KRONIKA 321 NAŠA KRONIKA PIŠE BORIS WIDER SEPTEMBER 1923 6. 101 strel z Gradu je naznanil veselo novico, da se nam je rodil prestolonaslednik. Ljubljanci so se tega dejstva močno razveselili. V proslavo tega do godka se je zvečer formiral sprevod občinstva, ki je krenil z vojaško godbo in v soju plamenic po mestnih ulicah. 7. Današnji dan je z ozirom na veseli dogodek v kraljevski družini proglašen za državni praznik. V stolnici, pravoslavni kapeli in v evangeljski cerkvi je bila darovana slovesna služba božja. 13. V Pišecah pri Brežicah, v svojem rojstnem kraju, je umrl profesor Maks Pleteršnik, posebno znan po WoIfovem slovensko-nemškem slovarju, ki ga je pripravljal celih 9 let. Za njegove velike knji ževne zasluge ga je imenoval občinski svet ljubljanski za častnega meščana ljubljanskega. 18. Italijanska vojska je okupirala Reko, ne da bi bila pogajanja med našo državo in Italijo že končana. 23. V dvorani Kazine se je vršil ob veliki udeležbi slovenskih žen ustanovni občni zbor »Feministične alianse kraljevine SHS«. Ta aliansa ima nalogo, da dobe žene v javnem in zasebnem življenju tiste pra vice, ki jih po svojem delu in sposobnostih zaslužijo, predvsem splošno volilno pravico. OKTOBER 1923 10. Ob tretji obletnici nesrečnega koroškega plebi scita je priredilo društvo »Gosposvetski Zvon« preda vanje o Koroški. Velika dvorana hotela »Uniona« je bila nabito polna. 11. Na seji občinskega sveta je podal župan točno poročilo o višini dolgov mestne občine, ki znašajo Din 22,652.86813. Temu poročilu so sledile nekatere interpelacije, nakar je bila seja zaključena. 12. Nadaljevanje seje občinskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno: da se sprejme resolucija proti ome jitvi mestne avtonomije, ki jo namerava vlada, in protestna resolucija zaradi nameravane ukinitve me dicinske in teološke fakultete v Ljubljani; da sprejme mestna občina v svoje varstvo Ressljev grob in spo menik; da odstopi mestna občina primeren prostor na pokopališču pri Sv. Križu za skupen grob Can karja, Ketteja in Murna, ki ga bo oskrbovala gdčna. Rohrmannova, po njeni smrti pa mestna občina; da se odkloni prošnja telovadnega društva Sokola I. za podaljšanje roka za zgradbo telovadnice na Taboru. 16. Pri nadaljevanju občinske seje je bilo sklenjeno: da poda občina resolucijo, v kateri zahteva, da ostane ravnateljstvo podržavljene Južne železnice v Ljub ljani ter da prizna in pusti država njenim uslužben- ceni vse pravice, ki so si jih pridobili do podržav- ljenja. — Danes je bil svečano odprt novi kinemato graf »Ljubljanski dvor«. 21. Danes je bil krščen v Beogradu naš prestolona slednik, ki je dobil ime Peter. Njegov kum je bil an gleški kralj Jurij, ki ga je zastopal vojvoda Yorški. Ob priliki krsta je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o ime novanju 75 novih generalov. Izdan je bil tudi ukaz o amnestiji političnih, socialnih in vojaških krivcev. — V Ljubljani je priredila na večer pred krstom soarejo »Jadranska Straža«, katere pokrovitelj je prestolona slednik, častniški zbor ljubljanske garnizije pa je priredil v dvorani Kazine svečano zabavo. 22. V dvorni kapeli v Beogradu se je poročil princ Pavle z grško princeso Olgo. Kumoval je vojvoda Yorški. — Za komandanta art. brigade v Ljubljani je imenovan general Sava Tripkovič. (Slika v »Kro niki« 1934, str. 150.) 