Številka 04 • Glasilo Občine Ig • Leto XXX • Maj 2024 3 Vzpostavljanje mladinske organizacije 10 Javna tribuna o ureditvi središča Iga 20 Občinska revija pevskih zborov 2024  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke in bralci! M ajsko številko začenjamo s številnimi pomembnimi novicami iz občinske hiše. V začetku aprila je potekala prva delavnica za mlade, na kateri se je postavilo temelje za vzpostavitev mladinske organizacije, kjer bodo mladi dobili svoj glas. Če prostore za mlade na Igu še iščejo, pa so konec aprila nove prostore dobili naši najmlajši – na Igu so odprli prizidek k centralnemu vrtcu Krimček, v katerem so štiri nove igralnice, moderno opremljena senzorna soba ter trije kabineti za strokovne delavce. V prvi rubriki ne spreglejte, kako je potekala javna tribuna o ureditvi središča Iga, kjer so občani podali svoje predloge in vizijo za ureditev središča Iga. Vzporedno v naši občini poteka tudi priprava celostne prometne strategije, ponovno pa si želijo slišati vaše mnenje. Izpolnite anketo ali pa se udeležite javne razprave, ki bo potekala v sredo, 5. junija, v Domu kulture Ig. V rubriki Društva poglejte, kako je potekalo srečanje starejših občanov na Igu in kam so tokrat odpotovali ižanski upokojenci. Številne aktivnosti so potekale tudi v Zapotoku, kjer je med drugim potekala izmenjava semen in sadik, ter v Vrbljenu, kjer je za pestro dogajanje poskrbelo Konjerejsko društvo Krim. Da je zborovska dejavnost med našimi kulturnimi društvi še kako živa, dokazuje občinska revija pevskih zborov, ki je s petjem napolnila dvorano Doma kulture Ig – več v rubriki Kultura. 22. aprila praznujemo dan Zemlje – dan, ki opozarja na PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: - Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. - Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne objavljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostiščarja vse hujše onesnaženje našega planeta. Misli in utrinke s praznovanja dneva Zemlje si preberite v rubriki Kotiček za mlade, ne spreglejte pa tudi utrinkov s čistilnih akcij po naši občini – več na strani 18. V rubriki Življenje župnij preberite, kako je potekalo srečanje škofa Petra Štumpfa, ki je daroval mašo na Gornjem Igu. O odkrivanju lepot Assisija in duhovnega miru pa poročajo romarji, ki so na pot odšli pod okriljem tomišeljske župnije. Ne spreglejte številnih dogodkov, ki še potekajo v tem mesecu. Uredništvo Mostiščarja Volilna kampanja v Mostiščarju Objavo volilno-propagandnih sporočil in oglasnih sporočil, povezanih z evropskimi volitvami, zaračunavamo po rednem ceniku oglasov, ki je objavljen na spletni strani Občine Ig. Vsebina vseh političnih oglasnih sporočil mora biti skladna z zakonom. Objavljeni so po vrstnem redu potrjenih list. Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do srede, 5. junija 2024. Predvideni izid številke je 20. junij 2024. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Mostiščar 04 | Maj 2024 Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 23. maj 2024 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zuhra Jovanovič, predsednica, Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Blaž Pucihar, odgovorni urednik, Maja Zupančič, namestnica odgovornega urednika, Anka Grmek, Maruša Mazej, Matjaž Zupan Lektoriranje: Katarina M. Bajt Prelom: Specom, d. o. o., Lesce Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Aleš Anžič, Enchpro Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vzpostavljanje mladinske organizacije V aprilu smo v okviru projekta Europe Goes Local izvedli delovni sestanek z mladinskimi delavci in delavnico za mlade. Na delovnem sestanku z mladinskimi delavci smo se predstavnice Občine Ig in mentor za razvoj mladinskega dela Matej Cepin sestali s trenerji in vodjami gasilskih, športnih, kulturnih in turističnih društev, predstavniki župnij, taborniki ter skavti. Namen sestanka je bil predstaviti, kaj je mladinsko delo, kako se ga izvaja na lokalni ravni in kako spodbuditi mlade, da se bodo dejavno vključili v lokalno skupnost ter se čutili del nje. Sestanka se je udeležilo okrog 17 vodij in tre- nerjev, ki v Občini Ig delajo z mladimi, starejšimi od 15 let. Izpostavili so, da so največja težava za mlade prevozi, saj jih večina obiskuje srednje šole in fakultete v Ljubljani in so vezani na javni transport. Zato se mladi po prehodu v srednjo šolo zaradi pomanjkanja časa in težjega usklajevanja prevozov ne udeležujejo prostočasnih in interesnih dejavnosti, ki potekajo v občini. Delavnico, ki je bila namenjena mladim, smo organizirali 12. 4. 