacijo ekonomskih enot, ki bo tudi glavna točka na občnem zboru. Važno vprašanje, ki ga vsekakor ne kaže zanemariti in ki velja za vsa podjetja, je družbeni standard. Sindikalne podružnico bodo o tem razpravljale na občnih zborih s posebnim poudarkom na gradnji stanovanj in o ureditvi prehrane v podjetjih, kjer je ta še zelo pomanjkljiva. Ponekod bodo verjetno razpravljali tudi o naknadnih spremembah perspektivnega plana, -predvsem, v pogledu investicij v družbeni standard. Mnogo kolektivov se namreč prav tu nI strinjalo I prvim predlogom, češ, da so te investicije prenizke. Vidimo torej, da imajo sindikalne organizacije dosti dela. Da bodo te naloge lahko rešile, bo treba v sindikalna vodstva vključiti predvsem mlade ljudi, ki naj nadomestijo starejše, ali pa z drugim dolom preobremenjene tovariše. Pričakujemo lahko, da bodo precejšen del teh tfžav rešili že občni zbori sami. -vk S seje obeh zborov OblO Bohinj V Bohinlu so se odločili Na včerajšnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Bohinj je bila na dnevnem redu tuli razprava in sklepanje o združitvi bohinjske, blejske in radovljiške občine. Osnova za razpravo in dokončno stališče je odbornikom služilo skorajda enotno mnenje VSefa zborov volivcev, ki so se izrekli za združitev. Kljub nekakim pripombam odbornikov proti združitvi pa je zlasti na seji Zbora proizvajalcev prevladalo pozitivno mišljenje o umestnosti združitve vseh treh občin. Ob glasovanju se je proti izjavil samo en odbornik, eden pa se je glasovpnja vzdržal. Pri Irutfem glasovanju pa je bil tudi občinski zbor za združitev. Tako -,o iz Bohinja poslali predlog Jkraj-namu ljudskemu oiHoru in judski skupščini LRS za čimprejšnje sktapenje o združitvi občin Bled, Bohinj in Radovljica. Na zasedanju so sprejeli tudi o$&k o piačev^jn irtM^vanjjkoga pri«p«*»fca pavj«J.ir.irarlh podjetij v vw«t 4 ods»«4k">v, e*&ok o spremembi o socialnih podporah, po katerem so isto od 4000 dinarjev povečujejo na maksimum 5500 di- t; v mesečno, sklenili so povečati položajne plače uslužbencem tvnih organov ter potrdili spremembo katastrske meje med občino Bohinj in Tolmin na področju Šavnika, s katero je občina Bohinj pridobila okoli 96 ha zemljišča ob bivši italkjansko-jugosk)-vanski meji. Ob koncu sta oba zbora na MBUftai seji razrešila doteraosti direktorja hotela »Jezero« in »-Bej-levue« ter na njegovo meatfo iagfp-n»vata dese^?!njega upravnika , stinsj:et-;n podjetja »-Srna prst«, J Ceaflt* Hermana. Njega bo v istem »odjemu »amen jal kot vrlfec dolžnosti Ivan Rakar. Zasedanje Ljudske skupščine LRS Kranjska gora je te dni postala mravljišče ljubiteljev zimskega športa - (Reportažo lz Kr. gore berite na 4. strani) Pred občinsko konferenco SZDL v Skofji Loki dinarjev na prebivaica Narodni dohodek v škofjeloški občini po izvršenem petletnem načrtu -socialistična zveza hoče pridobiti vse občane za izpolnjevanje postavljenega programa 8k°fja Loka. 31. januarja - Danes pripravljajo v tukajonjem 0b^nskem odboru SZDL obširno poročilo za občinsko konferenco S7DL« ki bo v četrtek, dne 2. februarja 1961. Osrednje vPrašanje p»ročila, ki je povzetek občnih zborov osnovniE organizacij SZDL, je v tem, da pridobi in pripravi vse občane za skupne napore Pri izpolnjevanju postavljenega petletnega perspektivnega načrta. Le-ta predvideva v glavnem veliko izboljšanje življenjskih razmer Preb.Valstva v prihodnjih petih letih. Narodni dohodek na prebivalca naJ bi se v teh petih letih dvignil od 239.000 dinarjev lani na 518.000 dinarjev v letu 1965, kar pomeni velik napredek te občine. Hkrati pa predvidevajo še hitrejši tempo gradnje stanovanj, urejevanja družbene prehrane, servisnih dejavnosti in podobno, kar vse bo prispevalo k udobnejšemu življenju občanov. Toda za dosego teh ciljev je potrebna večja delovna storilnost, večja proizvodnja v celoti. V okviru okraja je dane*? škofjeloška ob- čina med manj gospodarsko razvitimi občinami. Toda njene perspektive so zelo obetajoče. To Zlasti ob konceptih vseh njihovih Pomembnejših industrijskih podrtij, ki imajo zelo Jasno začrtane smernice svojega razvoja. To velja še posebno za Tovarno hladilnih naprav, za »Jelovico« in za nekatera druga podjetja. To pa daje lopo perspektivo razvoja celotnemu gospodarstvu občine. Skupni narodni dohodek 36 bo v prihodnjih petih letih povečal za 5 milijard in 353 milijonov dinarjev oziroma za 137 odstotkov v pri- merjavi z letom 1960. Največja pozornost je usmerjena družbenemu standardu. Predvideno je, da bodo zgradili 638 novih stanovanj, za katere bodo porabili približno 2 milijardi in 500 milijonov dinarjev. Seveda vsa ta sredstva še niso zagotovljena. Nekatera podjetja še niso predvidela niti enega stanovanja. Zato bodo skušali preko sindikalnih organizacij samoupravnih organov, itd. doseči, da bi podjetja vlagala čimveč sredstev v investicije družbenega standarda. Seveda so predvidene tudi mnoge gradnje in adaptacije za povečanje zmogljivosti zdravstvenih in socialnih služb, komunalnih naprav in podobno, kar vse naj bi posredno ali neposredno izboljševalo življenjske razmere prebivalcev. O teh in drugih vprašanjih bodo spregovorili delegati SZDL na občinski konferenci in kot osrednja družbena organizacija skušali poiskati vse možnosti za izpolnitev postavljenih ciljev, ki bodo v neposredno korist samim prebivalcem. -i. o. V i««i«del^£k. 30. januarja, se je pr&KjUt lcrtofinšc prvo z&eedcinje t«*«*l!Ž*fee Lj«dske £kupj$ine. r*o-mjpB&sia te*?«*- dnevnoga reda je hf$» r»**rnva ?n sklepanje o per-^efctftvaeni razvoju SKavealje v «s&*»»jw 5žWl—1GB5. Raarn tega m rs^pravi&H penlauel tudi o pred-l»ffu dru*b;»a*£a pkuua za leto 1082. o ustanovitvi republiške^ sklada za negospodarske investicije, o združitvi nekateri« občin in e drugih vaftnih zadevah. Ekspoze o programu perspektivnega razvoju. Slovenije je podal podpredsednik Izvršnega sveta LRS, tovariš Viktor Avbelj, U je med drugim dejal: »■Osnovno obeležje tega programa je optimistično predvidevanje nadaljnjega razvoja. Osnovne kategorije družbenega razvoja obdr-že še naprej izredno hitro rast, ki so jo dosegle v zadnjih štirih letih. V takšnem tempu se bodo predvidoma razvijale vse gospodarske panoge, prav posebno pa je predviden razvoj tistih dejavnosti, ki jih označujemo s skupnim izrazom »-družbeni standard«. V nadaljevanju svojega govora je tovariš Avbelj dejal, da je kljub optimizmu nadaljnjega razvoja opravičena trditev, da je pro- gram v okviru realnih možnosti. Vsuko predvidevanje počasnejšemu toneta razvoja bi bilo demoblli-za/ljrcko. S svojimi predvidevanji gli ie perspektivnega razvoja * «a*i republ-šfci •»« program aktivno vključuje v okvire skupnega .j ugoslovanskega 'razvoja, zato ©ijnrvvne karakteristike ter ugotovitve in smernice, ki so bile izrečene ob sprejemanju zveznega perspektivnega plana, veljajo tudi za razvoj v naši republiki. Samo intenziven gospodarski razvoj omogoča, je dejal tovariš Avbelj, tudi predvideno povečanje vseh oblik potrošnje, izpolnjeni gospodarski sistem pa bo sprostil in spodbudil najširše ustvarjalne pobude. V zadnjem delu govora je tovariš Viktor Avbelj poudaril, da bo v prihodnje skladen razvoj gospodarstva in družbenega standarda. Nadalje jo govoril še o tem, da bo porast 'blagovne izmenjave z inozemstvom intenziven in da bo v prihodnje še močnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. Po ekspozeju tovariša Avblja se je razvila živahna razprava ni skupni seji obeh zborov. v gostinskih lokalih, temveč na železniških postajah. Zadnjič sem namreč po dolgem času spet potoval z vlakom. Na neki železniški postaji sem hotel kupiti vozno karto. Stopil sem v vrsto, ki ji bila pred blagajno. Ko sem končno le prišel pred okence, sem poprosil za vozno karto do Ljub- II Postrežftšna" ni železnici »2e spet postrežnina,* boste rekli, »pa dajte ie vendar enkrat mir s tem, ker nič ne pomaga. Plačati moramo, pa naj si sami postrežemo pri točilnici, ali pa sedemo k mizi in čakamo na natakarja.* Tudi jaz se z vami popolnoma strinjam. Vendar vam bom opisal novo, do sedaj še ne poznano postreinino, ki se ne zaračunava Ijane. Železničar je nekaj zamorni >al in jaz sem iz njegovih čudnih glasov razumel, da je dejal: »120 dinarjev*. Zato sem mu ponudil stotak in kovanec za 20 dinarjev. »Kaj, ali se mislite zastonj peljati,* me je nervozno pogledal mož v uniformi, »in ali res moram vsakemu posebej dvakrat povedati. Vožnja v Ljubljano stane 168 dinarjev.* Mojce sem segel v žep in dodal še kovanec za 50 dinarjev. Službujoči železničar mi je porinil vozno karto, pogledal naslednjega in dejal: »Prosim, kam pa vi?* Pazljivo sem pogledal vozno karto. Res, 16R dinarjev stane, mož mi ni vrnil dveh dinarjev. Prava reč! Vsakdo se lahko zmoti. Toda glej čudo! Ženska, ki je stala za menoj v vrsti, se je pričela razburjati: »Kaj, še na vozne karte so uvedli postrežnino? Namesto 52 dinarjev je zaračunal kar 60 dinarjev.