25. Zemske ostanke pisatelja Ivana Cankarja, ki so počivali doslej v grobnici rodbine Rohrmannove, so prepeljali v novo grobnico na pokopališče k Sv. Križu, kjer bodo ležali skupaj z zemskimi ostanki Dragotina Ketteja in Josipa Murna. NOVEMBER 1923 14. Vodja kemijsko - medicinskega zavoda graške univerze univ. prof. dr. Pregl, po rodu Ljubljanec, je dobil letošnjo Noblovo nagrado za Nemčijo. 15. Notranji minister je sprejel ostavko velikega župana dr. Lukana ter ga upokojil. — Vlada je ime novala za gerenta Mestne hranilnice ljubljanske vele- trgovca Roberta Kollmana. 22. Ob pričetku seje občinskega sveta je izročil žu pan Janku Nep. Jegliču, ravnatelju v Ljubljani, in Ivanu žitniku v Ljubljani meščanski pismi. — župan poroča o ostavki velikega župana dr. Lukana ter o tem, da ga nadomestuje načelnik notranjega oddelka Pokrajinske uprave v Ljubljani Kremenšek. Nadalje poroča o svoji intervenciji v Beogradu, kjer mu je bil obljubljen potreben kredit za obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani; zato bo ta šola pričela s poukom dne 1. decembra 1923. Sklenjeno je bilo: da imenuje župan 5 člansko komisijo, izpolnjeno z delegati Na rodne galerije z nalogo, da započne akcijo za zidavo poslopja Narodne galerije, ali pa dobi zanjo primerne prostore; da se občinski svet ljubljanski pridružuje resoluciji, sklenjeni 24. X. 1923 na sestanku avto nomnih mest v Mariboru, glede nameravane ukinitve občinske avtonomije; da se izbriše služnost nasta nitve vojakov, vknjižene pri posesti nekdanje me ščanske vojašnice v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21; da se uvede davek na reklamne table, kazala in iz veske; da se podaljša davek na nočni obisk gostiln in kavarn tudi za leto 1924.; prav tako se podaljša občinski davek na igre v kavarnah in gostilnah, razen balinanja, na hotelska prenočišča, na vozne listke cestne električne železnice, na vozila, in sicer: na breke in gige 150 Din, na ekvipaže zasebne lasti in porabe 300 Din, na dvovprežne ekvipaže 600 Din, na osebne avtomobile do vštetih efektivnih 30 HP 1500 Din, nad efektivnih 30 HP 2500 Din, na tovorne av tomobile do 3 ton nosilnosti 1000 Din, nad 3 tone nosilnosti 1500 Din letno, podaljša se veselični davek, hkrati pa se uvede občinska taksa za plesne šole, ki je enaka taksam za plese; da se podaljša 12% vodo vodna doklada tudi za leto 1924.; stalne mesečne podpore mestnim ubogim se zvišajo 1. januarja 1924: 1. kategorija 50 Din, 2. kategorija 75 Din, 3. katego rija 100 Din; ubožne podpore nedoletnim otrokom: 1. kategorija 30 Din, 2. kategorija 60 Din, 3. katego rija 80 Din, meščanske podpore se zvišajo s 1. decem brom t. 1. za 100%, to je od sedanjih 75 Din na 150 Din. 25. V Rogaški Slatini je umrl pesnik in pisatelj ter častni meščan ljubljanski Josip Stritar. Veliki po kojnik se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Ve likih Laščah. Gimnazijo je končal v Ljubljani, kla sično filologijo pa na Dunaju. Potem se je posvetil profesorskemu poklicu, služboval je na Dunaju. Tu je ustanovil svoj »Dunajski Zvon«, okoli katerega so se zbrali Levstik, Jurčič, Kersnik, Tavčar, Jenko, Gre gorčič, Leveč, Erjavec in drugi. Prav posebno velika zasluga Stritarjeva pa je poleg njegovega velikega li terarnega dela v tem, da je pokazal Slovencem Pre šerna v njegovi polni vrednosti ter je premagal Ko seškega z njegovo lažno poezijo. 