2024 v Centru Ig, na kateri so mladi s svojimi talenti in sposobnostmi prispevali k začetnemu razvoju občine na področju mladine. Na delavnici smo aktivno sodelovali tudi župan Zlatko Usenik, podžupanji Zuhra Jovanovič in Mira Žagar, Polona Skledar, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Ig, in Tina Škulj, koordinatorka dela z mladimi. Skozi različne in zanimive načine dela je bilo na triurni delavnici, ki sta jo vodila zunanja usposobljena mentorja Matej Cepin in Ana Čemažar iz Nacionalne agencije MOVIT, izluščenih kar nekaj ciljev, ki bodo opora za konkretno mladinsko delo v prihodnje. Eden prvih korakov, ki so jih mladi prepoznali, bi bil ustanovitev odbora za mlade, vzporedno pa bi že načrtovali dogodke za kakovostno preživljanje prostega časa (npr. filmski večeri, dogodek pod zvezdami, tržnica društev, medvaške mladinske igre, glasbeni festival). Mladi so prav tako izrazili potrebo po boljši ureditvi javnega prevoza ter željo po skupnem prostoru, kjer bi se družili, soustvarjali in bili v pomoč sovrstnikom. V nadaljevanju vzpostavljanja mladinskega dela se zave- damo, da bo potrebno mladim zagotoviti prostor za srečanja, druženja in ustvarjanje, zato se bomo intenzivno posvetili iskanju primernega prostora. Za vzpostavitev odbora za mlade bomo začeli pripravljati podlago o ustanovitvi in ciljih mladinske organizacije. Hkrati bomo mlade spodbudili in jim nudili podporo za realizacijo dogodkov, ki so si jih zamislili in na katerih se bodo lahko družili, povezovali ter pridobivali izkušnje. Zuhra Jovanovič, podžupanja, in Polona Skledar Zuhra Jovanovič Rekonstrukcija ceste Podpeč–Ig D irekcija RS za infrastrukturo je izvedla ukrepe za dvoživke in rekonstrukcijo ceste Podpeč–Ig z ureditvijo kolesarskega pasu na tem odseku. Projekt je bil delno financiran iz Evropske unije (projekt LIFE AMPHICON – LIFE18 NAT/SI/000711). Izvedena je celovita rekonstrukcija ceste, Cesta ima po novem kolesarski pas. Obračališče šolskega avtobusa uvedba kolesarskega pasu po obeh straneh ceste, varnostno odbojna ograja. DRSI je izvedla tudi rekonstrukcijo obračališča šolskega avtobusa v Podkraju. Projekt je v zaključni fazi, predaja ceste v nemoteno uporabo pa je predvidena v poletnih mesecih. Uroš Čuden, Občinska uprava Objave Občine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 3. do 10. 5. 2024: – Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1/2024, UL št. 22, 15. 3. 2024 – Zaključni račun proračuna Občine Ig za leto 2023, UL št. 35, 26. 4. 2024 – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja TO-4/SS Tomišelj, UL št. 35, 26. 4. 2024 – Sklep o začetku priprave tehnične posodobitve grafičnega dela prostorskega izvedbenega akta Občine Ig, UL št. 35, 26. 4. 2024 Mostiščar 04 | Maj 2024 3  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odprtje prizidka k centralnemu vrtcu Krimček Nastop otrok in strokovnih delavk K o se je dež počasi umirjal in se je s stavbe centralnega vrtca smehljal sonček, smo imeli 25. 4. 2024 ob 17. uri slovesno prireditev ob odprtju novih prostorov, obeležili pa smo tudi lansko 10. obletnico centralnega vrtca. Med slavnostnimi gosti odprtja, ki jih ni bilo malo, so bili tudi župan Zlatko Usenik s svojimi sodelavci, bivši ravnateljici Jožica Kovačič in Mateja Janežič ter ekipa podjetja VG5, ki je bila odgovorna za izdelavo novega prizidka. Po čudovito odpeti Zdravljici s strani vzgojiteljice Otroci so tudi zaplesali. Amadeje Košir in po kratki predstavitvi zgodovine Vrtca Ig nas je vse zbrane pozdravila ravnateljica Maja Čuden, nato pa so sledili nastopi otrok, zaradi katerih smo se tudi zbrali. Popoldne so nam polepšali in naslikali nasmeh na obraz otroci iz skupin Zajčki, Kužki, Piščančki, Ptički, Medvedki in otroški pevski zbor Vrtca Ig pod vodstvom njihovih vzgojiteljic. Predstavil se nam je še pevski zbor Iskrice v sestavi strokovnih delavk vrtca Ig s pesmijo Sreča na vrvici. Program sva voditeljici končali z mislijo: »Naj za našo srečo ne zmanjka vrvice.« Sledil je slavnostni govor Zlatka Usenika, v katerem je namenil kar nekaj besed otrokom Občine Ig in novim projektom, ki sledijo. Nato pa so slovesno prerezali trak župan Občine Ig Zlatko Usenik, ravnateljica vrtca Maja Čuden ter vodja projektov pri VG5 Rok Tanko. Vsi navzoči smo bili povabljeni na ogled novih prostorov, s katerimi smo pridobili štiri igralnice, moderno opremljeno senzorno sobo ter tri kabinete za strokovne delavce. V opremljene igralnice smo se v začetku aprila preselile skupine Piščančki, Kužki in Zajčki iz enote Studenček. Sledilo je druženje in klepet ob pogostitvi, ki smo jo strokovne delavke pripravile s pomočjo naših zvestih dobaviteljev, zato se jim iz srca zahvaljujemo. Zadnja zahvala pa naj velja vsem strokovnim delavkam Vrtca Ig, ki se s svojo pripadnostjo in požrtvovalnostjo trudijo za dobro vseh nas in naših otrok. Anita Zaletelj, dipl. vzg. Aleš Anžič, Enchpro Sprejem novincev v Vrtec Ig za šolsko leto 2024/2025 Z a šolsko leto 2024/2025 je bilo v Vrtcu Ig predvidenih prostih mest 106; za I. starostno obdobje 68 in za II. starostno obdobje 38 mest. Do 29. 