* Tedaj sem hitro spremenil mnenje o uslužbencu pri blagajni. Ako ni imel drobiža, bi se opravičil. (Toda dvomim v to.) Nihče se ne bi razburjal zaradi nekaj dinarjev — toda tak malomaren odnos do potnikov nikakor ni na mestu. -ok JllIPlUllliUHittlltM T2 STRAN Te oni po sueTu SPREJETO POVABILO ^ Dr. Anvar Sadat, predsednik parlamenta Združene arabske republike je izjavil, da parlament ZAR z zadovoljstvom sprejema povabilo Ljudske skupščine FLRJ in da bo v kratkem poslal svojo delegacijo na obisk v Jugoslavijo. Do obiska bo prišlo verjetno v začetku junijjs. OB 40-LETNICI V nedeljo je bilo v Italiji več sto manifestacij, ki jih je organizirala Komunistična partija Italije v okviru proslav ob 40-letnici ustanovitve partije. KONFERENCA V Bagdadu se je v ponedeljek začela konferenca zunanjih ministrov arabskih držav. Predsedoval ji bo iraški zunanji minister Ha-šem Džavad. SLOVESNOST V BRAZILIJI V največji državi Latinske Amerike, Braziliji, je bila v ponedeljek velika slovesnost, ko je novi predsednik, 43-letni prof. Janio Gjuadros prevzel svoje dolžnosti. Novi predsednik je že v volilni kampanji dejal, da bo šla Brazilija pod njegovim vodstvom po lastni poti in bo prispevala k neodvisni politiki, ki jo uveljavljajo države, kot so Indija, Jugoslavija in ZAR. - Prav zadnje dni pa je Quadros izjavil v zvezi s portugalsko ladjo »Santa Maria«, da bo kapitanu Galvau nudil politični azil in mu zagotovil varnost in da ne bo zaplenil ladje. rt L D. Jesenice Vprašanj** - Ker vaš Je žena ■amovoljno zapustila, vas zanima ali ste upravičeni zahtevati ločitev. Odgovor - V skladu z 61. čie-ftom Zakona o zakonski zvezi (Ur. list FLRJ, št. 29/46) sme zakonec po šestih mesecih zahtevati razvezo, če ga je zakonski drug brez upravičenega razloga zapustil. G. L. JESENICE VPRAŠANJE - Zanima vas, ali bi bili upravičeni do denarnega nadomestila, če odpoveste delovno razmerje zaradi tega, ker .gospodarska organizacija ni izpolnila obveznosti. ODGOVOR - V skladu z 90. členom 2. točke Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53 iz leta 1957) ste upravičeni do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, če boste odpovedali gospodarski organizaciji zaradi tega, ker ni izpolnila obveznosti. O. Z. KRANJ VPRAŠANJE - Lastnik hiše namerava prodati hišo, v kateri stanujete vi, drugemu kupcu. Zanima vas ali imate vi kako predpra-vico. ODGOVOR - V skladu z 38. členom Zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list FLRJ, št. 16/59) imate kot najemnik predkupno pravico, katero lahko uveljavljate. o. M. Skopja loka VPRAŠANJE - Zanima vas, ali lahko podjetje postavi na vodilno mesto svojega uslužbenca brez razpisa. ODGOVOR - V skladu s 142. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) je lahko postavljen na vodilno delovno mesto brez razpisa delavec Istega podjetja, če izpolnjuje pogoje, ki so določeni za to mesto. l. m. Tržič VPRAŠANJE - Kot lastnik dvo-stanovanjske hiše bi radi prodali stanovanje. ODGOVOR - V skladu z 2. členom Zakona o lastnini na delih stavb (Uradni Ust FLRJ, št. 16/59) se lahko izvrši prodaja posameznih delov stavb. B. V. škof ja Loka VPRAŠANJE - Zanima vas ali se lahko s pogodbo, s katero imate pravico do dosmrtnega preživljanje določi tudi premičnine. ODGOVOR - V skladu s 122. členom Zakona o dedovanju (Urad. list FLRJ, št. 20/55) so s pairodbo dosmrtnega preživljanja, če ni drugače določeno, mišljene kot nepremičnine tudi tiste premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje, kot kmetijske priprave In orodje ter živina. ZANKE Kljub snegu me je ondan zaneslo s tovarišem na sprehod po prijetnem gozdu od Cirč proti Hrastju. Na nekem kraju sem nenadoma zapazil na belem snegu žično zanko. Nisem razmišljal, zakaj ta zanka. Ko sva nadaljevala pot, sva sem pa tja na raznih prehodih med drevesi našla še več postavljenih zank. Skupno sva jih naštela sedem. Toda najbolj me je pretreslo, ko sva ob zanki našla mrtvega fazana brez glave. Očividno se je uboga žival ujela za vrat in se toliko časa mučila in vrtela, da si je med žicami odstrigla glavo. Ko sva to stvar povedala znancu, lovcu, mi je ta povedal, da je to nek', i navadnega. Pravi, da je letošnjo zimo posebno veliko zank, ki jih postavljajo brezvestni ljudje. Našli so že tudi nastavljen strup in celo žival, ki je poginila zaradi zastrelitve. Pri tem ne gre zgolj za nedovoljeni, tako Imenovani »divji« lov. Gre za brezsrčno mučenje živali. Hkrati pa tudi za gospodarsko škodo. Fazane, ki so na primer zelo koristni, zlasti za kmete, In se lovci prizadevajo, da b| jih čimveč vzgojili in ohranili v sedanjem zimskem času, »divji-« lovci na brezsrčen način uničujejo. Taki ljudje ne zaslužijo le določeno kazen po predpisih, marveč tudi prezir vsakega poltenega Ui kulturni;«« človeka. Ustanovitev iravaga društva Kamnik — Na teritoriju kamniške občine je precejšnje število iznajditeljev, novatorjev in racio-nalizatorjev. Zato so na pobudo Združenja iznajditeljev Slovenije, 26. januarja ustanovili v Kamniku svoje Društvo iznajditeljev, ki ima namen bodriti in razširjati iznajditeljsko dejavnost na tem območju. Na zadovoljivo obiskanem ustanovnem občnem zboru so navzoči živahno razpravljali in z zanimanjem sledili referatu predsednika Združenja izumiteljev Slovenije, tovarišu dr. Francu Zupanu ter pojasnilom tajnika Mirana Kneza, ki imata za rojstvo društva največ zaslug. Novo ustanovljenemu društvu bodo pri delu pomagale gospodarske organizacije, občinski forumi, posebno pa Občinsko društvo Ljudske tehnike Kamnik. vsestranska vzgoja Članstva Jesenice — Pred dnevi Je bil na Jesenicah občni zbor Knjigovodskega društva, ki po dveh letih obstoja šteje že 424 članov. Društvo je v minuli sezoni pripravljalo redna mesečna strokovna predavanja in posvetovanja, izredna predavanja, razne seminarje in poučne ekskurzije, izdajalo je svoj list »Glasilo-«, kar vse priča o skrbi za strokovno izpopolnitev članstva. Društvo pa želi vzgajati svoje člane tudi na političnem in kulturnem področju. To dokazujejo nekatera predavanja, izlet v bolnišnico »Franjo«, razne prireditve itd. Tudi po občnem zboru je sledil kulturni program, ki so ga izvajali člani jeseniške »Svobode«. PRED »REVIJO ^N**' FRIZUR« Kranj - Številne frizerke na Gorenjskem se že nekaj časa pripravljajo na okrajno revijo frizur, ki bo 23. februarja v avli OLO v Kranju. V ta namen sta na Gorenjskem organizirana dva tečaja, in sicer v frizersko brivskem salonu v Kranju, ki ga obiskuje 26 frizerk, in pa v Radovljici v dam-skem salonu, ki ga obiskuje 18 frizerk. Na tečajih sodelujeta tudi znani mojstrici friz.ur Rakarje-va in Konradov a iz Ljubljane. -an liki irti Tržič Člani Foto-kino kluba v Tržiču so imeli v soboto, 21. Januarja, svojo redno letno skupščino. Največ govora je bilo o prevzetju kino-projektorja, ki ga bodo dobili od ObLO v Tržiču. Po šolah, posebno v oddaljenejših vaseh kot NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 1. februarja UHUUH mnlml j Ljudje in dogodki Danes se bo spet sestal Varnostni svet, da bo razpravljal o položaju v Kongu. To zasedanje so zahtevali predstavniki Cejlona, Gane, Gvineje, Malija, Maroka, ZAR in Jugoslavije z namenom, — »da na njem pregledajo najnovejše vznemirljive dogodke v Kongu, ki preprečujejo vse napore za vzpostavitev z-:koh ne vemo. Razen tega nas priganjajo pri delu, da še za malico nimamo časa. Zaradi tega smo šli Mkat delo v Tiskani no. Tam smo Imeli že obljubljeno zaposlitev, toda v IBI niso hoteli sprejeti odpovedi delovnega razmerja. Zato smo tebi nič meni nič ostali z dela in po enem tednu (bilo je to v dnevih po desetem januarju) dobili delovne knjižice na Posredovalnici za delo. A ko smo odšli v TiSkanino na delo, smo dobili odgovor: »Nikogar iz IBI ne smemo sprejeti!« — Rezultat vsega tega je, da smo vsi štirje še danes brez zaposlitve. Toda to je šele prva plat, ki bi bila vsekakor zelo neprijetna za samoupravne organe in vodstvo »Bi, če ne bi vedeli tudi za drugo Plat, ki šele da pravo sliko dogodkov. V soboto dopoldne, 28. januarja, smo se o tej zadevi zanimali v Personalnem oddelku IBI. V prisotnosti direktorja podjetja, tehničnega vodje, obratovodje in personalnega uslužbenca, smo zvedeli: Res je, da imamo neprijetnosti zaradi odhoda petih delavcev (odšla je tudi Angela Košnik) iz našega podjetja. Vendar neprijetnosti niso rezultat morebitnega našega napačnega postopanja, temveč imamo neprijetnosti v proizvod)iji. Nenaden izostanek petih članov kolektiva z dela je bil precej občuten. Nikakor pa ne moremo soglašati Z opisom dogodkov tako, kot jih opisujejo že omenjeni delavci, za katere je naš kolektiv se vedno zainteresiran, ker so bili prizadevni delavci. , dejstvo je, da so prejemali to-l'ksne osebne dohodke, knlikršne $0 z delom zaslužili. To jim je omo-Sociln obračunavanje po ekonomskih enotah, ki smo jih v podjetju uvedli z lanskim oktobrom. Kljub temu pa so omenjeni delavci tudi po novem obračunavanju ostali pri približno enakih prejemkih kot prej — okoli 15.000 dinarjev mesečno, razen Antona Markuna, ki je v zadnjih šestih mesecih lani prejemal Povprečno do 25.000 dinarjev. T o Pa je bil njihov zaslužek brez nadur {A.Markun jih je imel v drugem Polletju 1960 le 6, Milka Kepic S, Zadravec 8, ostali dve pa nič). V istem času pa so se osebni dohodki nekaterim delavcem močno povc-cali. Tako prejema sedaj Tilka Tav- žclj tudi po 6&&0 dinarjev več kot pred lanskim aiet&brtmi, tkalka Mara Pred- 2>S. do 29 t:'*nč dinarjev (prej 17 do W tisoč), Franvha Mi-kJavčič 24 dfo 26 tisoč dinarjev (prej 17 do 18 tisoč) in podobno. — Pndjet;e Pore.j ni krmv, če so omenjeni dc-lavci prefcrmtli nižje osebne dohitdfee, kot so sami želeli. Nihče od omenjene petorice pa personalnega odileika, razen MiNee Kepic, ni obvetfhl o želji za prekinitev delovnega razmerja. Preprosto so drug za drugim ostali doma po 7 dni in tako izsilili takojšnjo prekinitev delovnega razmerja. Sef personalnega oddelka, Angelca Boštjančič, pa nam je povedala: »Ko sem slučajno zvedela, da se omenjeni nameravajo zaposliti v Tiskanini, sem govorila s tamkajšnjim r - -sonalnim oddelkom. V raz-<- -u sem med drugim tudi or"" »."la, da se mi nikakor ne zdi \\ da bi v Tiskanini sprejeli de' yce, ki so v IBI prekinili delovno razmerje, ne da bi 1 ■ pridrževal predpisov. Ce je bil )o —---'a zadosten v~-ok, da niso ' da v Tiskanini, mi je nerazumljivo, saj jaz tega ne morem zahtevati!