29. Za stolnega župnika cerkve sv. Nikolaja v Ljub ljani je imenovan stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. — Danes so pokopali zemske ostanke pesnika Josipa Stritarja, ki so jih bili prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in ki so do pogreba počivali v Narodnem domu. Pogreba so se udeležili zastopniki oblasti, ve lika množica občinstva ter šolska mladina. Truplo je bilo položeno v skupno pisateljsko grobnico na pokopališču pri Sv. Krištofu. V zadnje slovo velikemu pokojniku je spregovoril v imenu slovenskih knji ževnikov dvor. svetnik Engelbert Gangl. — V Slove niji in po vsej ostali državi so nastopile hude poplave, ki so napravile veliko škodo. Tudi poplava na Ljub ljanskem barju je katastrofalna. DECEMBER 1923 4. Komunisti so imeli v Mestnem domu sestanek, na katerem je poročal dr. Lemež, da bodo v občin skem svetu prešli v opozicijo proti zastopnikom SLS. 10. Ministra Trifkovič in Vujičič sta na potovanju po poplavljenih krajih prispela v Ljubljano in si ogledala Rarje, ki mu je povodenj prizadejala toliko škode. Obljubila sta pomoč poplavljencem, kakor tudi državni prispevek za osuševanje Barja. 13. Za velikega župana Pokrajinske uprave je ime novan vladni svetnik Teodor šporn. 14. Notranji minister je pooblastil velikega župana, da prične z likvidacijo pokrajinske uprave. 28. Semkaj je prispel general Sava Tripkovič in prevzel komando tukajšnje artilerijske brigade. 322 K R O N I K A KRONIKA LETO 1935 OKTOBER 1. Na predlog prosvetnega ministra je ministrski svet dovolil najeti posojilo v znesku 7,500.000 Din pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za zidanje vseučiliške knjižnice v Ljubljani. 2. V Pragi je umrl akad. kipar Alojzij Gangl. Rodil se je 1895 v Metliki. Najprej se je izučil podobarskega rokodelstva, nato je šel v Gradec h kiparju Gšilu, od tod pa ob podpori deželnega odbora na dunajsko akademijo ter v specialno šolo k znamenitemu kiparju Zumbuschu. 25 let star je prišel v Ljubljano za uči telja na tedanjo obrtno šolo. Po potresu se je preselil v Metliko, ob pričetku vojne na Dunaj, pozneje pa za stalno v Prago. Ustvaril je veliko del, od katerih so v Ljubljani spomeniki Valentina Vodnika, Valvazorja in v Narodnem muzeju Franceta Prešerna ter Trage dija, Komedija in Genij na pročelju sedanjega oper nega gledališča, njegova vdova pa hrani v bron vliti kip pesnika in pisatelja Josipa Stritarja. 4. Nocoj je priredil svoj klavirski koncert, 10. v Ljubljani, pianist Ivan Noč. 5. Za novega prosvetnega inšpektorja prosvetnega oddelka banovinske uprave je imenovan prof. Ivan Dolenec, doslej profesor v Mostarju, urednik Zbranih spisov J. E. Kreka. 6. Popoldne so priredili v okrilju instituta za glas beno folkloro pri Glasbeni Matici ob zgornjem koncu Zoisovega grabna pevci Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta »štehvanje« in »Vi soki rej pod lipo«. Sodelovali so nekateri konservato- risti, člani »Sloge« in »Glasbene Matice« ter nekaj Ziljanov, vsi v lepih koroških narodnih nošah. Pod vrhom Grabna je bil postavljen štehovski steber, na katerega je bil obešen štehovski sodeč. Tega je zbijalo 6 jezdecev s kratkimi železnimi kopji, dokler ga niso sesuli in zbili na tla. Izvoljeni štehovski mojster je moral ujeti na kopje podarjeni venec, nakar je začel rej z darovalko venca, potem ko je mojster izbral de kleta še ostalim fantom. Po končanem reju je krenil sprevod do terase pred Glasbeno Matico, kjer je bila uprizorjena ziljska ohcet, ki jo je dopoldne preprečil naliv. Ta lepa