2. 2024, ko je bil rok za oddajo vlog za šolsko leto 2024/2025, smo v vrtec prejeli 66 vlog; za I. starostno obdobje 60 in za II. starostno obdobje 6 vlog. 14 vlog je prispelo po roku za oddajo vlog. Vrtec je obravnaval vloge skladno z Zakonom o vrtcih ter Pravilnikom o sprejemu otrok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel občinski svet 26. 9. 2018 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/2018, dne 5. 10. 2018, kjer je na podlagi 6. člena Pra- 4 Mostiščar 04 | Maj 2024 vilnika določeno, če je število prispelih vlog za sprejem v vrtec manjše kot število prostih mest, odloča o sprejemu otrok ravnatelj vrtca ali od njega pooblaščena oseba. V vrtec Ig bo lahko v šolskem letu 2024/2025 sprejetih vseh 66 otrok, ki so se vpisali do roka. Sprejeli bomo lahko tudi otroke II. starosti, ki so vlogo oddali po roku, in tiste, ki se bodo vpisali med letom do zapolnitve najvišjega dovoljenega števila otrok v posamezni skupini. Vrtec oblikuje skupine tako, da je možno sprejeti kar največ otrok skladno s predpisanimi normativi, tudi s preoblikovanjem že LETNIK ROJSTVA ŠTEVILO PROSTIH MEST ŠTEVILO VLOG DO 29. 2. 2024 SPREJETI OTROCI ČAKALNI SEZNAM 2019 13 1 1 / 2020 20 2 2 / 2021 5 3 3 / Skupaj II. starost 38 6 6 / 2022 13 5 5 / 2023 45 45 45 / 2024 10 10 10 / Skupaj I. starost 68 60 60 / SKUPAJ 106 66 66 / obstoječih skupin ali s premeščanjem že vključenih otrok. Svetovalna služba  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Celostna prometna strategija Občine Ig Vabljeni k sodelovanju v anketi in na javno razpravo o izzivih in viziji prometa. Z animajo nas vaše izkušnje s prometnimi izzivi ter predlogi za njihovo reševanje, zato vam v okviru priprave Občinske celostne prometne strategije (OCPS) Občine Ig nudimo kar dve možnosti, da nam jih predstavite. Aktivnosti v okviru priprave OCPS Občine Ig so v polnem teku. V prejšnjem mesecu sta bili že izvedeni dve interni delavnici. Na prvi je župan s podžupanjama in občinsko upravo strokovnjakom, ki bodo pripravljali dokument, predstavil trenutno stanje ter že izvedene ukrepe in načrte glede razvoja prometa. Skupaj smo opredelili potencialne strateške cilje, ki si jih želimo doseči. Sledila je delavnica s širšo delovno skupino, v katero so vključeni posamezniki, ki sodelujejo na različnih področjih, vezanih na promet v občini. Skupaj smo oblikovali predloge ciljev, ki si jih želimo doseči, ter zastavili vizijo razvoja prometa v naši občini. Zdaj ste na vrsti občanke in občani, da podate svoj pogled na predloge in osnutke, saj bodo vaša mnenja in odgovori ključno vplivali na vsebino dokumenta. Za vas smo pripravili ANKETO, preko katere lahko izrazite svoje mnenje glede urejanja prometa v občini. Vaše izkušnje in opažanja so zelo dragoceni in bodo izjemno prispevali k oblikovanju strategije kot celote. Zanima nas na primer, kaj je po vašem mnenju treba upoštevati pri načrtovanju prometa, kako običajno potujete, ali in v kakšnem primeru bi bili pripravljeni vožnjo z avtomobilom na krajše razdalje nadomestiti z vožnjo s kolesom in podobno. Anketa je dostopna na spletni strani Občine Ig ter preko spodnje QR-kode. Vsi, ki bi želeli še osebno opozoriti in izpostaviti konkretne izzive in obenem prispevati predloge za izboljšave na področju prometa, vabljeni, da se udeležite jav- Kakšna je vizija razvoja prometa v naši občini? ne razprave, ki bo potekala v sredo, 5. junija 2024, ob 18h v Domu kulture Ig. Vabimo vas, da se razprave udeležite v čim večjem številu. Občinska uprava Karina Sirk Vabilo na javno razpravo o izzivih in viziji prometa Pridružite se nam in sodelujte pri soustvarjanju razvoja prometa v Občini Ig KDO: občanke in občani vseh generacij, ki si želite učinkovitejšega in varnejšega prometa KDAJ in KJE: 5. 6. 2024 ob 18.00 v Domu kulture Ig, Gasilska ulica 39 Foto: Jakob Ciber Javna razprava bo potekala v okviru priprave občinske celostne prometne strategije Občine Ig. Mostiščar 04 | Maj 2024 5  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Javna tribuna o ureditvi središča Iga K onec aprila je občina pripravila javno tribuno o ureditvi središča Iga. Župan Zlatko Usenik je v začetku zbrane pozdravil in povabil, da v razpravi aktivno sodelujejo, saj si občina želi participativnega odločanja pri urejanju središča Iga. Izbrani projektant Aleš Vrhovec je izpostavil glavni cilj in namen: ureditev Govekarjeve ceste, avtobusne postaje, varne šolske poti, rešitev prometnega zamaška ob konicah in umestitev tržnice. Kot obiskovalec Iga je predstavil svoj pogled na središče. Ko se pripelje na Ig, v središče kraja, mu ne da nič slutiti, da je v centru naselja, zato bo treba pri ureditvi upoštevati