« Vsekakor zanimiv primer, ki opozarja na dvoje: na nepravilen odnos delavcev do delovnih kolektivov in na nepravilen postopek vodstev podjetij z ozirom na uveljavljanje ekonomskih enot. Vsekakor v IBI ne bi bilo nikakršnih nevšečnosti, če bi deTavei zahtevali odpoved, kot to predvideva Zakon o delovnih razmerjih. Zeljo, da bi nekdo zapustil nek kole;-! i v, ros ne more nihče onemogočiti. Druga s'-:'a tega primera pa je morda najboljši odraz uveljavljanja nagrajevanja po obračunskih ekonomskih enotah. Namreč, nov način nagrajevanja po učinku je med državljani še bolj sprostil željo za večjim osebnim dohodkom kot kdajkcld. Namen ekonomskih enot pa je tudi bil takšen in opisani primer samo kaže, da je med delavstvom odjeknil povsem pozitivno. Prav zaradi tega pa je razumljivo, da si bo delavec iskal zaposlitve tam, kjer bo po njegovem občutku lahko več ustvaril in tudi več zaslužil. To dejstvo pa bi morali samoupravni organi, kot tudi vodstva podjetij, sprejemati z vei jo tankoćutnost jo. In prav zaradi tega ne bi mogli soglašati s personalnim oddelkom IBI, ki je bolj ali manj onemogočil delavcem, ki so želeli zapustiti njihovo podjetje, zaposlitev v novem "delovnem kolektivu. n. n. Ut) ni octe* Riaac*j4 podjetja GLrrenjsui tisic Ako samo bežno pregledamo osnutke perspektivnega plana, opazimo, da vsepovsod dajemo poudarek na mehanizaciji proizvodnega procesa in ne več na : a- poslovanju novih dčlavcev, saj bo že sam proces modernizacije soro-stil znaten delež delovne sile — stroj bo zamenjal človeka. Gorenjski .tisk v Kranju je edi- no tovrstno podjetje na Gorenj- sk . rft-ez dvoma lahko trdimo, da je težnja vsakega delovnega kolektiva po modernizaciji in da ni bil to samo primer Gorenjskega jiimi Mm )5 ^»JSSal ItlU 9 • ifl h mm i Britof - V preteklem tednu so imeli člani Delavskega sveta tovarne olja »Oljarica« iz Britofa pri Kranju svojo redno sejo, r i kateri so razpravljali o mno:;n aktualnih vprašanjih. Med draginj so ugotovili, da so lanskoletni plan proizvodnje presegli za 24 odstotkov, kar je najvišji prekoračeni letni plan proizvodnje v povojnih letih. To so dosegli zaradi dobre organizacije dela in nagrajevanja po enoti proizvoda. Da pa bi bili v letošnjem letu uspehi še I H IZ DOMOVINE . . . Prva pošiljka sladkorja s Kube. Nedavno je prispel novi jugoslovanski tanker »Nadko Nodilo« z M.500 tonami Belega kristalnega sladkorja s Kube. To je prva letošnja pošiljka kubanskega sladkorja. Uvoznik je beograjsko zunanjetrgovinsko podjetje »Ccntro-Prom«. "•Pretiš« osvaja proizvodnjo. V *Pretisu« javljajo, da bodo v najkrajšem času prenehali uvažat; Posamezne dele za svoja motorna vozila »Prima« in >-Maxi«. Ta kolektiv je že osvojil proizvodnjo velikega dela potrebnih elementov, medtem, ko bodo preostali del prevzeli domači kooperanti. Možnost za graditev jedrske elektrarne. Zvezna industrijska zbornica je poslala te dni proizvajalcem opreme poseben elaborat, na podlagi katerega naj bi proučili zmogljivost in možnost posameznih industrijskih podjetij za Proizvodnjo opreme za jedrsko termoelektrarno. Take termoelektrarne naj bi gradili v naši drža-vi v prihodnjih letih. Letos 1.370.000 ton nafte. Letos bomo načrpali v naši državi nad L370.000 ton nafte in s tem bo Prvikrat v zgodovini našega gospodarstva praktično, odpadla potreba po njenem uvozu. To je rezultat obsežnih raziskovalnih del, ki smo jih zlasti pospeševali zadnja leta. Tako so strokovnjaki odkrili več novih naftnih vrelcev, mcd njimi največ v Stružcu in n» območju Banata. prvi Jugoslovanski inštitut za Promet. V Beogradu pripravljajo u»tanovitev prvega jugoslovanske- ga inštituta za promet. V novem inštitutu bodo delali strokovnjaki, ki bodo razen tehničnih problemov proučevali tudi gospodarsko problematiko prometa. Inštitut naj bi bolje vskladil promet z razvojem ostalega gospodarstva. V NOVEM IN SVETLEM PROSTORU Kamnik V tovarni kovanega orodja v Kamniku so ta mesec začeli delati v novi orodjarni, ki so jo zgradili na prostoru za sedanjim tovarniškim poslopjem. Nova orodjarna, v kateri stružijo orodje, je dolga 60 m. Dobili so nove stroje, od tovarne Prvomajska pa dobijo še najmodernejšo stružnico. V starem tovarniškem prostoru pa bodo uredili prostore za brusilnico, ki bo opremljena z novimi napravami in bo zagotovila večji delovni učinek ob istem številu zaposlenih. ...IN TUJINE Graditev velike sladkorne tovarne v Sardiniji. Po poročilih Iz Milana je koncem italijanskih sladkornih tovarn najel pri državnem kreditnem zavodu za napredek Sardinije posojilo v višini 1,8 milijarde lir Za zgraditev velike sladkorne tovarne v Villasoru na Sardiniji. Zgraditev te tovarne sodi v okvir načrta za gospodarski razvoj južnih pokrajin Italije. l!ll!!ll!lltllli;ittti)llli!! večji, sklenili so narnreč povečati letni proizvodni načrt jedilnega olja za 11 odstotkov, so sprejeli nov tarifni pravilnik, ki določa, da bodo nagrajevanje po učinku cziroma enoti proizvoda razčlenit tako. da bodo delavci prejemali nagrade po doseženih uspehih v posameznih oddelkih, medtem ko je bil dosedanji način tak, d« so prejemali nagrade po doseženih uspehih celotnega kolektiva. Z novim tarifnim pravilnikom se bodo odstranile še nekatere pomanjkljivosti, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na proizvodnjo in rar.voj podjetja. Govorili so tudi o gradnji nove- ga tovarniškega objekta, in sicer za ekstrakcijo. Takoi, ko bo ugodno vreme, bodo pričeli z gradnjo. Vso potrebno opremo pa že imajo. Skupna gradnja z opremo bo ve-■ h a ckoli 30 milijonov. Vložena investicija se bo amortizirala že v nekaj letih. Na leto bodo privi i'li 120 ton olja več kot doslej. Obravnavali so tudi stanovanjski problem svojih delavcev. Sklenili so, da bodo za potrebe kolektiva vsako leto odkupili eno novo družinsko stanovanje. Treba na bo ^udi nekaj samskih sob. Precej govora je bilo še o drugih zadevah, kot o prehrani članov njihovega kolektiva itd. -an LTH pred rekonstrukcije "V tipk*. To pmm* t* fepac Ionskega leta nafibvilb ve« ftO^lih strojev, ki bodo v precejšnji meri pripomogli k uspešne««« izpe*nj»-vanju plana. V Gorenjskem t toku predvidevajo, da se bo navodni dohodek povečal od lanskega leta, ko je znašal 122 milijonov dinarjev na 170 mdijonov dinarjev v letu 1986. Za letos al je kolektiv zastavil nalogo, da bo ustvaril 240 milijonov dinarjev celotnega dohodka in to ob istem številu aa-poslenih kakor lani ali pa še manj. Kako je to mogoče? Odgovor je kaj preprost: modernizacija proizvodnje. Taki primeri pa niso značilni samo za to podjetje. Vsaki tovarni, ki bo modernizirala svojo proizvodnjo, bo stroj istočasno nadomestil več delavcev. Nesporno je namreč, da danes ne moremo več misliti na to, da bomo imeli zaposlene ljudi tam, kjer Jih je mogoče nadomestiti s stroji. Modernizacija podjetij torej ni samo želja delovnih kolektivov, temveč tudi ekonomska nujnost in prvi I pogoj za uspešno delo podjetij. -vk Malo je danes podjetij, kljub naglemu rasroju gospodarstva, ki so se tako hitro in uw<»e&to uveljavila, kakor Loške tovarne hladilnikov. Ta tovarna se je 'ravjvlia leta 1949 i« nekdanje tekstilna tovarne, umatao pa se je povevijo so b&i storjeni vsi potrebni ukrepi za ipr«M»8sieritev proknodnje: postavljeni so bili tudi prvi po soji za proArn>*njo MadlSn+h na*prav. Loške tovarne hladilnikov so se pričele širiti izven Škofje Loke leia 1939, ko je bila v celoti pre-nešena nroizvodnja elektromotorjev v Poljansko dolino. V matičnem podjetju pa se je pričel pospešen razvoj proizvodnje hladilnih naprav, kjer je povpraševanje po teh' predmetih naglo naraščalo tako v gostinstvu, kakor v trgovini, ki trguje z živili. LTH (bivši »Motor«) se bovi tudi s proizvodnjo gasilske opre- me in ima v tem monopolen položaj, Ker pa so tovrstni predmeti izključno vezani samo na določene potrebe, se v perspektivnem planu ne predvideva povečanje te proizvodnjo. Zelo pa se bo v prihodnje povečal izvoz. Zc sedaj izvaža podjetje svoje izdelke v Švico, Grčijo, Burmo, Urugvaj, Paragvaj, Sirijo, in Egipt. V naslednjih letih se predvideva povečanje izvoza zlasti električnih Na teritoriju kranjskega okraja, ki zavzema pretežni del Gorenjske, deluje poleg nekaterih gojitvenih (državnih) lovskih uprav še 28 lovskih družin, ki štejejo skupaj okoli tisoč članov. Število članstva pa iz leta v leto narašča. Samo v poslovnem 1. 1959/60 se je povečalo za dobrih 10 odstotkov. Zanimive pa so zlasti številke o tem, koliko divjadi imajo ti lovci na razpolago. Spomladi 1960 je bilo na teritoriju našega okraja ugotovljenih 1765- gamsov, 80 jelenov, 4850 srnjadi, 3900 poljskih zajcev, 367 planinskih zajcev, 377 velikih petelinov, 175 ruševcev, preko 2000 gozdnih jerebov, nad 1200 fazanov in preko 1500 poljskih jerebic. Pri vrstah naštete divjadi se iz leta v leto kaže relativen porast. Vendar pa je Okrajna lovska zveza na predlog lovskih družin sprejela načelo, naj se srnjad na periferiji polj primerno razredči, da se tako omeji škoda na poljskih kulturah, zlasti na ajdi in fižolu. V primeru, če divjad povzroči škodo ima oškodovanec pravico do odškodnine; toda le, če je na krajevno običajen način predhodno zavaroval svoje njive oziroma poljske kulture. V tem primeru lovska družina plača na osnovi komisijskega ogleda odškodnino v skladu s povprečnim hektarskim donosom tistega leta in dnevnimi cenami določenega pridelka. Tako je za 1959. leto devet lovskih družin izplačalo za škodo, ki so jo napravili samo divji prašiči, okoli pol milijona dinarjev. Naše lovske družine pa ne izpolnjujejo svojih dolžnosti zgolj v prizadevanju za pravilno gojitev plemenite divjadi, ampak jo tudi ščitijo, varujejo s tem, da zatirajo s puško, s strupom in s pastjo raznovrstne roparice. Tako je bilo v poslovnem letu 1959/60 v loviščih našega okraja pokončanih 3128 vran, šoj in srak, 180 kanj, 268 kraguljev, 3 planinski orli in 120 drugih ujed. Hkrati so lovci uničili tudi 45t potepuških psov in 1145 takih mačk, okrog 1000 lisic, približno 100 jc.zbecev, 25 kun, in več kot 30 dihurjev. Vsi ti našteti škodljivci pa ne predstavljajo hude nadloge zgolj za lovišča, temveč tudi za naša kmečka gospodarstva. Včasih so lisice v posameznih kmetijstvih dobesedno izpraznil a kurnike. Ob tem je treba še povedati, da so lovci v navedenem obdobju uničili tudi 30 divjih prašičev. Vse to je znatno zmanjšalo, v nekaterih primerih pa docela preprečilo, škodo v kmetijstvu. Pri gojitvi pa je hvale vred&a zlasti vnema naseljevanja fa«H nov, ki z zatiranjem vsakovrstnega plevela in raznotere golazni, predvsem koloradarja, poleg naše ljubke poljske jeaebiG«;, zelo koristijo našemu poljedelstvu. Tako je bilo lani na območju 11 krajev podloženih 887 fazanovih jajc, od katerih pa se jih je srečno vzredilo, žal samo ena četrtina. Ne smemo pa pozabiti še dveh vrst divjadi, ki predstavljata privlačno turistično zanimivost, ker sta kot velika redkost okras naie- ga visokogorskega sveta. To je kozorog na vzhodnih obronkih Be-gunjščice in pa muflon (divja ovca) v gorskem območju Storžiča. Omenimo naj še, da se inozemski gostje iz leta v leto bolj zanimajo za naša lovišča. Tako ie v poslovnem letu 1950/60 obiskalo naš okraj 40 inozemskih lovcev. V glavnam so bili gostje iz Nemčije, H^Olandlj«, Avstrije in Italije. Interesantna divjad je bila srnjad, gams in obe vrsti divjega petelina,. Italijanski lovci pa so se za-nknali tudi za malo divjad (zajce in jerebice). Celotni izkupiček od teh odstralsv je znašal okoli 630 ti-soč dinarjev. Pri tem pa niso upoštevana vplačila inozemskih gjeetov za odkupljeno divjačino. Vaa ta vpisala •© bila nakazana v obliki tfph valut. Pri nas sodi divjad v splošno , ^udsko premoženje. Zato naše lovske organizacije skrbijo za potrebno lovsko strokovno izobrazbo svojih članov, ki svoje znanje preizkušajo na lovskih izpitih. V poslovnem letu 1969/60 se je pri-ja^afto k lovskim izpitom 61 kan-d4 aktov, od katerih pa jih je uspešno položilo izpit le 43. Torej tudi za lovske izpite je treba nekaj znanja. S4. L. strojev in hladilnega pohištva na Bližnji vzhod. Loške tovarne hladilnikov so prešle iz obrtniškega na serijsko-industrijski način proizvodnje. To je vsekakor zahtevalo tudi boljšo in smotrnejšo organizacijo in ustrezen tehnološki proces. Skozi ves rr.zvoj so istočasno dozorevali pogoji zn dokon.