prireditev iz koroške folklore je napra vila na številne gledalce nepozaben vtis. (Štebh = drevesni kol, rej = ples.) Deževje zadnjih dni, ki je grozilo s poplavo na Ljub ljanskem Barju, je napravilo veliko škodo pri regula cijskih delih v Ljubljanici. Pred nalivi je kazalo, da bodo dela prav kmalu končana, saj je bilo do mesta, kjer naj bi se nehala letos regulacija, le še 30 m. Zdaj pa je voda, ki je vdrla v strugo, uničila mnogo dra gega in težkega dela. 8. S kraljevskim ukazom se postopoma otvarja v Ljubljani popolna državna ženska realna gimnazija namesto mestne ženske realne gimnazije. Tozadevni dekret se glasi: V imenu Nj. Vel. Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije kraljevski na mestniki. Na predlog gospoda ministra prosvete, z uka zom današnjega dne in na podlagi § 11. zakona o sred- 323 Alojz Gangl Ivan Noč njih šolah so odločili in odločajo: da se v Ljubljani postopoma otvori popolna ženska realna gimnazija namesto mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. 9. Ljubljana se je spominjala tragične obletnice smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja z glo boko pieteto. Uradi in šole, pa tudi skoraj vsi zasebni obrati so praznovali. S hiš so plapolale žalne zastave, v izložbah so bile Pokojnikove slike, pred katerimi so gorele lučke. Ob 17. uri je bila komemoracija pred nunska cerkvijo na Kongresnem trgu, kjer je bil pred znamenjem Sv. Trojice, ovitim v črnino, postavljen katafalk, obdan s palmami. Kongresni trg je bil nabito poln občinstva. Ob 17.15 je strel z grada naznanil pri- četek komemoracije. Po cerkvenem žalnem opravilu je predsednik mestne občine dr. Ravnihar v globokem žalnem govoru orisal duhovni lik Velikega Pokojnika. Nato so združeni pevski zbori zapeli žalostinko, godba pa je intonirala državno himno. 10. V moderno preurejeni dvorani hotela »Uniona« so odprli nov »Kino Union«. 16. Zastopniki mestnega gradbenega urada so pri čeli prevzemati gradbene zadeve k Ljubljani priklju čenih okoliških občin, že doslej je po medsebojnem dogovoru oddajala banovinska uprava vse gradbene zadeve okoliških občin, za katere je bilo pričakovati, da bodo v doglednem času priključene Ljubljani, v obravnavanje mestnemu gradbenemu uradu, ki je dal svoje strokovno mnenje. Zdaj bo mestna občina vr šila te posle na komasiranem ozemlje tudi kot for malna instanca. — Poleg Mladinskega doma na Ko- deljevem so pričeli zidati moderno cerkev po načrtih arh. ing. Hermana Husa. 17. Dobrodelna tombola, ki jo je pred dnevi prire dila mestna občina, je vrgla čistega dobička 25.000 Din, dočim je enaka prireditev lani dala 40.000 Din. — Umrl je profesor srednje tehnične šole Alojzij Sodnik. Rodil se je 1883 v Ljubljani. Gimnazijo je končal v rodnem mestu, univerzo pa na Dunaju. Kot profesor matematike in sorodnih ved je pred leti izdal zbirko logaritmov. Nekaj časa je poučeval tudi na mestni žen ski realni gimnaziji. — Na pobudo univ. docenta dr. Oskarja Reve, vodje meteorološkega zavoda, je sklicala mestna občina komisijo gradbenih in meteo roloških strokovnjakov, ki je ugotovila, da bi bil graj- 324 KRONIKA Prof. A. Sodnik Ing. Jakob Turk ski stolp najprimernejše mesto za postavitev opazo valnice za veter in sončne žarke. Mestni gradbeni urad bo napravil potrebne načrte. — Obnovljena Prosvetna zveza je na svojem občnem zboru izvolila za častnega predsednika ministra notranjih zadev dr. Antona Ko rošca, za