vidik funkcionalnosti. Govekarjeva cesta se je skozi leta že urejala, v prihodnje pa bo podoba te ceste samo še izboljšana. Izpostaviti je treba: občutek kraja, varnost in programsko obogatitev – tržnico in prireditve. Podžupanja Mira Žagar je povedala, da se hkrati z ureditvijo Govekarjeve ceste pripravlja tudi nova prometna strategija občine, zato je ta problem mogoče rešiti celostno. Priprava projekta bo podlaga za pridobivanje nepovratnih sredstev s strani države pri urejanju problematike prometa in centra. Prostor je omejen, želja je veliko, iskati pa je treba rešitve, ki bodo uporabne za več namenov. Sledila je razprava oz. pre- Udeleženci javne tribune dlogi udeležencev. Večina je izpostavila problem avtobusnega postajališča in prostora za čakanje na avtobus. Navzoči si želijo več zelenih površin, zelenice in igrišča za otroke ter športne površine. Udeleženci so izpostavili enotno ureditev fasad na hišah v centru ter oživitev izvira Ižice v krožišču. Župan je na koncu predstavil projekte občine v teku ter povzel, da se zaveda problematika parkirišč v središču Iga, ki pa ga po veliki večini zasedajo stanovalci okoliških hiš, v dopoldanskem času pa tudi zaposleni. V prihodnje bosta vzpostavljena sistem parkomatov in brezplačno kratkoročno parkiranje za obisk zdravnika, knjižnice, lekarne ali kavice, za daljše parkiranje pa bo potrebno plačati parkirnino. Preostali bodo imeli možnost parkiranja zunaj centra Iga, ob pokopališču. Povabil je starše in otroke, da starši otrok ne vozijo do vrat šole, temveč jih spodbujajo, da pridejo v šolo peš ali s kolesom. Zahvalil se je vsem udeležencem in tudi vsem razpravljavcem. Spomnil je, da je želja veliko, višina sredstev in tudi zemljišča v lasti občine pa omejena. Prav tako je obljubil, da se bodo projekti vodili odprto in v dialogu z občani, ki bodo pripravljeni sodelovati. Andreja Zdravje, občinska uprava Pisarna CSD vsak prvi ponedeljek v prostorih Občine Ig C enter za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Vič-Rudnik, v sodelovanju z Občino Ig odpira svoja vrata za občane Občine Ig v prostorih Občine Ig (v pritličju, v Govekarjevi sobi) vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 8.00 do 12.00 ure. S strokovno delavko centra za socialno delo se boste lahko pogovorili o stiskah in težavah 6 Mostiščar 04 | Maj 2024 v okviru socialnovarstvene storitve prva socialna pomoč. Pomagali vam bomo pri reševanju situacij, kot so: o materialna stiska, o težave v družinskih in part­ nerskih odnosih, o nasilje v družini, o starševska in vzgojna nemoč, o posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola, o druge zasvojenosti, o informacije o pravicah iz javnih sredstev in pravicah na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o oskrba bolnih in ostarelih oseb, o težave v odnosih z drugimi ljudmi, o druge stiske in težave, ki jih ne znate oz. zmorete rešiti sami. V tem času boste lahko tudi oddali vloge za postopke in pravice, ki se vodijo na centru za socialno delo. CSD, Enota Lj. Vič-Rudnik  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), Skladno z Odlokom o proračunu Občine Ig za leto 2023 (Uradni list RS, št. 151/2022), Statutom občine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015 - 2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja kmetijstva v Občini Ig v letu 2024 1. Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Občini Ig. Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med podeželskim prebivalstvom Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgoročno zagotoviti dodatna finančna sredstva. Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja podeželskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. 2. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva in gozdarstva je 5.860 EUR. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Ig za leto 2024 na proračunskih postavkah 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravičenci in pogoji: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, - da delujejo najmanj eno leto, - da delujejo v javnem interesu, - da imajo sedež v občini Ig, - da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospeševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti in podeželja nasploh, - da imajo sedež v občini Ig, oziroma so člani društva občani občine Ig, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakonodaja, - da je društvo za preteklo leto podalo vsa poročila in dokazila Občini Ig skladno z zahtevami, - da imajo poravnane vse davčne in druge zakonske in poslovne obveznosti, - da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Upravičeni stroški: - izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tečaji brez pridobitve certifikatov, ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanj domače obrti, - promocija dejavnosti društva (zgibanke), - organizacija razstav, prikaz običajev, tekmovanj na temo kmetijstva. 