-o prearientacijo proizvodnega pco-grama. Podjetje so jc preusme- to na izdelavo hladilnega pohištva i i opreme, v zadojeni čstsu m zidal na livarsko usV.i5*e. Ha osnovi (-» zelo obširne pro'zvodrje co je pokazala nujnost rekonstrukcije, katero je zaostrovalo tudi đe'stvo, da je podjetje v sodanjih praporih in pogojih dela i':e doseglo svoj maksimum. Povezana zmogljivost podjetja bo lahko ugodila tudi z h' ., i tržišča. Potrebe po artikl h na področju gostinstva, trgovine, obrti in drugih dejavnosti so tolikšne, da jih podjelje z dosedanjo proizvodnjo ne more kriti. Zato so izdelani elaborati, ki predvidevajo rekonstrukcijo obrata elektromotorjev v Poljanah, re-konstrukoijo livarne za tisnjeni liv v Skofji Loki, izgradnjo nove tehnično upravne stavbe in re* konstrukcijo že obstoječega obrata na Trati in v Skofji Loki. Vse to bo zahtevalo znatna investicijska sredstva, ki si jih bo investitor zagotovil deloma iz lastnih, deloma pa iz tujih sredstev. Po planu se predvideva celokupna vrednost rekonstrukcij skoraj 1414 milijonov dinarjev. Vsa ta investicijska vlaganja se bodo zelo odražala v pogledu proizvodnega in finančnega stanja v prihodnjih pet h letih. Podjetje bo dvignilo celotni dohodek od 1882 milijonov lani na 9000 milijonov v letu 1965 ali v drugačni primerjavi: vrednost proizvodnje se bo po rekonstrukciji v letu 1965 povečala za 620 odstotkov v primerjavi z letom 1959, ko je znašala 1251 milijonov dinarjev. Iz teh okvirnih podatkov si lahko ustvarimo dokaj točno sliko o Loških tovarnah hladilnikov, ki prehajajo od skromnega obrtnega podjetja preko tovarne v »kombinat« kovin3ke in elektroindustrije, ^vm ^ STRAN OBVEŠČEVALEC SREDA, L februarja 19« m U L I OGLASI PRODAM Posestvo na lepem kraju v Kranju prodam in sicer: stanovanjsko hišo, ki je takoj vseljiva, vrt, gospodarsko poslopje, njive, travnike in goad. Naslov v oglasnem oddelku. 373 Prodam kuhinjsko opremo s pomivalno mizo in moped Tomos s prevoženimi 3000 km. Klane 26, pošta Komenda. 360 Prodam pitanega prašiča. Jože Peternel, Mošnje 22, Brezje. 361 Prodam plemenskega voliča 2 leti starega, težkega 360 kg. Mače 5, Preddvor. 362 Prodam 6 prašičkov po 6 tednov starih. Cerklje 54. 363 Prodam 2 prašiča po 35 kg težka. Lahovče 39, Cerklje. 364 Prodam 2 zazidljivi parceli na Primskovom. Naslov v oglasnem oddelku. 366 Prodam nov motor NSU Maks se neregistriran. Naslov v oglasnem oddelku. 365 Prodam mlado kravo s teletom. Britof 71, Kranj. 367 Prodam 14 tednov brejo svinjo. Milje 14, Šenčur. 368 Prodam svinjo za zakol 110 kg težko. Kupim rabljeno »fale« opeko. Krivic Ignac, Senturska gora Cerklje. 369 Prodam skobelno mizo. Smled-niška 90, Kranj. 370 Prodam parcelo zaradi plačila gozdne takse in d.ohodninskega davka. Pdsavc 12, Podnart. 371 Prodam novo sobno pohištvo. — Jezerska 94, Kranj. 372 i Razpisna komisija pri Obratni ambulanti KRANJ razpisuje delovno mesto za ►ISKRA« - RAČUN0V0DJ0 Pogoji: vićja aLi srednja strokovna izobrazba z večletno prakso. — Plača po pravilniku obratne ambulante »Iskra« - Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Rok prijave do 1. marca 1961. Upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada občine Jesenice raopisuje na podlagi sklepa seje z dne 27. januarja 1961 NATEČAJ ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HlS IN STANOVANJ NA OBMOČJU OBClNE JESENICE 1. Stanovanjski sklad občine Jesenice bo dajal QP tem natečaju iz sredstev stanovanj akeg« sklada posojila za a) gradnjo stanovanj dograjenih v letu 1962 do zneska 100 milijonov dinarjev; b) za dograditev stanovanjskih hiš individualnih graditeljev do zneska 20 milijonov dinarjev. Posojila se morajo uporabiti za gradnjo samo na območju občine Jesenice in. to za dograditev obstoječih stanovanjskih objektov v gradnji in za novogradnjo stanovanjskih blokov, stolpičev, vrstnih hiš in stanovanj. 2. Za posojilo se po tem natečaju lahko potegujejo družbeno pravne osebe in fizične osebe v delovnem razmerju pod naslednjimi pogoji: — Posojilo sklada za: samsko sobo garsonjero i' enosobno stanovanje dvosobno stanovanje trosobno stanovanje 200.000 din 500.000 din 800.000 din 1,400.000 din 1,700.000 din — Najnižja obrestna mera 1 •/« — Najdaljši rok vračanja 30 let 3. Prosilec je dolžan navesti število in vrsto stanovanjskih enot ter znesek posojila za katerega zaproša. 4. Prošnjo je predložiti na predpisani tiskovini, popoJnje-no z vsemi zahtevanimi podatki. 5. Prosilec mora predložiti k prošnji za posojilo dokumentacijo kot to določa 40. člen Pravil skladi. 6. Prednost pri posojilih bodo imeli prosilci: — ki prispevajo večji delež lastne udeležbe •< ,> — ki ponudijo večjo obrestno mero x — ki ponudijo krajši odplačilni rok 7. Prosil.'.; je dolžan položiti varščino - garancijski znesek 1 "n od zneska zaprošenega posojila, katerega izgubi v korist sklada če odstopi od ponudbe. 8. Za zavarovanje posojila danega fizični osebi v delovnem razmerju ista predlaga vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino. 9. Prosilci, ki bodo uspeli na natečaju morajo v 8 dneh po sklenjeni pogodbi vplačati celotni znesek lastnih sredstev (transa 1961). Fizičnim osebam v delovnem razmerju se prizna kot lastna udeležba lastna denarna in materialna sredstva z vloženim delom. 10. Tiskovine — prošnjo za priglasitev po tem natečaju in Pravila sklada na vpogled dobe interesenti na Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo Jesenice, kjer interesenti tudi oddajajo prošnje za posojiio s potrebno dokumentacijo v zapečateni kuverti, opremljeno z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri občinskem srta*»va da gospodinjstvu. Nudim hrano stanovanje. Več po dogovoru. Križaj Marija, Milje 20 — pred Visokim, pošta Šenčur. 379 Usnjeno rokavico sem iegubil V avtobusu od Zgornje do Spodnje Besnice. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Blaznik Tone, Sp. Beenica 58. 380 Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje z balkonom in 100 kva dratnimi metri vrta na Gorenje savski cesti 10, mesečna najemnina 2960 din za dvo ali trosobno sta novanje v mesta aH na Zlatem po lju. Stare Rajko, Gorenjosavska cesta 10, Kranj. 381 Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Kos Anton, mizarstvo, Huje 3, Kranj. 382 Po službi v popoldanskem času grem honorarno čistiti poslovne prostore, delku. »je Kranjska gora res popularna. V Kranjski gori in okolici je se-'daj okoli 1200 stalnih gostov, v nedeljah se jih veliko pripelje z avtobusi ali s svojimi avtomobili. Preteklo nedeljo so našteli v Kranjski gori skoraj 300 osebnih avtomobilov. Pa saj ni čudno, saj so pobočja okoli Kranjske gore, predvsem pa pod Vitrancem zares idealna tako za najmlajše, mlade kakor tudi za nekoliko manj mlade. Dokaz: debelušen štiriletni fantek se je namestil na položnem hribčku ob dnu tako, da ga je moral očka poriniti še bolj visoko. Drobcena osemletna deklica z ogromnim cofom, ki ji je nerodno opletal po vratu, se je pogumno uvrstila med tiste, ki so čakali pred vlečnico. Ob njej sta bila elegantna smučarka neopredeljene starosti in dobrodušen sivolas gospod. Se bi lahko naštevala — vrsta pred žičnico je bila kar preveč dolga. Pa so še rekli, da je danes zelo luštno, ker ni ljudi (?), v nedeljo človek kar ni prišel na vrsto. bave za goste? Kdo bi mi na to lažje odgovoril, kot mladi ljudje. Nekaj sem jih našla pred šolo in jih brž zasula z vprašanji. Povedali so mi, da so iz srednje tehnične šole iz Ljubljane, da jih je 70, da je poleg njih tu še veliko drugih tečajnikov, da njihova šola že nekaj let tu organizira smučarske tečaje in — da je v Kranjski gori premalo zabave, še bolje, da je skorajda ni. Le v gostišču Slavec je trikrat na teden ples, Vendar je kljub visoki vstopnini tam taka gneča, da se plesati skoraj ne more. (d Kako enostavno bi bilo, če bi bili smučarji zadovoljni samo s smučišči. Gostinci bi bili prikrajšani za marsikatero skrb. Kaj takega je že gotovo marsikdo pomislil. Ker pa tega ni, sem le pov- Naslov v oglasnem od-383 OBJAVA Vabimo vas na predavanje »VRTNARSKA RAZSTAVA V ROTTERDAMU«, ki bo v četrtek dne 2. februarja 1961 ob 19. uri v sindikalnem domu Kranj — klubska dvorana nad knjižnico. Predaval bo ing. Ogorelec Miha. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni. Upravni odbor KOMPAS PUSTOVANJE NA JEZERSKEM Vabimo vas na prijetno pusto-vanje na maškarado v »Domu na Jezerskem« dne 11. februarja 1.1. - Odhod ob 18. uri izpred OLO Kranj. VELESEJEM V LEIPZIGU Sporazumno s Trgovinsko zbornico LRS prirejamo 6-dnevno potovanje z avtobusom preko Avstrije in Zah. Nemčije v LEIPZIG na ogled največjega tehničnega velesajma. Odhod iz Kranja 5. marca ob 5.30 uri izpred OLO Kranj. VEL ESEJEM V OFFENBACHU Sporazumno s Trgovinsko zbornico LRS prirejamo 6-dnevno potovanje z avtobusom preko Avstrije, Vfllach, Spittal, Salaburg preko Zah. Namčij>e, Nurnberg, WurzbiMga do Offenbacha; povra-tek preko Frankfurta, Stuttgarta, Munchna, Salzburg, Badgastein, MaMmi*«a do Beljaka, preko Pod-korsna v domovino. V*e informacije dobite v poslovalnici »KOMPAS« v Kranju! uri, matineja istega filma ob 10.'