predsednika pa univ. prof. dr. Franca Luk- mana. 19. Plinski napad na Ljubljano je preprečila gosta megla, ki je ležala nad mestom. Vojaška letala so iz gubila smer. Kljub temu je bilo mesto kakor izumrlo, le policijski stražniki in reševalci Rdečega križa s plinskimi maskami so bili na ulicah. Na grajskem stolpu so bili zbrani general Nedeljkovič, ban dr. Na tlačen, župan dr. Ravnihar ter drugi zastopniki oblasti, ki so se pohvalno izrazili o vzorni disciplini ljubljan skega prebivalstva. Ob 21. uri se je napad ponovil. — Umrl je ing. chem. Jakob Turk, ravnatelj kmet. po skusne in kontrolne postaje v Ljubljani, rojen 2. ju lija 1872 v Novem kotu pri Prezidu. Bil je nestor slo venskih inženjerjev-kemikov in eden največjih kme tijskih strokovnjakov, priznan ne samo doma, tem več tudi zunaj naših mej. Vse svoje življenjsko delo je posvetil modernemu kultiviranju slovenske grude, predvsem našemu Barju, za kar ima nevenljive za sluge. Spisal je več strokovnih knjig, kakor: Travni- štvo L, II., Travne mešanice, Pašništvo, O ljudski, ži valski in rastlinski prehrani (zadnje v rokopisu) ter mnogo gospodarsko-kulturnih člankov, raztresenih po raznih strokovnih listih in dnevnikih, ki vsi pričajo o njegovi globoki strokovni in splošni naobrazbi. Zlasti intenzivno se je pečal z umetnimi gnojili, ustvarjal in kombiniral je po svojih bogatih izkustvih na neštevil- nih gnojilnih poizkusih sirom vse Dravske banovine. Bil je dolgo let honorarni profesor tehniške fakultete v Ljubljani in tudi eden izmed onih zaslužnih mož, ki so prvi pomagali polagati temelje naše visoke tehniške šole. — Ob 18. uri je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu ob udeležbi zastopnikov oblasti in pre cejšnjega števila publike razstava slik in kipov prof. Franceta Kralja, ki obsega najnovejše slike in večji izbor starejše in novejše skulpture. Otvoritveni govor, ki so ga oddajali po radiu, je imel konservator dr. Fran Štele. V markantnih obrisih je označil vodilno mesto Fr. Kralja v razvoju povojne umetnosti in očr- tal njegov razvoj od programatičnega ekspresionizma prvih let do svojske in polne umetnostne oblike, ki jo kaže sedanja razstava. — V francoskem institutu je predaval Georges Blondel, profesor na pariški visoki šoli za politične nauke o mednarodnem položaju po vojne Evrope. 20. V mestni zbornici se je vršilo zborovanje naših žen, ki so sprejele tole resolucijo: »Združene žene v Sloveniji, zbrane v Ljubljani dne 20. oktobra 1935, zahtevamo, da se v novi volilni zakon sprejme splošna, enaka, tajna — aktivna in pasivna volilna pra vica za ženske, in sicer za narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva. — V Mostah je bila blagoslovljena in izročena svojemu namenu nova me ščanska šola Frana Levstika, prvotno določena za ob činsko ubožnico. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi župan ljubljanski dr. Ravnihar, ki je v svojem go voru Moščanom čestital k lepemu uspehu in naglasil, da bodo Moste prinesle s to šolo Veliki Ljubljani lepo doto. 21. Domovinski urad mestnega poglavarstva je pri čel s popisom prebivalstva občin, priključenih Ljub ljani. Sporedno s tem popisom bo zbiral mestni stati stični urad podatke o številu prebivalstva, hiš, stano vanjskih in poslovnih prostorov, trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov ter podatke o površini zem ljišč, o vrstah poljedelske kulture in o živini. 