5. Intenzivnost pomoči: - do 80 % upravičenih stroškov, - predavanja, ki so namenjena občanom in imajo značaj tehnične podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %. - Največja intenzivnost pomoči na društvo je 1.600 EUR. 6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa: - število članov društva / število članov društva iz občine Ig, - število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz občine Ig, - delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s finančno ovrednotenim programom dela za tekoče leto, - program dela društva in opredelitev povečanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na območju občine Ig, - strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji), - programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti občine Ig in promocije, - organiziranje in sodelovanje na občinskih prireditvah, - organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih, - program dela društva in finančni plan društva za leto 2024, potrjen na občnem zboru. 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa. - prijavni obrazec, - izjava, - vzorec pogodbe. 8. Obveznost prijavitelja Društva bodo realizacijo programov za leto 2024 in vrednost izvedenih aktivnosti podala na obrazcu za poročanje z dokazili (računi, iz katerih je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za najmanj 60 % programa; za ostalih 40 % posameznega programa, ki je sofinanciran po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe). 9. Vloga Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe društva. Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz drugih proračunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Vlogi je priložena izjava, da se posamezni prijavljen program hkrati ne sofinancira iz drugih virov Občine Ig ali iz drugih javnih virov, podpisan s strani odgovorne osebe. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Ig. 10. Rok za vložitev vlog Vlogo je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Občine Ig, najkasneje do petka, 27. 5. 2024. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 11. Informacije o razpisu Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na telefon 01/2802-324. Vloge bo pregledala in točkovala komisija za področje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu razpisa. Datum: 3. 5. 2024 Številka: 439-0003/2024 Župan Občine Ig Zlatko Usenik Mostiščar 04 | Maj 2024 7  POSLANSKI KOTIČEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti v Državnem zboru RS Z adnji dnevi v Državnem zboru so slovesni, saj praznujemo 20-letnico vključitve Slovenije v Evropsko unijo in Zvezo Nato. Na različnih ravneh smo pogledali, kaj smo v teh 20 letih dosegli, kje smo in kam gremo. Kaže, da je po dosegu teh dveh ciljev – vstopa Slovenije v EU in Nato –, za Evropo pa širitev EU tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi zmanjkalo energije in idej, kako naprej, medtem ko se krepi mnogo drugih držav, predvsem Kitajska, Indija in Avstralija. Slovenija je bila ob vstopu v EU med najbolj razvitimi novimi članicami. Mnogo preostalih nekdaj komunističnih držav je bilo krepko za nami in smo pogosto nanje gledali zviška. A stvari so se spremenile. Mnogo držav se nam približuje ali nas celo prehitevajo. Kot kažejo statistični po- datki, je proizvodnja lani v celotnem letu nazadovala v vseh ključnih dejavnostih, skupno pa za 5,3 odstotka. Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, rekoč da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi med državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in uvedla spremembe na področju žigosanja, kar je povzročilo nemalo težav gospodarstvu pa tudi javni upravi. Po BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči oziroma življenjskih stroškov v posamezni državi, je imela Češka 91 odstotkov povprečja EU, Slovenija pa 90 odstotkov, kar pomeni, da nas je po tem kazalcu že prehitela. Po gospodarski razvitosti in družbeni blaginji je Slovenija sicer še vedno na prvem mestu med tranzicijskimi državi, a je napredovala počasneje kot druge države, ki nas dohitevajo. Kar pomeni, da nekaj ne delamo prav. Beležimo tudi padec gospodarske klime v letu 2024. Gospodarstvo po indeksu 2024 velja za zmerno svobodno, pri čemer smo leta 2023 padli s 37. na 44. mesto, v EU pa zasedamo spodnji del lestvice s 24. mestom (se pravi tretji od spodaj navzgor), lani pa smo bili na 22. mestu. Tu nas je že prehitela Hrvaška, ki tudi precej uspešneje črpa evropska sredstva, pred kratkim pa so tudi pomembno povišali plače zdravnikov, tako da danes zdravnik na Hrvaškem zasluži več kot zdravnik v Sloveniji. Kot je na eni od slavnostnih sej dejal nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni diplomat dr. Ernest Petrič in tudi nekateri drugi, bo potrebno ponovno stopiti skupaj ne glede na koalicijo in opozicijo ter si zastaviti smele načrte in postaviti visoke cilje. Nobenega razloga ni, da ne bi napredovali hitro in bili učinkoviti. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051-374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse svojem delu v DZ.  EVROPSKE VOLITVE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V EVROPI S SVOJO GLAVO EVROPSKE VOLITVE 8 Mostiščar 04 | Maj 2024  EVROPSKE VOLITVE //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Med nas prihaja kandidatka za Evropski parlament na listi SDS dr. Alenka Forte, ki se nam bo predstavila. S poslanko v DZ RS Alenko Jeraj pa bosta osvetlili teme, o katerih bomo odločali na posvetovalnih referendumih. Prijazno vabljeni na pogovor v ponedeljek, 3. junija 2024, ob 19.00 v dvorano Centra Ig (Banija 4). Naročnik: NSi Veselimo se srečanja z vami! EU, ! I N E Ž PO Evropa potrebuje nov zagon! • Povezane Evrope ni brez močnega gospodarstva in zagotovljenega miru. Smo na strani vseh tistih, ki delajo in ustvarjajo. Dovolj je capljanja za Ameriko in Kitajsko. Odpravimo nesmiselne birokratske ovire in vrnimo evropska podjetja med zmagovalce. • Ne zelenemu aktivizmu, smo za pameten zeleni prehod! Ljudje zaradi zelenega prehoda ne smejo postati revni. Dovolj je prepovedi - varstvo okolja ne sme pretirano omejevati naših kmetov. Sončne in vetrne elektrarne ne bodo dovolj, potrebujemo jedrsko energijo. • Zavarovati moramo naše meje in se odločno postaviti za ohranitev našega načina življenja. Migrantske centre je potrebno vzpostaviti izven EU. Jasno moramo sporočiti: kdor v Evropo pride nelegalno, bo vrnjen nazaj. Kdor pride k nam, se mora prilagoditi našemu načinu življenja. Skupaj vrnimo EU nazaj na pravo pot! Mostiščar 04 | Maj 2024 9  EVROPSKE VOLITVE //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Naročnik: SD, Nazorjeva ul. 6, 1000 Ljubljana močna solidarna zelena inovativna varna EVROPA SLOVENIJA 9  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Srečanje starejših občanov in občni zbor DU Ig V sklopu praznovanja občinskega praznika smo 24. 3. 2024 na povabilo župana Občine Ig Zlatka Usenika organizirali in izvedli srečanje starejših občanov nad 75 let, in sicer 17. po vrsti. Kot običajno smo srečanje združili z občnim zborom DU Ig. Srečanje je po tradiciji začela naša Lojzka s harmoniko. Sledil je pozdrav naše hišne povezovalke Darinke Mazi Batagelj vsem prisotnim. Posebej je pozdravila vabljene goste: župana Zlatka Usenika, predstavnika ZDUS Črta Kanonija, predsednika Mestne zveze-Osrednjeslovenske pokrajinske zveze DU Marjana Sed- 10 Mostiščar 04 | Maj 2024 maka, predsednika območne zveze Vič-Rudnik Mirka Jarca in predstavnike pobratenega DU Suhor, DU Rakitna, DU Podpeč-Preserje, DU Škofljica, predsednico Društva Fran Govekar in poslanko Alenko Jeraj ter predsednika PGD Ig Žigo Drnovška. Povabila je župana Zlatka Usenika, da nagovori prisotne. V kratkem govoru je nanizal dela, ki so se izvedla v občini, ter kaj vse se bo še naredilo, s poudarkom na izgradnji Doma starejših občanov. Projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sledil je kratek kulturni program, v katerem so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig, ki so odpeli nekaj 17. srečanje starejših občanov pesmi, s harmoniko pa sta program popestrila Pavel Strle in Žiga Pucihar Tehovnik. Sledil je redni letni občni zbor DU Ig. Potek je znan, predpisan z zakonom. Začel  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// sem ga kot predsednik, pozdravil vse navzoče, preminulim pa smo se poklonili z minuto molka. V nadaljevanju sem predlagal delovno predsedstvo zbora, ki je bilo z dvigom rok potrjeno, ter povabil, da zasedejo svoja mesta in nadaljujejo z občnim zborom. Predsedujoči je prebral dnevni red, ki so ga člani prejeli z vabilom. Iz poročil predsednika društva in vodij posameznih odborov je razvidno, da je bila večina načrtovanih aktivnosti realizirana. Nekaj izvlečkov iz poročil: DU šteje 621 članov, 2/3 žensk in 1/3 moških, vodi ga 11-članski upravni odbor, delujemo v medgeneracijskem centru s preostalimi društvi v občini. Za naše člane organiziramo več dejavnosti s področja športa, kulture, izletov, družabnih srečanj, rekreacije in sociale. Podrobnosti so na- pisane v načrtu dela društva. Financiramo se iz članarin, s sofinanciranjem razpisanih dejavnosti (šport, kultura delovanje društva) s strani občine, sofinanciranjem projekta starejši za starejše s strani ZDUS in donacijami. Sodelujemo z drugimi društvi v občini, v začetku šolskega leta sodelujemo pri varovanju otrok na kritičnih točkah na Igu in