! uri ( SlražHse »SVOBODA«: 1. in 2. februarja ameriiki sasroni film TROJE BOJEVITIH ob 1«. in 2« uri Priraskovo »TRIGLAV«: 2. februarja jugoslovanski tiHm VETER JE PRENEHAL PRED ZORO, ob 18. in 20. uri Naklo: 1. februarja jugoslovno- ■ki film VETER JE PRSNEHA^ PRED ZORO. ob 19. uri jCerklje »KRVAVEC«: 1. februarja jugoslovanski barvni film GOSPA MINISTRICA ob 19. uri NA JESENICAH Poročili so se: Strajnar Leon, uslužbenec in Sa-jovic Veronika, delavka; Soštaršič' Valentin, delavec in Pate Jožefa, delavka; Anderlič Ciril, delavec in' Sodja Olga, uslužbenka Rodile so: Za domačine in goste v Kranjski gori je letos v posebno veselje tudi drsaMftče O »Vidite, takole je pri nas, pri vsem tem pa ne damo prav nič za reklamo. Nasprotno — dobesedno podimo goste od nas,« je pripovedoval predsednik TD Kranjska gora, Vid Cerne, »pa nič ne pomaga. t> Ko sem se pozanimala še, kako zmorejo preskrbo vseh teh ljudi, sem zvedela, da so trgovska K*no Jesenice »RADIO«: 1. februarja italijansko francoski fiim SPLA-VARJI Z VOLGE, 2. in 3. februarja francoski film ZAPELJIVKA Jesenice »PLAVZ«: 2. in 3. februarja italijansko francoski barvni film SPLAVARJI Z VOLGE Žirovnica: 1. februarja ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE Dovje: 2. februarja ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE Kropa: 2. februarja japonski film ŽRTVOVANA DEttLETA, predstava ob 19.30 uri Radovljica: 1. februarja ameriški barvni film LINIJA ZA TUS-CON, predstave ob 17.30 in 20 uri, 2. in 3. febr. francoski barvni film BLAGO Z OBALE DURANCE. predstava ob 20. uri Kranj »STORZIC«: 1. februarja jugoslovanski film VETER JE PRENEHAL PRED ZORO, matineja ob 10. uri. V sredo 1. februarja i tal. nemški barvni film VSTAJENJE ob 15. in 17. uri. ameriški barvni ei nem a skopski film DIRKA ZA SONCEM ob 19. in 21. uri: 2. februarja jugoslovanski film VETER JE PRENEHAL PRED ZORO matineja ob 10. uri. nemški barvni film KRALJ CARDASA ob 15., 17., 19. in 21. uri. 3. februarja nemški barvni film KRALJ CARDASA ob 15., 17., 19. in 21. Ropret Marija — deklico, Balonf Morali bomo zgraditi nove žičnice, Jožefa — dečka, Ivančič Marija — f nove sobe za prenočišča in še mar-deklico. Zamida Antonija ,— de-f slkaj.« klico, Žagar Ivanka — dečka, Pod-f »Saj res, kaj pa je z vašim mo-gomik Valerija — dečka, Cernef tekim?« sem ga hitro povprašala. Nada — deklico, Cebuij Milena —f»Sedaj smo res prepričani, da bo deklico, Pranič Cveta — dečka,f letos gotov. Spomladi pa bomo Kogovšek Marija — dečka, Klinarf pričeli tudi z gradnjo novega ho-Sabina — deklico, Murnik Marijaf tela, ki bo imel v jedilnici prosto-— deklico. Jug Zofija — dečka,fra za 200 gostov, v sobah pa 80 Stular Barbara — deklico, Pretnar f ležišč.« Marija — deklico, Cenčič Livija dečka. Umrli so: Zidanek Martin, star 79 let, Ber-f* .„ ,.„„.. 1 »1 1 * ™ i podjetja na to ze navajena in pre toncelj Marija, stara 65 let, Pre-f J * šeren Alojz, star 46 let, Bergantf* Ivan, star 26 let, Svetina Marija, stara 72 let. ( V KRANJU ! Peročtft so se: ( Kosnik Ladislav, trg. pomočnik Tominec Frančiška, fiziotera-pev-t: Pevec A loje, bakelit. detavec. 11 runič Angel«, kmečka dslav-, ka; Zapiotnik Stanislav, ključavničar in Stare Versniba, tkalka;; Zupančič Pavel, tkalski mojster in Sušnik Slavka, tkalka; Stansar Marjan, kovkrostrugar i* Stujsr Ana, admtni strateška, Cif>erie Jte-nez. šofer in Ciata" Mak-ja, ti&-gajničarka; Grošelj ,,l>a«c, *Wo-, ličar in Bučar Štefani')*, kr»wčkay delavka; Bsrce JknssO te&Vsč iz -Btty žen Dragica, tkalka; Ltkozar J»r-A nej, kmet in Cebuij Ana, kmsOftaA delavka; Grilc Janez, mtsarski **-A lavec in Sodnik Marija, gosp.'. po-f močnica; Mravlja Janez, detevecf in Kuralt Ivanka, rezkalka kovin';f Novak Ivan, tov. delavec in Kbef Ivana, tov. delavka; Juvan Franc, v prašala, kako je mogoče ustreči tolikemu številu gostov. Odgovorili so mi, da je delo z uvidevnimi gosti, čeprav jih je preveč, kar lepo. Teže pa je s tistimi, ki kažejo pomanjkanje srčne kulture tako, da se surovo obnašajo in po nepotrebnem vpijejo na strežno osebje. Prav tako jp hudo nerocf-no, če ob času, ko je v jenllnicnh največji naval, pride skupina gostov, oblastno zahteva le krožnike, nože in vilice in potem mirno privleče svojo hrano iz nahrbtnikov in pri jedi obsedi uro ali pa še dalj. Ostali gostje pa ne morejo do svojega kosila. % Toda v Kranjski gori nimajo samo problemov. Letos se na primer postavljajo z lepo pridobitvijo — novim drsališčem. Vzdržuje Najprej kratek posttek na vrh« kuhar lakov ln Kmetic Briglta, kmečka delavka; Poljanšek Vladimir, mizar in Pfajfar Marija, kontrolor materiala; Lapic Ljude vit, klepar in Lotrič Ana, predde-fskrba poteka v redu. Le s kruhom lavka; Grašič Franc, miz. pomoč-'imajo težave. Zanimivo je, da so Vlkvatoa, potem pa na prijetno v nik in Trobec Cecilija, tkalka Rodile so: MiklavČič Ana - dečka. Mali na Jesenicah obupali, da bi mogli speči dovolj kruha za Kranjskogorske goste, čeprav bodo imeli Kristina - dečka; Bertoncelj Ma-fnovo pekarno, zato bodo v Kranj- rija — dečka; Ušlakar Marija — dečka, Hribar Kristina — deklico, Mlakar Marija — deklico, Tišler Ana — deklico, Rezar Marija — dečka, Sparovec Ana — dečka, Kos Albina — deklico, Rebernik Frančiška — deklico, Sladic Roza-lija — deklico, Hrovatin Branka — dečka, Jeram Mirjana — deklico, Košir Albina — dečka. Bertoncelj Ana — deklico, Hudobivnik Ivana — deklico, Sink Justina — dečka, Tomazin Ivana — deklico, Pov-. šnar Julijana — deklico, Izda Ljud-^ mila — deklico, Pretnar Josipina — I deklico, Vambergar Kristina — 2f deklici, BaŠelj Frančiška — dečka, Pangeršič Vida — dečka. Umrli so: Miklavčič Frančiška, stara 71 Let; Rajgelj Frančiška, stara 84 let; Vrhovnik Ana, stara 70 let. ski gori morali misliti na svojo, f Jc v Kranjski gori dovolj ža- ga turkttčno društvo in je bilo zgrajeno po vseh predpisih, ki veljajo za take objekte. Pred kratkim j« buk na njem že odigrana prva hokejska tekma med moštvoma A in B RK Jesenice. Vsak večer pa prirejajo tam kegljanje na ledu. Metka Sosič TVD Partizan Stražišče priredi v soboto, 4. februarja 1961 Tradicionalno maškarado Najboljše maske^bodo bogato nagrajene. Igra radijsko priznan aabavnl instrumentalni kvintet »Veseli gorenjski fantje« s solisti. Vstopnice so v p/ dprodaji v gostilni Benedik - telefon 21-51. SREDA, 1. februarja 1961 ZANIMIVOSTI STRAN VSAK VEČER BOSTE LAHKO SPREMLJALI ZABAVNE PROGRAME RTV... Naročite se na Glas 10.000 DIN NAGRADE IN 20 GLASOV PRI ŽREBANJU dobi, Vdor do žrebanja pridobi 100 novih naročnikov Glasa. Prijav« sprejema in daje informacije uprava Glasa v Kranju in podružnice na Jesenicah, v Tržiču in Železnikih. / j Je p-j&agal vojarnu zločincu Elchgnagtnu Misel na beg iz Nemčije se je v tistem času zdela Eichman-nu nemogoča. Da bi razmišljal o prvih trenjih med zavezniki in si obetal od tega koristi, zanj ni imelo smisla. Zato pa je tem bolj razmišljal, kako bi se prikril in obnašal pred zasliše-valci ameriškega CIC, ki ga bodo, prej ali slej - o tem ni dvomil — zaslišali. Skušal si je zamišljati, kako bo to zasliševanje potekalo. Pred očmi je imel tudi nekdanja gestapovska zasliševanja, ki jih je dobro poznal, saj je bil vse do zloma Nemčije eden najvišjih ge-stapovskih funkcionarjev. Prav spomini na gestapovsko prakso pri zasliševanjih pa so ga plašili, da bi se morda nehote odzval, če bi ga kdo od agentov CIC po dolgem, utrujajočem in mučnem zasliševanju poklical s pravim imenom. Prav lahko bi se kaj takega zgodilo, je razmišljal. Pozabil bi, da je Barth, da se je skril pod ime, na katerega bi ob morebitnem iznenađenju pozabil, oziroma ob takem iznenađenju reagiral na ime Eichmann, če bi ga tako poklicali. Zato mu je priimek Barth, ki mu je doslej koristno služil, postal nenadoma breme, ki se ga je skušal znebiti. Prav tako ni bil vajen, da bi se podpisoval Barth, pri zaslišanjih pa bi moral vsakokrat podpisati in nič čudnega bi ne bilo, da bi se zaradi nevajenosti tega podpisa podpisal vsakokrat drugače, kar bi lahko postalo kaj hitro sumljivo in razkrilo, da se pod tem imenom skriva popolnoma drug človek. Eichmann je mislil na vse. Zato se mu je ime Barth zazdelo zdaj prav tako nevarno in zanj nemogoče, kakor se mu je v taborišču pri Ulmu zazdelo nemogoče prikrivanje v letalski uniformi s činom naddesetarja. Ko je o vsem tem raamialil, je sklenil, da se mora imena KULTURNI RAZGLEDI V bližini Miinchena bodo postavili 325 m visok televizijski stolp. Do višine 259 m bo stolp ves iz prednapetega betona. Presek stolpa bo kolobar, ki bo meril pri vznožju 16 metrov v premeru, 259 metrov visoko pa le še 7 metrov. Tudi stene betonske lupine se bodo stanjšale od 40 cm pri vznožju VEČJI UMETNI DIAMANTI Tehnikom je doslej uspelo izdelovati v glavnem zelo majhne umetne diamante, pred kratkim pa je izjavil zastopnik družbe General Electric, da so v laboratorijih izdelali enakaratni diamant. Prvi dosežek pa zaradi nepopolne sestave še ni dovolj trd za industrijsko rabo. Doslej največji umetni diamanti, ki so jih lahko uporabili kot brusilne pripomočke v raznih industrijskih panogah, so imeli le desetinko karata. SATURN - HLADEN PLANET Astronomi michiganske zvezdar-ne so ugotovili z radijskim teleskopom, da je ozračje Saturna znatno hladnejše, kot so na splošno menili doslej. Po njegovih računih se giblje temperatura med 175 in 185 stopinjami pod ničlo. NOVO AVTOMOBILSKO MAZIVO Letos naj bi prišli na trg prvi ameriški avtomobili, v katere bi bil vgrajen nov sistem za mazanje premičnih delov, ker so izdelali novo mazivo (žveplono-molib-densko spojino), s katerim bo baje treba ponovno mazati premične dele šele po prevoženih 50.000 kilometrih. Barth znebiti. Izmisliti si mora novo ime, tako, ki bo podobno njegovemu pravemu imenu; izmisliti zato, da bi se lahko izgovoril, če bi nehote reagiral na ime Eichmann, in zato, da bi ga znal gladko in vselej enako podpisati. Tako se je domislil imena Eckmann. Nenadna odločitev, da Adolf Barth ni človek s tem imenom in da je v resnici SS-Unter-sturmfuhrer Eckmann, torej po imenu in činu popolnoma drug. Človek, bi morala pri ameriški komandi taborišča vzbuditi sum. Res je, da v tistih časih ni bilo nič posebnega, če si je kdo nadel drugo ime, saj je bilo takih primerov na tisoče in tisoče (prej ko ne prav tako sumljivih, kakor Eichmann), se je ameriška komanda zadovoljila z Eich-mannovo obrazložitvijo in mu »verjela*-, da se je skrival pod imenom Barth samo zavoljo strahu (tudi ta strah se brezbrižni ameriški komandi ni zdel prav nič sumljiv), v resnici