22. Na današnji dan pred 75 leti je bila prvič iz vajana slovenska himna »Naprej zastava slave«. Pelo jo je na svoji »Besedi« Slovensko pevsko društvo na Dunaju pod osebnim vodstvom skladatelja Davorina Jenka. Novo himno so vneto pozdravili vsi prisotni Slovani in kmalu si je utrla pot s svojo ognjevitostjo, melidioznostjo in zvočnostjo akordov. — Izšel je zbor nik ljubljanskega Fotokluba »Slovenska fotografija« s 60 izbranimi mojstrovinami slovenskih fotoamater- jev. Uvod je napisal novinar Karlo Kocjančič, asistent Janko Brane pa je prispeval članek o Janezu Puharju, prvem slovenskem fotoamaterju, ki je živel od 1814 do 1864. Oba članka sta natisnjena tudi v nemščini, francoščini in angleščini. 25. Umrl je znani gostilničar »Pri figovcu« v nekda nji hiši Andreja Smoleta, Matevž Hartman, meščan ljubljanski. 26. V Florjanski ulici je umrla Marjana Kalanova, študentovska mati, pri kateri so v stari cukrarni svoj čas stanovali Cankar, Župančič, Kette in Murn. 28. Semkaj je prispel slovenski rojak dr. ing. h. c. Mirko Roš, ravnatelj švicarskega zavoda za preiskavo materiala in profesor tehnične visoke šole v Zurichu. Tu bo predaval o temi: Trdnost in deformacija zvar jenih konstrukcij. — Predsednik jugoslovanske-češko- slovaške lige dr. Egon Stare je odlikovan z redom Be lega leva III. stopnje za zasluge za zbliževanje med Čehi in nami. 29. Zvečer se je vršil v unionski dvorani koncert Ljubljanske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lovra Matačica. Koncert je bil posvečen proslavi če škoslovaškega narodnega praznika. — Danes je pri čelo gradbeno podjetje Emila Tomažiča s pripravami za zidavo poslopja III. drž. realne gimnazije na pe kovskih njivah za Bežigradom. KRONIKA 30. Umrl je računski inšpektor mestnega dohodar- stvenega urada Valentin Fortič. Rodil se je 1883 v Že leznikih nad škof jo Loko. 1911 je prišel v mestno službo k dohodarstvenem uradu, kjer se je s svojimi sposobnostmi povzpel do računskega inšpektorja. — Pariška revija »Est« je prinesla v svoji pravkar izišli številki članek o Ljubljani iz peresa Jeana Lacroixja, francoskega lektorja na naši univerzi, članek se bavi z značajem in pomenom Ljubljane kot osrednjega slo venskega mesta. Pisec nadalje opisuje družabne raz mere v našem mestu, posebej pa podčrtava našo lju bezen do knjig in razširjenost znanja tujih jezikov. 10 izbranih slik z motivi iz Ljubljane in Gorenjske napravlja to toplo pisano razpravo še lepšo. NOVEMBER 3. V pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda je bila dopoldne prvič arhierejska fiturgija, ki jo je imel pra voslavni mitropolit Dositej iz Zagreba. Po obredu, ki so mu prisostvovali ban dr. Natlačen in župan dr. Bav- nihar ter še več drugih odličnikov, je mitropolit bla goslovil 5 križev, od katerih so glavnega takoj pritr dili na stolp. 5. Dramsko gledališče je uprizorilo prvič Pavla Go- lije »Bratomor na Metavi«, ljudsko žaloigro v 6 slikah, žaloigra je imela lep uspeh. 