podružničnih šolah, na športni prireditvi v CUDV Draga ter v delovni skupini za medgeneracijsko sodelovanje v Občini Ig. Obiskujemo starejše in bolne, ob jubilejih jih skromno obdarimo, tudi v domovih starejših. Z društvenim praporom se udeležimo pogrebov naših članov. Sledila so poročila blagajničarke, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Po razpravi so bila poročila sprejeta. V nadaljevanju sem predstavil predlog načrta dela, ki ga prejmejo člani v začetku leta, in tudi ta je bil sprejet. Po točki razno in besedi gostov je bil uradni del občnega zbora končan. Sledila je pogostitev, ki so jo pripravili zunanji sodelavci, nadaljevalo pa se je z družabnim srečanjem. Za prijetno razpoloženje je poskrbel Marko Šteblaj. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem za sodelovanje pri pripravi in izvedbi tega srečanja, tako članom kot nečlanom. Ekipi, ki je pripravila in pospravila prizorišče, članicam in članom za postrežbo, cateringu za odlično malico, PGD Vrbljene za posojene mize, šolskemu hišniku za pomoč in sodelovanje, članici Julijani Peršič za podarjene slike kot donacijo društvu in naši Darinki za odlično vodenje srečanja. Hvala tudi županu in Občini Ig za korektno sodelovanje. Prihodnje leto so volitve v društvu, zato pričakujemo, da člani posredujete svoje predloge za vodstvo in člane odborov. Vabimo tudi vse nove upokojence, da se nam pridružijo in pomladijo strukturo članstva, ki bi aktivno delovali v društvu, da bi lahko nadaljevali svoje delo. Želimo pridobiti nove poverjenike in prostovoljce ter 'praporaše'. Več nas bo, bolje bo in lažje bomo delali. Vabimo tudi vse starejše z vozniškim dovoljenjem, da se pridružijo aktivnosti Prostofer, ki poteka preko Občine Ig. Dušan Petrič, predsednik DU Ig Z ladjo od Dunaja do Bratislave T okrat smo si v DU Ig za spomladanski izlet izbrali obisk sosednjih držav z ogledom Dunaja in Bratislave. Potovali smo z udobnim dvonadstropnim avtobusom, saj nas je bilo 70. Posebnost tridnevnega izleta je bila, da smo z Dunaja v Bratislavo potovali z ladjo po reki Donavi. Potovanje smo začeli v torek ob 1.30 pred gasilskim domom na Igu. Vožnja je potekala po avtocesti preko Maribora, Gradca na Dunaj. Prvi postanek smo imeli na Šentilju za kavico in osvežitev. Potem smo vožnjo nadaljevali po avstrijski Štajerski do Gradca in naprej do dunajske kotline z vmesnim postankom. Vodnik nam je med potjo opisal potek potovanja, sproti pa pripovedoval posebnosti in zgodovino krajev, skozi katere smo potovali. Po prihodu na Dunaj smo se v poznem dopoldanskem času vkrcali na hidrogliser in nadaljevali pot po Donavi proti Bratislavi, kamor smo prispeli po dobri uri vožnje. Donava je druga najdaljša reka v Evropi. Izvira v Schwarzwaldu na jugovzhodu Nemčije, teče preko šestih držav in se izliva v Črno morje. Dolga je 2.860 km in je zelo pomembna transportna pot v državah, skozi katere teče. Naprej smo se odpeljali z avtobusom do Devina, markantnih grajskih ruševin ob izlivu Morave v Donavo. Sprehodili smo se ob Moravi, kjer poteka državna meja med Slovaško in Avstrijo. Po urejenem parku stojijo opomniki na zaprto mejo v času blokovske politike. Grad Devin pa je bil verjetno center stare slovanske Velikomoravske države. Sledilo je nekaj prostega časa za okrepčilo, nato pa povratek v Bratislavo na hrib Slavin. Tu smo si ogledali monumentalno rusko vojaško pokopališče z velikim spomenikom. Na bližnjem griču stoji Bratislavski grad, s katerega je čudovit razgled na mesto ob Donavi. Bratislava, katerega nas­tanki segajo v 4. do 5. stoletje p. n. š., je glavno mesto Slovaške in je od leta 1993, po odcepitvi od Češke, samostojna država. Od gradu smo se sprehodili do kronske cerkve sv. Martina, nato pa nadaljeva- li do starega mestnega jedra, glavnega trga z Rolandovim vodnjakom, stare Mestne hiše, nadškofijske palače, Mihajskih mestnih vrat, Primasove palače in Modre cerkve sv. Elizabete. Ogled smo končali na Hviezdoslavovem trgu. Po prostem času smo se polni vtisov odpeljali proti hotelu v mestu, kjer smo se namestili in osvežili ter se pripravili na večerjo. Naslednji dan smo se po obilnem zajtrku odpravili na izlet ob vznožje Malih Karpa- tov. Peljali smo se po vinski cesti skozi vasico sv. Jurija do gradu Červeny kamen (Rdeči kamen). Ime je dobil po rdeči kamnini, na kateri stoji. Ta renesančni grad, zgrajen v 13. in preurejen v utrdbo v 16. stoletju, je bil kar 500 let v lasti močne madžarske plemiške in trgovske rodbine Palffy, in sicer do konca druge svetovne vojne. Nekoč obrambno utrdbo pred turškimi vpadi so spremenili v utrjeno trgovsko središče, danes pa je v njem Mostiščar 04 | Maj 2024 11  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Udeleženci pred gradom v Bratislavi urejen muzej, ki prikazuje bivalno kulturo plemstva. V