pa j« (tudi to je ameriška taboriščna komanda verjela) SS-Unter-sturmfUhrer Adolf Eckmann, rojen 19. marca 1905 (v resnici je bil rojen 19. marca 1906) v Brc-slavi v Sleziji (v resnici: v So-lingenu). (Nadaljevanje prihodnjič) g na 30 cm ob vrhu betonskega de la. Na stolpu bo seveda tudi restavracija za 500 oseb in še razgledna ploščad za prav toliko obb-1 skovalcev. Restavracija se bo vsako uro dvakrat zasukala okrog svoje oai, obiskovalce bodo na1 stolp prevažali trije ekspresni »lif-ti«, vsak za 25 ljudi. Stolp bo menda veljal okrog 1,5 milijarde našega denarja — kar niti ni mno- NOVI PROJEKTI Kakor poročajo iz Sovjetske zveze, pripravljajo tam dosti načrtov za letala na navpični vzlet. Eno takih letal naj bi bil »Kahop-tes«, prvi svoje vrste, ki bi se navpično dvignil nad 100 metrov visoko in bi nato prešel v vodoravni let. Drugi projekt predvideva neke vrste kombinacijo med helikopterjem in letalom, tretji pa letalo z gibljivimi krili, medtem ko naj bi se četrto letalo povsem razlikovalo od vseh dosedanjih, pa ni o njem še nič znanega. Sovjeti pravijo, da bodo ti projekti kmalu uresničeni. UMETNIŠKI MOTIV -ŽVEPLO Italijanska ustanova za žveplo prireja v Palermu posebno umetnostno razstavo, ki bo osredotočena na tekmo — »žveplo«. Umetniki lahko v svojih slikarskih delih obdelajo to temo kakor se jim zdi. Umetniki se morajo za razstavo prijaviti do 1. marca, razstavo samo pa bodo odprli 25. marca. Razpisane so tudi štiri nagrade: 500, 250, 150 in 100 tisoč lir, ustanova pa bo lahko odkupila po 100 tisoč lir še nadaljnja dela. misija, ki bo dela ocenjevala sestavljena iz najboljših italij«.. i skih umetnostnih kritikov, medf italijanskimi umetniki pa vlada zaf USPELI KAJUHOVI VEČERI Bled V minulih dneh je Občinski svet Svobod in prosvetnih društev i Bled priredil v sodelovanju z literarno — dopisniškim krožkom »osnovne šole pet uspelih Kajuho-vih večerov, in sicer v vseh kraljih blejske občine: v Ribnem, v »Zasipu, v Gorjah na Bohinjski Beli • in na Bledu. O Kajuhovem življe-inju in delu je ob tej priložnosti ►govoril predsednik Občinskega i sveta svobod, tov. Jože Bohinc, i pesmi pa so recitirali člani lite-irarno - dopisniškega krožka Peter iCop, Milena Zupančič, Martina i Ribič in Magda Dijak. - Poslu-Išalci «o z zanimanjem prisluhnili »Kajuhovemu bojevitemu in lirlč-memu stihu. Za dober obisk in razpoloženje i bo posebno lepo poskrbeli v Zasipu in v Ribnem. Najslabše pa jc bilo na Bledu, kjer je Kajuhovemu večeru prisostvovalo presenetljivo malo ljudi. NAJVEČ MLADINE Reteče — V nedeljo, 16. januarja, Je Kulturno-umetniško društvo »Janko Krmelj« fz Reteč uprizorilo v počastitev 90. letnice rojstva F. S. Finžgarja ljudsko igro, »Divji lovec«. V nabito polni dvorani so ljudje uprizoritev navdušeno spremljali. Kulturno prosvetno življenje je v tem kraju v zadnjem času sploh precej živahno. Obstajajo tamburaška in pevska sekcija, mnogi se ukvarjajo tudi s športom, predvsem z namiznim tenisom ali pa zahirajo. Po vseh teh sekcijah je vključena v glavnem mladina. Tamburaši in pevci se pridno pripravljajo na občinsko revijo, ki bo v marcu letos. la pof . Ko-J la, jej li ian-f razstavo veliko zanimanje. KLUBSKI PROSTOR BODO UREDILI Kokrica — Mladinska organizacija na Kokrici pri Kranju, ki šteje 80 mladincev in mladink, je od ustanovitve do danes dokaj aktivna. V zadnjem času se skupno z A Mejzeks, ta je pa dobra! Medtem ko ie nekaj let živimo v dobi vsesplošnih hitrostnih rekordov, od atletov do letal, pa je dosežen poseben »rekord* v avtobusnem prometu med Ljubljano in Duplico pri Kamniku. Za kamniško progo je ljubljanski Transturist izdal poseben tiskan vozni red. V njem ji zapisano: avtobus, ki odpelje iz ljubljene ob 17.30 pripelje v Duplico ob 56.48. Drugi avtobus, ki pelte v isti smeri, pa ima odhod ob 15.30 in prihod v Duplico ob 34.54. No, drugi je pač nekoliko hitrejši in če se je že vmešal tiskarski škrat, naj bi se vsaj še toliko, da bi za drugega pripisal, da je brzinoavto-bus. A S hitrostjo pa so se sprijateljili tudi Jeseničani. Vsaj vse tako kaže. Že dober mesec ie nasproti novih stanovanjskih blokov in tudi vehemestnib stolpnic na kupe razbite, pa tudi cele opeke. S kakšnim množičnimi organizacijami, predvsem z gasilskim društvom in s SZDL prizadevajo, da bi izboljšali splošno kulturno-prosvetno in zabavno življenje v kraju. V zgornjih prostorih gasilskega doma nameravajo urediti klubski prostor, kamor bodo razen druge opreme postavili tudi televizor. Kulturno umetniško društvo je pred kratkim kupilo tudi magnetofon, ki jim je v veliko korist. Clard mladinskega aktiva sodelujejo tudi v kulturno umetniškem društvu »Storžič« in se pravkar pripravljajo na uprizoritev dramskega dela »Mlada Ruth«. V kratkem bodo pričeli tudi s plesnimi vajami. Radi bi sestavili instrumentalni kvartet, vendar morajo za instrumente zbrati še potrebna sredstva. -an TOKRAT O GLASBI Redni petkov večer, ki ga pri-* reja Klub kulturnih delavcev v Kranju vsak teden, bo ta petek, 3. februarja, posvečen zlasti ljubiteljem glasbe. Na vrsti so namreč glasbena dela B. Smetane in Sergeja Rahmalnova. Najprej bo komentar o vrstah glasbe s posebnim poudarkom na imenovana dela. Zatem bodo to glasbo predvajali po traku, nakar pa bodo udeleženci svobodno spregovorili o tej umetnosti in v razpravi razbistrili posamezne pojme. BOGATA GLASBENA SEZONA Jesenice - V letošnji sezoni je na Jesenicah prevzelo DPD Svoboda« organiziranje manjših in večjih koncertov. Doslej sta že gostovala plesni in simfonični orkester RTV Ljubljana. Na programu je še mladinski pevski zbor RTV Ljubljana, Slovenski oktet in koncert, s katerim bo zaključila beograjska koncertna poslovalnica svojo turnejo po Sloveniji. Na tem koncertu bodo nastopili solisti RTV Beograd, Radia Sarajevo in Radia Novi Sad in bo na sporedu že 7. februarja. namenom, res ne vem, upam pa, da ne zaradi polepšanja novega dela Jesenic. A r*<« še ena iz Kranja oziroma iz Stražišča, kjer ob Poti na J oŠ ta urejujejo kanalizacijo. Zaradi izkopov je cesta razumljivo neuporabna za promet, toda opozorilni prometni znak — vozi previdno — kljub temu obstaja. Vendar pa ga šofer Uhko opazi šele, ko je že v izkopanem janku, seveda če ostane pri zavesti. Prometni znak so postavili skoraj dvajset metrov »prepozno*, ker do prometnega znaka je pot za omenjeno doliino že neuporabna. Do prihodnjič nasvidenje Vaš Bodic ar! i V k Hi © V Novem Sadu je nedavno tega izšla v založbi »Forum« zbirka pesmi »Barve in besede« Miroslava Antiča in Ferenca Fehe-ra. Zbirka je izšla v dveh jezikih v srbohrvaščini in madžarščini obenem. (t Skupina članov Društva književnikov Hrvatske se je udeležila v zadnjih dneh preteklega leta turneje po Vojvodini, V tednu dni so zagrebški umetniki pripravili v Kikindi, Novem Sadu, Subotici in Zrenjaninu več literarnih večerov. O Znani literarni ustvarjalec 18. stoletja Heinrich von Kleist je v svoji domovini zelo priljubljen. Tako so pred dnevi ponovno izšle njegove pripovedke. Predgovor jim je napisal Franz Kafka. • Prvo večje literarno delo Ignazia Silonea »Fontamara« je še danes zelo popularno. Delo je nastalo že leta 1930. Danes pa pravkar v New Yorku pričenja s tem imenom celotna knjižna edicija, katere prva knjiga je omenjeno Silonejevo delo. V omenjeni ediciji bodo izšli tudi »Sadovi jeze«, Johna Steinbecka in »Tobakova pot« Erskina-Caldvella. AGATA CHRIS71E 37 »♦Jaz, ki govorim z vami, vem, da je Ackroydov morilec v tej sobi. Zdaj govorim njemu. Jutri bom sporočil njegovo ime inšpektorju Raglanu. Razumete?« Moreč molk, ki je sledil tej trditvi, je prekinila stara Bretonka, ki je prinesla v sobo brzojavko. Poirot jo je odprl. Ostro in zveneče se je oglasil Blunt: »Morilec je v naši bližini, pravite? Vi veste, kdo je?« Poirot je prečilal brzojavko. Zmečkal jo je v roki. »Zdaj — vem!« Pokazal je na zmečkani papir v svoji roki. »»Kaj »male tu?« je vprašal Raymond ostro. »Brzojavka — s parmka, ki je na poti v Ameriko.« Zavladala je smrtna tišina. Poirot je vstal, da bi se od nas poslovil. »Dame in gospodje, moj mali sestanek je končan. Ne pozabile - jutri zarana bo izvedel inšpektor Raglan resnico.« 23. Lahna Poirotova kretnja me je prisilila, da sem ostal. Ubogal sem, stopil sem zamišljeno h kaminu in premikal polena s konico svojega čevlja. Bil sem osupel. Prvič sem bil v popolni negotovosti, kaj je Poirot menil. Ko so se zaprla vrata za zadnjim gostom, je stopil h kaminu. »No, dragi prijalalj,« je dejal mirno. »In kaj mislite vi o vsem tem?« »Ne vem, kaj bi naj mislil,« sem odgovoril odkrito. Kaj je imel za bregom, zakaj ni odšel z resnico naravnost k inšpektorju Ra;,danu, namesto da krivea tr.ko po ovinkih svi;ri? Poirot je sedel in izvlekel svojo clgaretnlco. Molče je opazoval oblake dima. »♦Uporabite svoje možganske zavoje,« je dejal •otem. »Vse, kar sem storil, ima svoj vzrok.« »Zdi se mi,« sem pričel obotavljajo, »da sami ne veste, kdo Je morilec, ki je bil po vašem mnenju med prisotnimi. Torej hočete neznanega storilca z besedami prisiliti, da bi priznal.« »Dobro preud?»-jate, vendar ne drži.« »Po mojem mnenju želite morilca izzvati, da bi se sam izdal;* morda ste mislili, da bo skušal z napadom na vas preprečili grozeče odkritje. • •« »Past, v kateri bi bil jaz vaba? Hvala, prijatelj — za kaj takega sem premalo junaka.« »Potem vas ne razumem. Saj ste vendar — seveda če je vaša domneva pravilna — morilca opozorili. Kaj pa, če vam uide?« »Ne more zbežatl,« je bil resen odgovor. »Zanj je samo en izhod — in ta ne vodi v prostost!« »In vi verjamete resno, da jc eden od nocojšnjih obiskovalcev zakrivil zločin?« sem vprašal neverno. »Da, dragi prijatelj.« »Kdo?« Nekaj minut je vladala tišina. Potem je vrgel Poirot svojo cigareto v ogenj in pričel mirno in zamišljeno: »Povedel vas bom po poti, po kateri sem šel sam. Spremljajte me korak za korakom in se bonte sami prepričali, da vse nesporno kaže na eno osebe Dvoje dejstev in majhna netočnost v navedbi časa so takoj vzbudili mojo pozornost. Najprej telefonski poziv. Ce bi bil Ralph Paton res morilec, bi telefonski poziv ne imel nobenega smisla in pomena. Paton je torej zame kot morilec odpadel. Naslednje: iz hiše ni nihče telefoniral hi vendar je bil po mojem prepričanju krivec med tistimi, ki so bili tisti tragični večer v hiši. Torej je moral neki sodelavec morilca telefonirati s postaje. Zakaj sploh telefonski poziv? Kaj je utegnil biti povod zanj? No, poziv je dosegel, da bi bil umor še tisti večer odkrit in ne šele naslednje jutro, kot bi se sicer zgodilo. V tem menda soglašate?