8. Umrla je Ana Župančičeva, mati pesnika in upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča. 10. Glasbena Matica je proslavila 100 letnico rojstva skladatelja Davorina Jenka predsinočnjem s slavno stno akademijo, pri kateri so sodelovali njeni posa mezni pevski zbori, njen orkester ter solista Fratni- kova in Gostič, ki so ob koncu sporeda združeni peli mogočno himno »Naprej zastava slave«, slavnostni govor o Jenku pa je imel stolni dekan in kanonik dr. Kimovec. — Operno gledališče je uprizorilo sinoči v proslavo te 100 letnice »Gorenjskega slavčka«, potem ko je pred pričetkom predstave izvajal orkester Jen kovo uverturo »Kosovo« in je govoril o Jenku prof. Emil Adamič. — Danes so odkrili v Kolodvorski ulici pred hišo št. 11, v kateri je Jenko 1914 umrl, spomin ski steber, napravljen po zamisli arhitekta Plečnika, s tem napisom: Skladatelj Naprej zastave slave, Bože pravde, Davorin Jenko, rojen 10. novembra 1835 v Dvorjah pri Kranju, umrl v tej hiši 25. nov. 1914. — Mestna občina ljubljanska MCMXXXV.« Slavno stni govor je imel župan dr. Ravnihar. — V Juden- burgu je bila blagoslovljena kapelica, v kateri so shra njeni zemski ostanki slovenskih mož in fantov 17. peš- polka, ki so tamkaj med vojno umrli. Delegacije iz skoraj vse Slovenije so prinesle na skupni grob poleg številnih vencev tudi žaro iz podpeškega marmorja, napolnjeno s prstjo slovenske zemlje. Vanjo so vkle sani tile verzi: »Prsti slovenske vam pošilja domovina, da bode v grobu lažja vam tujina.« 12. Umrl je Franc Indof, vodilni monter mestne elektrarne. 14. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno: da se zemljišče kopališča Ilirije v Tivoliju daruje SK 325 Matevž Hartman Valentin Fortič Iliriji; da za sanacijo Maloželezniške družbe spremeni mestna občina terjatev v znesku 20 milijonov dinar jev, ki jo ima napram Maloželezniški družbi, v obratno glavnico. 18. Na občnem zboru Zadružne zveze je bilo zbranih 250 delegatov. Navzoč je bil tudi njen predsednik mi nister dr. Anton Korošec, ki je v svojem govoru orisal današnje razmere, ki močno vplivajo na naše zadruž ništvo. 19. Podpredsednik mestne občine prof. Jarc je za stalno prevzel iz pristojnosti predsednika mestne ob čine gradbene zadeve in posle, ki spadajo v kulturni oddelek, razen šolstva. 20. Izšel je Slovenski pravopis, ki sta ga priredila A. Breznik in F. Bamovž, po pravopisnih in pravoreč- nih načelih, odobrenih po pravopisni komisiji Znan stvenega društva v Ljubljani. Danes obhajamo 25 letnico smrti velikega ruskega pisatelja in misleca L. N. Tolstoja. 22. Trgovinski minister je razrešil dolžnosti komi sarja Mestne hranilnice ljubljanske odvetnika dr. Ru dolfa Krivica. Na njegovo mesto je imenovan dr. Vrtač- nik, predsednik upravnega sodišča v p. v Celju. 24. Danes je Ljubljana proslavila dva važna Šolska jubileja: 1. 400 letnico ustanovitve uršulinskega reda (glej članek M. K.: »Zgodovinski razvoj uršulinskih šol v Ljubljani« v »Kroniki slovenskih mest« štev. 3., II. letnik, stran 234!). Poleg cerkvenih pobožnosti so priredile uršulinke igro »Sv. Angela, ustanoviteljica uršulinskega reda« v režiji Edvarda Gregorina. Ude ležba publike je bila velika, prisotni pa so bili tudi podban dr. Majcen, podžupan prof. Jarc, magistratni direktor Jančigaj ter zastopniki raznih cerkvenih re dov. 2. šola na Grabnu je proslavila 60 letnico svojega obstoja. Zgodovina te šole je tesno povezana z zgodo vino šolskega pouka v Trnovem, čigar začetki segajo v XV. stoletje, ko je bila v Križankah ustanovljena šola nemškega viteškega reda. Proti koncu XVIII. sto letja se je osnovala trnovska šola, ki je bila najprej v zasebni hiši v današnji Cerkveni ulici št. 1, pozneje pa v trnovskem župnišču. 