Nerealni šolski pragmatizem
Na podlagi raziskave »Nekateh elementi nadaljnje-ga razvoja srednjega šolstva v Ljubljani« je bil 3. decembra sklican aktiv komunistov SIS za izobraže-vanje pri Mestnem komiteju ZK Ljubljana, kjerje tekel pogovor o pomanjkanju srednješolskega prostora v Ljubljani.
Večina pristojnih posameznikov je razpravljala, ka-ko v prihodnje urediti - razporediti učence srednjih šol in zagotoviti materialne pogoje. Pritisk vpisa no-vih generacij bo večji kot ima Ljubljana na razplago šolskega prostora.
Bistvo vsebine razprav je bilo samo pragmatiCno reševanje problemov (preštevanje potencialnih sred-nješolcev, povečanje števila oddelkov in njihova raz-poreditev, razširitev nekaterih šolskih zmogljivosti itd.). Z ničimer pa nismo posegli v vsebino izobraže-vanja, spreminjanje ustaljenega profila šolanih ka-drov ali način reformiranega srednjega šolstva, ki nas premalo približuje inovativni družbi. Povezavam med gospodarstvom, znanostjo, republiškim spremem-barrt načina financiranja šolstva, ker nas interventni zakoni že tako klestijo, da prek šolstva ogrožajajo produktivni razvoj naše ožje domovine.
Zbrani podatki iz raziskave, ki niso interpretirani, kažejo, da imamo ključ za spremembo načina šolanja tudi doma v delovnih organizacijah. Delovne organi-zacije premalo načrtujejo (po zbranih podatkih zapo-slovanja statistike iz delovnih organizacij itd.), spre-membe svojega tehnološkega razvoja, zasedbe de-
lovnih mest v višjimi strokovnimi kadri, dokvalifikaci-je, prekvalifikacije itd. Svojo potrebo po kadrih izka-zujejo tradicionalno, šolstvo pa po inerciji izobražuje tako kot je že do sedaj praksa.
Postavlja se zahteva, kdo je odgovoren, da bo med seboj povezal niz dejavnikov, ki so nam že danes znani, delujejo pa vsak za sebe in v ničemer ne prispevajo k hitrejši kadrovski in tehnološki repro-dukciji. Kdo je dolžan narediti ali razkriti razvojne načrte delovnih organizacij (inženirji, tehnologi) in predvideti odrejene profile kadrov? Kaj so naredili poslovodni prgani v DO za hitrejše prestrukturiranje svoje branže? Zakaj kadrovske slutbe v DO dajejo podatke o kadrih, ki so skregani z razumnim ravna-njem ?
Iz zbranih podatkov se vidi, da izobraževan/e (šol-stvo) niti ne more drugače reagirati, začeti spreminja-ti način izobraževanja, če to ni dovolj razvidno iz potreb združenega dela. Izobraževanje mora biti na-ravnano vnaprej. Mladina, ki danes vstopa v srednje šole, čez dvajset let, ko bi naj bila najbolj produktiv-na, ne bo imela ka[ početi z zastarelim znanjem.
Potrebne so nam odločne in hilre spremembe v iz-obraževanju, neodvisno od takega združenega dela, ki caplja za vsemi dogodki. V slovenski družbi se moramo na področju srednjega šolstva usmeriti v iz-obraževanje učencev širokega profila visokokvalitet-nega znanja, ki bo dajalo v življenju možnost preu-smeritve za opravljanje vrste del in nalog, kijih danes ne moremo niti predvideti.
Miran Pirc