« »Da...« sem priznal. »Ker Ackroyd ni hotel, da bi ga še kdo motil, bi verjetno nihče več ne vstopil v njegovo delovno sobo ...« »Odlično! Saj se zadeva razvija, mar ne? V čem pa Je utegnila biti prednost, da je bil umor skoraj nemudoma odkrit? Zame je obstajal same ea od- govsr: morilec je hotel na vsak način biti prisoten pri odpiranju vrat, pri odkritju trupla. Zakaj pa? Odgovor na to vprašanjc nas vodi k drugemu dejstvu — k stolu, ki je bil odrinjen od stene. Inšpektorju Raglanu se to ni zdelo važno, zame pa je bilo izredno pomembno. Spomnili se boste, da po Parker levi izjavi stol ni stal na svojem običajnem mestu, temveč v ravni črti med vrati in oknom ...« »Oknom?« sem vprašal naglo. »Da. Spočetka sem mislil, da Je b?l starinski naslanjač porinjen naprej, da bi zakrll okno, pozneje sem se pa prepričal, da je zakrival samo oni del okna, ki je segal od okenske police do tal. Pred okncai pa je stala mizica s knjigami ln revijami -gotovo se spominjat^ — ki jo je odrinjeni naslanjač popolnoma zakril. Takoj se jc vzbudil v meni meglen sum. Recimo, da Je na stolu slalo nekaj, kar Je hotel morilec zakriti — kakšen aparat, ki ga je morilec postavil tja, ki pa je moral takoj izginiti, brž ko je bil umor odkrit. Kaj jc bilo pripravnejše kakor teh fonskj por.lv, ki je nudil morilcu priložnost, da je bil na mestu, ko so odkrili truplo. Štiri osebe so bile pred policijo na kraju zločina. Vi, Farker, major Blunt in tajnik Raymond. Par-kerja sem prvega izločil. S telefonskim pozivom ali brez njega bi bil on med prvimi na prizorišču umora. On je tudi opozoril na premaknjeni naslanjač. Parker je bil torej razbremenjen in pričel sem se baviti z Bluntom in Raymondom. Kaj pa je moglo stati na mizici Razbijal sem si glavo, dokler nisem Izvedel, da si je Ackroyd nameraval kupHf diktafon. Tedaj se mi Je v sdavi posvetilo. Vsi ste pritrdili moji teoriji, ki sem jo razložil pred pol ure, toda ena bistvena podrobnost vam je najbrž vsem ušla. Ce je Aekroyd tisti večer uporabljal diktafon, zakaj nismo našli nobenega?« »Na to ne bi nikoli pomislil,« sem dejal. »Vemo, da je Ackroyd prejel takšen aparat. Kje pa je ostal? Ali je stal na mizici? Ali ga je morilec po odkritju zločina na skrivaj odstranil? To je bilo mogoče, zakaj pozornost' vseh navzočih je bila usmerjena Izključno na mrtveca. Toda dlk- ToreJ lahko tafona ni mogoče kar tako vtakniti v žep., je moralo obstajati nekaj, kamor ga je spravil. Vidite, do kam sem prijel. Osebnost morilca postaja jasnejša. Pojavila se je takoj na prizorišču, kjer pa morda ne bi bila prisotna, če bi bil umor odkrit šele naslednje jutro. Imela Je s seboj nekaj, kamor je lahko skrila diktafon.« »Zakaj pa jc bilo treba aparat odstraniti?« sem ga prekinil. »Kakšen smisel je imelo to?« »Taki ste kot Raymond, dragi prijatelj; raenlte, da je dokazano, da je govoril Ackroydov glas v diktafon. Toda oglejte si la koristni Izum. VI narekujete v aparat, mar ne, pozneje ga pa tajnik ali strojepiska navije in vaš glas se ponovno oglasi.« »Torej mislite ...« sem sopel. »Da, to mislim. Ob pol desetih Je bil stari Ackroyd že mrtev. Takrat je govoril diktafon -ne pa njegov glas ...« »In morilec ga Je navil? Saj potem Je vendar moral biti v tistem času v sobi...« »Zakaj? Mar ne more urni mehanizem aH nekaj podobnega, aparat ob določenem času sprožiti? V tem primeru postaja osebnost zločinca še jasnejša. Moral Je vedeti, da ima Ackroyd diktafon in moral je tudi sam imeti nekaj tehničnega znanja. Zdaj pa preidiva na sledove nog, ki nesporno bremenijo Ralpha Patona. Kaj. če je hotel kdo namenoma usmeriti sum na mladega moža, ki je bil vendar tisti večer v Fernlyju? Ralph Paton je imel dva para čevljev, ki sta bila popolnoma enaka. Enega od njiju je zaplenila policija pri »Treh merjascih«. Da bi opravičil moj sum, Je moral morilec nositi tisti večer Patonov drugi par čevljev - in v tem primeru je imel Paton tretji par, čevlje ali škornje, na nogah. To ml je včeraj zjutraj sam Paton pritrdil. To so bili škornjl, ki Jih je še nosil, ker ni Imel kaj drugega obuti. Zopet sva za korak naprej v opisu morilca. Moral je vzeti par Patonovih čevljev Iz gostilne.« »Razen tega,« je nadaljeval z močnejšim glasom, »je moral soditi morilec med ljudi, ki so imeli priložnost, da bi vzeli bodalo ii vitrine ...« Obmolknil je. 32 7 4848230102020102532353484853485323484823534800050202022323534853484823535332484848482348534848022300020102530102000102480201010000050202000102024853230100000000010053 G {L* A £5 SREDA, 1. februarja 1961 anj-lOodgovo Riifiovsrl i ItSMttkhil hekejittl brez drsalk Petkratne dri. prvake v hokeju vsi že bolj ali manj poznamo, seveda pa doslej v dresih in z drsalkami na nogah. Toda življenje jeseniških fantov, nekaj med njimi je tudi mož, kadar niso na ledu, je tudi zanimivo. Razen treh: Borisa Čebulja, Turnška in Smoleja, so vsi zaposleni v železarni. Na njihovih delovnih mestih smo nekatere v ponedeljek obiskali in vsakega prosili za dva odgovora. — Vsakega smo vprašali nekaj o hokeju, za vse pa smo Imeli pripravljeno Um ejBftho vprašanje: »Cesa si najbolj želijo izven športnega udrtetvovamja.« t najbolj želim, da bi tudi jugoslovanska reprezentanca dosegla re-iltatfr, ki M ja uvrstili med bolj-B reprezentance. Ta bi morda že flscfili, če bi lrneli v domovini več umetnih drsališč.« seca, je njegov odgovor na drugo vprašanje razumljiv: »Najbolj si želim srečno življenje, v najkrajšem času pa tudi avtomobil.« 103 - Bil sem na »Hispnioli« in na njej sem moral 104 - Pristopil sem in dejal porogljiv«: »Javljam, ostati. Ladja je še kar naprej plesala. Na zadnjem da som se vrnil na krov mr. Han«?.« Le stežka je krovu sem zagledal tedaj oba stražarja. Eden je obrnil oči proti meni. Bil je preslab, da bi mogel ležal na hrbtu in molel roke od sebe. Hands je pokazati kako je presenečen. Vse, kar je mogel sedel naslonjen na ograjo in bil bled kot lojenlea. izreči, je bila ls ena besedica: »Zganja.«. Smukail Okrog obeh so se rdečile mlakuže krvi in prišlo mi sem proti krmi ln sdhitel ps stopnieah v razdejan« je na misel, da sta v svoji pijani jezi drug drugega kabino. Vse predale, police In skrinje so razbili, k« zaklala. Ko sem ju tako opazoval, se je Hands zga- so iskali zemljevid. Potem sem ©dsel v peclkrovje, nil in zaseglo zastokal. Že sem mu hotel pomagati, vendar tam ni bilo nobenega polnega soda več - ko sem se spomnil njegovih besed pred kadjo vse so izpili razbojniki. Našel aem steklenico žganja z jabolki ln zase nekaj prepečene*, suhega sadja in kos sira Na drugo vprašanje, ki smo gr že v uvodu zapisali, pa nam j< povedal: »Razumljivo je, da si pri moji! letih najbolj želim arejeno življe nje. Za začetek pa bi imel ra vsaj svoje sobo. Doslej še vedn spim skupaj v istem prostoru j mamo ln očetom. Urejeno življenje si predvsem želim tudi zaradi p zdravja, ker mi je bolezen že pre LILO KLIN AR (34 let) je že eno Isto zaposlen kot odpremnik strojnih d slov. Na vprašanje, kaj je njiegova največja želja v hokeju, pa nam j o odgovoril: »!M*hJ, ko nase m nisva |e dokaj dobro poznaje po vsej Evropi, si naš RAZ G 0 11 OH Pijancev pa ne maram V hotelu Razor v Kranjski gori je vzbudil mojo pozornost mlad natakar, ki je pogumno in spretno prenašal ogromne pladnje s krožniki, švigal med mizami in prijazno povpraševal goste po njihovih željah. Zvedela sem, da je to 16-letni Granfol Kalman iz Bakovcev pri Murski Soboti. Takoj sem se odločila, da ga vtaknem v rubriko »Naš razgovor«. Vendar to niti ni bilo tako lahko, saj je bil prav v tistem času zelo zaposlen in sem skupaj z njim morala nekajkrat po jedilnici sem ter tja, da sem ga končno le uspela nekoliko zadržati. »Povej mi no prosim, kako si iz okolice Murske Sobote zašel prav v Kranjsko goro?« »Tovariši iz Gostinske zbornice za kranjski okraj so pisali na našo šolo, da bi izšolali večje število učencev za gostinstvo. V mesecu juniju lani so tudi sami prišli k nam in smo skupaj s starši napisali pogodbe. Skupaj z msnoj se je za ta poklic odločilo še večje število mojih sošolcev. Samo pri gostinskem podjetju v Kranjski gori jih je 8. Podjetja, pri katerih bomo pozneje v službi, nas sedaj vzdržujejo in plačujejo tudi šolnino ln mossčnc nagrade.« »Omenil si šolnino. Kje pa hodi« v šolo?« »V gcstinskjsm šolskom centrv na BI adu. Tam som že bil tr mesece v jesenski »mrtvi« sezo ni, marca bom zopet š-ei še za tr mesece. Ostali čas pa sem v Rr zorju.« »Ali ti je tvoje delo všeč?« »Je, ker zelo rad strežem.« »Strežba ima prav gotovo. tudi slabe strani, ali ne?« »O ja, pijanci — ti mi najbo1 otežkočajo delo. Pa tudi to s mi ne zdi lepo, če me kak go/ goljufa. Na silvestrovanju ser tako izgubil okoli 6000 dinarje in sem zato moral dati vso napitnino in še podjetje je moralo utrpati de*, škode.« »Kakšen pa je odnos večine gostov do tebe?« AL*.*.., ijbiiAJ (19 lec) je klepar. Kaj meni o igri jugoslovanskih aokejskih klubov, pa nam je povedal : »Igra je še bolj slaba, če jo primerjamo z moštvi Iz drugih dežel. Igralcem manjka tehnike in hitrosti, kar je vsekakor posledica majhnega števila drsališč in ker klubi nimajo poklicnih trenerjev.« O »Poldrugo leto si že skupaj s starši gradimo nov dom, zato je razumljivo moja največja želja, da bi bila nova hiša čimprej do- pnrntana.« GRANFOL KALMAN »Dober in ima}* radi.« vse kaže, M. da me Sosič IlililllllllHIlUlM Sredin hokejski komentar Mladinci Jesenic ® m m h m <& M VIKTOR RAVNJtK (19 let) je po poklicu mehanični in strojni ključavničar, na ledeni plošči pa je prav gotovo najboljši branilec v državi. »Kaj je bilo doslej po vašem v hokejskem športu najbolj narobe?« je bilo naše prvo vprašanje, na katerega nam je odgovoril: »Vsekakor zasluži najhujšo kritiko zvezni kapetan, ki je že določil kandidate za A in B reprezentanco Jugoslavije in pri ten? precej pozabil na kvaliteto jeseniških hokejistov ln precenil sposobnosti igralcev drugih klubov, ki nam v državnem prvenstvu niso delali večjih preglavic« »Najbolj si želTm, da bi se lahko šolal. Obiskoval bi rad tehnično šolo.