1875 je bila na prostoru, kjer so bila prej lesena carinska skladišča, zgrajena na stroške mestne občine sedanja dvonadstropna stavba, ki je veljala 75.000 goldinarjev. V 60 letih je obisko- 326 KRONIKA valo to šolo nekako 35.000 učencev. — Današnja pro slava 60 letnice se je pričela v trnovski cerkvi, kamor so šli učenci z učitelji in številnimi gosti z godbo »Sloge«, župnik Finžgar je imel govor o pomenu mla dinske vzgoje. Po končanem cerkvenem opravilu je bila proslava v šoli, pri kateri je najprej upravitelj šole Ambrožič podal zgodovinski oris šolskih razmer v Trnovem, nato pa so bile na sporedu razne točke, ki so jih lepo izvajali učenci. Omeniti je treba tudi de- klamacijo pesmi Iva Peruzzija »Staremu deblu — mladi cvet«. V kulturnem oddelku mestnega poglavarstva se je vršila pod predsedstvom podžupana prof. Jarca kul turna konferenca slovenskih mest, ki se je bavila z vprašanjem lokalnih muzejev v zvezi z bodočim mest nim muzejem ter z vprašanjem varstva spomenikov in zgodovinskih izkopnin. Zastopana so bila mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Novo mesto. Svoje referate so imeli: ravnatelj Narodnega muzeja dr. Mal o potrebi in nalogah lokalnih muzejev in arhivov, kon- servator dr. Štele o problemu varstva spomenikov v mestih in univ. prof. dr. Saria o varstvu izkopnin in najdišč. Narodna galerija je odprla razstavo Caucigovih risb. Otvoritveni govor je imel konservator dr. Štele, ki mu gre poleg predsednika dr. Windischerja največ zaslug, da je bila razstava omogočena. 25. Za ravnatelja II. drž. realne gimnazije na Polja nah je postavljen Bogumil Remec, doslej gimnazijski ravnatelj v Kruševcu. DECEMBER 1. V Kolizeju na Gosposvetski cesti je odprl razstavo svojih del akad. kipar France Gorše. Otvoritvi so pri sostvovali načelnik kulturnega oddelka mestnega po glavarstva dr. Mole, upravnik Narodne galerije Zor- man, pisatelj Ribičič kot zastopnik banovinske uprave ter precejšnje število ljubiteljev umetnosti. Otvorit veno besedo, ki jo je oddajal radio, pa je imel pred sednik Društva likovnih umetnikov akad. slikar Goj- mir A. Kos. — V stranski sobi novo preurejene ka varne Zvezde so priredili svojo razstavo akvarelisti Robič, Smrekar, šantel Avgusta in Saša, šubic Rajko, Vavpotič Bruno in Zupanec - Sodnikova. — Mestna občina je priredila včeraj in danes pomožno akcijo, ki je vrgla okroglo 40.000'— Din. Mestni delavci so upri zorili igro Manice Romanove »Prisega o polnoči«, ka tere čisti dobiček so darovali za pomožno akcijo. Spo- redno se vrši nabiranje prispevkov pod naslovom »Vse za otroka«, ki bo trajalo dalje časa. 5. Socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva je prevzel Delavski dom, ki ga je doslej vodil posebni kuratorij pod predsedstvom občinskega svetnika Ivana Tavčarja. 7. Zadet od kapi je umrl monter mestne plinarne Nace Mihevc. Pokojnik je bil po rodu z Vrhnike. V mladih letih je prepotoval veliko sveta kot ključavni čarski pomočnik. Pozneje je služil kot strojevodja pri avstrijskih državnih železnicah, 1924 pa je postal monter v mestni plinarni. Rajnik je bil vnet organi zator nekdanje socialno-demokratske organizacije ko vinarjev in zelo agilen član v nekdanji socialistični stranki. Bil je tudi jedek publicist in podlistkar. Po prevratu je bil pod županom dr. Peričem član občin skega sveta ljubljanskega. (Slika v »Kroniki« 1934, str. 145.) 10. Minister notranjih zadev je razrešil dosedanji banovinski svet in imenoval novega, v katerem zasto pajo Ljubljano odvetnik dr. Juro Adlešič, trgovec Avsenak Ivan, župan ljubljanski dr. Vladimir Ravni- har in ing. šuklje Milan.