« V torek se je nadaljevala zvez-ma hokejska liga. V povratni tek-imi so Jeseničani premagali kan-ididata za drugo mesto Partizana i iz Beograda z 8:0 (1:0, 6:0, 1:0), v i soboto pa so v Ljubljani dosegli (šesto zaporedno zmago, ko so na itivolijskem (za zdaj še naravnem) i drsališču odpravili domače moštvo i z 12:2 (1:1, 1:6, 0:5). - Do naslova ^petkratni državni prvaki« manj-(kajo Jeseničanom še štiri tekme, i Doma bodo igrali povratne tekme i s Crveno zvezdo in Beogradom (ter z Ljubljano, nekje na tujem (pa se bodo pomerili z Zagrebom, I ki v zvezni ligi še ni osvojil no-ibene točke. »Nekje na tujem« za- ZANESLO GA JE 25. januarja se je pripetila nesreča na cesti L-reda med vase ma Naklo in Pivka. Na desni strani ceste v smeri proti Kranju sta bila parkirana osebna avtomobila s prižganimi parkirnimi lučmi. 20 metrov od njiju je stal tovornjak, last Uprave za ceste. Tedaj je iz smeri Kranja pripeljal osebni avtomobil S-13414, ki ga je uprav ljal M. K. z Jamnika, ki je takoj, ko je opazil stoječi avtomobil, za čel zavirati, vendar ga je zaradi gladke ceste tako zaneslo, da je trčil v osebni avto S-10009, last V. M. iz Ljubljane. Avtomobil je zasukalo za 160 stopinj, materialne škode pa je nastalo na njem za približno 15.000 dinarjev, na vozi lu S-13414 pa za približno 8000 dinarjev. SPET SPOLZKA CESTA Zaradi poledenele ceste je pri šlo do prometne nesreče tudi 25. januarja ob 7.55. V vasi Lesce je prišlo do trčenja med avtobusom S-21486 in tovornjakom S-2871. Na avtobusu je bilo za približnoj nim časom 2:13,13 pred Slovenijo 30 000 dinarjev škode, na tovor-J2:19,46 in Koroško 2:34,50. Najbolj njaku pa za lOiOOO dinarjev. J Bi jugoslovanski tekmovalec je bil V vasi Lesce se je 23. januarja J Franc Tišov iz Bohinja. Tekmova zaletel neznan voznik v zaprte že-J It so tudi mlajši mladinci (zmagal lezniške zapornice, in sicer z\domačin Kerštajn), mladinke (zma-osebnim avtomobilom znamkejgala mladinska prvakinja Gorenj Fiat 600. Službujoči železničar nijske Pšenica), člani (zmagal Ko-več utegnil zapisati številke avto-Ilentar - JLA) in članice (zmagala mobila. Neznanec je razbil odboj-) Ljubljančanka Glavanova) no steklo pri avtomobilu, v zapornice pa je priletel zaradi poledenele ceste. to, ker v Zagrebu še nimajo umetnega drsališča. — Zanimive so borbe za drugo mesto v ligi. Morda ga bo spet osvojil Partizan, ki je v tednu premagal Beograd s 5:9 (2:0, 3:0, 0:0). Lanskoletnomu pod-šampionu pa lahko zmeša račune njegov mestni rival Crveni zvezda. Po zmagi nad Zagrebom z 9:3 (6:0, 2:3, 1:0) ima slednja šest točk iz petih tekem. »Georgijevićeva četa«, kot imenujejo Zvezdo po zaslugi odličnega vratarja Ljuba Georgijeviča, bo igrala v prvenstvu še pet povratnih tekem, če bo vsaj ponovila uspeh iz prvega dela, bo ostala na tretjem mestu, z malo več sreče pa bo lahko ce- Iz mednarodnih aren V Ratečah pri Planici je bil v nedeljo mladinski troboj smučarskih tekačev Videmske pokrajine, Koroške in Slovenije. Tudi letos so zmagali mladi Italijani s skup- PREOZKA CESTA 24. januarja ob 13. uri je prišlo na cesti III. reda v Lescah do prometne nesreče med voznikom sanitetnega vozila S-2827 in voznikom tovornjaka S-3130. Prišlo je do trčenja, ker se vozili na preozki cesti nista mogli srečati. Po nestrokovni oceni je škode na obeh vozilih za 30.000 dinarjev. POLEDENELA CESTA Na cesti I. reda je na Javorniku 22. januarja ob 17. uri vozil voznik osebnega avtomobila Fiat 600 S-15659, A Y. iz Ljubljane. Na ovinku tik pred mostom je na poledeneli cesti začelo vozilo zanašati, tako da se je le-to dvakrat obrnilo in se zaletelo v železno ograjo na mostu. Pri tem je nastalo za približno 120.000 dinarjev škode. Telesnih poškodb k sreči ni bila Najboljši evropski alpski smučarji so tekmovali v Megeveju (moški) in St. Gervaisu (ženske) za pokal Emila Allaisa. V slalomu žensk je bila Majda Ankele 29., Krista Fanedl 31. in Maja Rutar 32. med 48 tekmovalkami. V smuku moških je od naših prispel na cilj le Kranjčan Janez Sumi, medtem ko so Lakota, Jenko in Kli-nar padli. V smuku je bila najboljša tekmovalka za Jugoslavijo Ankeletova, ki je zasedla 31. mesto pred Rutar j evo, ki je bila 33. Janez Sumi je bil v slalomu 31. -Alpska kombinacija - ženske: 26. Ankele, 27. Rutar; moški: 23. Sumi. • Pri padcu v smuku za pokal Allaisa v Megeveju si je Kranjčan Janez Jenko zlomil nogo. Po tem je bil prepeljan v chalansko bolnišnico, kjer so ga operirali in bo moral deset dni počivati. Jugoslovanski smučarski tekači so nastopili na mednarodnem tekmovanju za pokal Kurikkala. Na pot so šli tudi Zdravko Hlebanja, Roman Seljak in Gašper Ksrdež. Jugoslovanska ekipa je v končni razvrstitvi na 5. mestu za Italijo, Francijo, Zahodno NemČjjo, Švico in pred Avstrijo. , ■ lo druga. Zadnja z lestvice, Beograd in Zagreb sta se v nedeljo zvečer pomerila na Tašmajdanu. Po pričakovanju je zmagal Beograd z 10:4 (8:9. 4:3, 4:1). - Naj-verjatnefil vrstni red sb konci-prvenstva bo tak, kot ga vidimo na današnji lest vid. Lestvica zveane hokejske lige: Jejsettice 6 6 0 9 73:11 12 Partizan 7 4 1 2 28:22 Crv. zvezda 5 2 2 1 19:18 Ljubljena 7 3 2 1 19:18 Beograd 9 2 0 3 18:20 Zagreb 8 0 0 9 12:81 V soboto in nedeljo je bilo r»eljiu draavno hokejsko prvenstvo jts mladince. Taks kot člani, so radi ml»di»«i Jssenie postali dr-tavni prvaki za late Hfl. Prvenstva so se udeležila štiri moštva - domačini i* Celja, Beograd in Partizan iz Beograda ter Jeseničani. Rerallati: Jasenice : Beograd 6:3, Celje : Partizan 7:4, Beograd : Patftsen tff in Jesenice : Celje 5:0, teko da je končni vrstni red nesiedriji: 1. Jesenioe, 2. Celje, 3. Boes?ad in 4. Partizan. - J. 2. ANTON KOjtANTAkt lvW) je v železarni zaposlen kot rezkalec. »Kaj vas je v letošnjem državnem prvenstvu najbolj razveselilo?« »Vsekakor Sest točk, ki smo jih osvojili na vročem beograjskem drsališču. Čeprav zmage niso bile dosežene z visokimi rezultati, smo kljub temu prepričevalno dokazali, da tudi petič zapored zaslužimo najvišji naslov.« Ker je Korantar še mladoporočenec, v zakonu je šele dva me- CENE VALENTAR (26 let), kapetan jeseniških hokejistov, je po poklicu električar. Njega smo prosili, da nam je povedal dva dogodka, ki sta mu z letošnjih- dveh turnej ostala najbolj v spominu: »Čeprav nam marsikdo zavida, ker večkrat igramo na drsališčih v inozemstvu, moram povedati, da turneje po tujih deželah tudi niso vedno prijetne. Ko smo letos prvič potovali v tujino, smo se peljali 600 km z avtobusom in poldrugo uro pred pričetkom tekme prišli v Cnamonix. Bili smo močno utrujeni, za*o smo utrpeli visok poraz 2:10. V moštvu dom?či-nsv pa sta igrala tudi dva Kanadčana, ki bi zaradi surove igre kmalu povzročila, neprijetne dogodke na drsališč?!. Igro omenjenih dveh je že naslednji dan kar najbolj napadel tamkajšnji tisk. In ker sta se v povratni tekmi Kanadčana borila športno in ker smo se čez noč tudi mi odpočili, smo lahko dosegli pomembno zmago s 4:3. Na drugi turnej« pa se nam je primerilo,, da smo v Milsbachu doslej igrali v najhujšem mrazu. Med tekmo je bilo 18 stopinj pod ničlo in vsem se nam je v prvi tretjini, ki smo jo odločili v svojo korist, zanohtalo. Kaj takšnega res še nisem doživel.« • »Stanovanja si že dolgo želim, zato ostane ta želja tudi za prihodnje največja. Želim pa •' 'udi zdravja.« B. F. Švicarska skakalna turneja ečarv svetovni UNTERVVASSER Tu je bila prva preizkušnja poznane švicarske skakalne turneje, ZAKLJUČEK PRIPRAV GLUHIH ALPSKIH SMUČARJEV Kranjska gora, 29. januarja - Včeraj so se na terenih Vitranca v Kranjski gori končale zaključne priprave najboljših slovenskih gluhih alpskih smučarjev, ki bodo prihodnji mesec sodelovali na letošnjem državnem prvenstvu gluhih v alpskih disciplinah. Slovenijo bodo na omenjenem prvenstvu, ki bo v Kranjski gori predvideno od 10. do vključno 12. marca, zastopali Stihec, Mur, Šuštar, Jerman, Hrovat, Furlan, Kotnik, Burgrat, Potočnik, Altbauer in Ko-govšek, ki je bil obenem tudi trener in vodja priprav I. V. ki se je je udeležilo 45 smučarskih skakalcev iz desetih evropskih držav. O poteku smo že poročali. Naj ponovimo le uspeh, ki ga je dosegel Marjan Pečar iz Mojstrane. V močni konkurenci je s skokoma M metrov in z 225,2 točk« zasedel odlično drugo mesto za Fincem Kirionenorn. ST. MOBITZ Na olimpijski skakalnici v tem lepem zimskošportnem središču Švice je Pečar os*Sl sicer praznih rok, vendar nas ni razočaral. V prvem poskusu je namreč hudo padel, tako da drugega konkurenčnega skoka sploh ni izvedel. - S padcem je dosegel najdaljši skok, ki ga je ponovil le zmagovalec Immdnen (Finska), i AR08A Pečarjev udarec v stegno pri padcu v &t. MorJJgu ni bil hud in je na tretji preizkušnji v Arosi spet startal. Tu je ponovil uspeh prve tekme in je z najdaljšim skokom osvojil drugo mesto. V prvem skoku je Finec Kirionen za 3 točke prehitel Pečarja, drugič pa je Marjan skočil najdlje — 71 metrov — in zabeležil najlepši skok dneva ter se tako približal Fincu na pol točke. LE LOCLE S skoki na skakalnici v Le Loc-lu so v nedeljo zaključili švicarsko skakalno turnejo. Tu je Marjan Pečar spet osvojil številne gledalce. Pri prvem skoku je z roko podrsal po izteku, ker je zamudil odri v in se je lovil že v zraku. Zamujeno pa je popravil v drugem skoku, ko je pristal pri rekordni znamki skakalnice. Z obema takima skokoma bi Marjan zanesljivo zmagal na tej zadnji preizkušnji. »Pcčo«, kot pravijo Marjanu Pečarju njegovi tovariši, se je % dvema drugima mestoma in z novim rekordom skakalnice v Lo Loclu uvrstil v svetovno eitto smučarskih skakalcev. Zasluženo ga nazivajo — najboljši Srednje-evropejec. saj je bil med najboljšimi udeleženci turneje, na kateri so manjkali le nekateri Vzhodni Nemci z Recknaglom in sovjetski skakalci. Mladi simpatični Marjan postaja torej član družine velikih smučarskih skakalcev sveta. — — Za njegovo tekmovalno bodočnost bo treba odslej bolj skrbeti, saj se ne sliši redko, da v mrtvi smučarski sezoni pozabijo na Marjana, vsi pa tudi vemo, da naši skakalci začno vaditi prepozno, tako da se vsako leto »ogre-jejo« šele sredi sezone, kar zgovorno pričajo rezultati novoletne turneje štirih skakalnic in te švicarske preizkušnje. J. Zontar