gradu je ogromno soban, ki so jih po obnovi opremili z avtentičnim pohištvom, slikami in tapiserijami iz tedanjega časa. Tu je tudi obsežna zbirka zgodovinskega orožja. Na ogled je tudi ogromna klet, zgrajena v dveh nivojih, vsak višine 8 m in dolžine 72 m, ki je prej služila kot skladišče, danes pa je prazna. V njej je tudi vodnjak, globok 130 m, s tekočo vodo. Po ogledu smo se odpeljali do kraja Modra, ki že stoletja slovi po keramičnih delavnicah. Ogledali smo si postopek izdelave slovite Modranske majolike in obsežno razstavo izdelkov. Po tem smo imeli nekaj prostega časa za ogled kraja. Pozno popoldne smo se prepustili degustaciji malokarpatskih vin ob kruhu in siru. Vinarstvo Carpate Diem je družinsko podjetje, ustanovljeno l. 2012, vodita ga mlajša zakonca. Posedujejo 10 ha vinogradov, nekaj imajo tudi v zakupu, pridelujejo pa predvsem vina višje kakovosti, ki jih vsa prodajo, tudi v tujino. Čudovito in moderno klet so napravili iz odsluženega skladišča sadja in zelenjave. Poskusili smo deset vrst vina in moram reči, da je odlično. Sledila je vrnitev v hotel in večerja. Tretji dan smo se po zajtrku posedli v avtobus, zapustili Bratislavo in se odpeljali nazaj na Dunaj. Najprej smo se ustavili pri nenavadni umetniški stanovanjski stavbi slovitega Hundertwasserja, ki je posebnost modernega Dunaja. Sledil je ogled baročnih stavb in oranžerije kompleksa Belveder, nekdaj sedež Habsburžanov in Marije Terezije ter Franca Jožefa, kjer danes domujeta muzej in galerija, s sprehodom po lepo urejenem parku. Po prostem času smo nadaljevali pot na znameniti Ring in si iz avtobusa ogledali znamenitosti Dunaja, opero, parlament, univerzo, magistrat, filharmonijo in druge stavbe. Naprej smo se odpravili peš po strogem centru, čez trg Herojev, skozi Hofburg do Albertine, nato pa naprej Čemažev pohod L etos smo z Društvom Zapotok obudili Čemažev pohod. 13. 4. 2024 smo se zjutraj ob 8.00 zbrali pred RTC Zapotok in krenili mimo Četeža v dolino proti Ščurkom. Čudovito vreme je poskrbelo za dobro vzdušje na pohodu. Ana Usenik (Zapotoška Pehta) in Darja Mlakar sta strokovno in predvsem kratkočasno vodili pohod, za kar se jima še posebej zahvaljujemo. Razložili sta, na kaj je treba paziti pri nabiranju čemaža in kako ga najlažje prepoznamo. Otroci so se zabavali ob potočku, nabrali ogromno čemaža in se veliko zanimivega naučili tudi o drugih rastlinah. Po končanem pohodu nas je lepo sprejela Špela Purkart, ki je predstavila kulinarične dobrote iz čemaža. Pripravila je 12 Mostiščar 04 | Maj 2024 ocvrte čemaževe njoke, čemaževe štruklje, špagete s čemaževim pestom in kremno juho s čemažem. Ogromna zahvala gre tudi njej za ves trud, ki ga je vložila v te jedi. Gosti so nadvse zadovoljni odšli domov tudi sami pripravljat čemaževe dobrote. Klemen Krek, Društvo Zapotok Ana Usenik in Darja Mlakar med vodenjem pohoda Prečkanje potoka na poti mimo kapucinske grobnice na Štefanov trg. Tu kraljuje najlepša gotska cerkev v Avstriji. Sprehod in ogled smo končali na Ringu pri državni operi. Imeli smo tudi nekaj prostega časa za okrepčilo. Pozno popoldne smo se odpravili proti domu, spet mimo Gradca in Maribora na Ig, kamor smo z dvema postankoma prispeli malo pred polnočjo. Bilo je naporno, ampak čudovito potovanje, polno vtisov in novih doživetij, ogledali smo si veliko. Kogar zanimajo podrobnosti o posameznih znamenitostih, jih z malo iznajdljivosti najde na spletu. Potovanje in vodenje je izvedla agencija Fortuna Travel, prevoz pa prevozništvo Gerčar. Hvala naši Mariji za organizacijo, vodniku Branku za kot vedno odlično vodenje, obema voznikoma pa za prijetno in varno vožnjo. Hvala tudi vsem udeležencem za točnost in spoštovanje navodil vodnika. Se vidimo na naslednjem izletu. Vabljeni! Dušan Petrič, predsednik DU Ig  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Velikonočna ustvarjalnica v RTC Zapotok Tudi letos smo v Društvu Zapotok na velikonočni četrtek organizirali in izvedli več kot uspešno Velikonočno ustvarjalnico za naše najmlajše. Odziv je bil zelo velik. Dogodka se je udeležilo več kot šestdeset otrok s starši. Dogajanje je bilo prav prijetno bučno in pestro. Rajali smo, ustvarjali, brali, se družili, občasno tudi gnetli. Otroški živžav je bil znova izraz vsega tistega otroškega, kar velja gojiti še v odraslosti – družabnosti, igrivosti, radoživosti, ustvarjalnosti, vedoželjnosti. Ker pa praznični čas ni namenjen samo barvanju pirhov, ampak je možnosti za tematsko ustvarjanje veliko več, smo Ustvarjalnico razdelili na pet ustvarjalnih točk v spodnji dvorani, v zgornjih prostorih pa so lahko naši malčki sodelovali še v bralnem kotičku Zajček bralček. Prva ustvarjalna točka je bila seveda v znamenju barvanja pirhov, ker pa že od doma poznamo klasične izvedbe Kolekcija izdelkov barvanja, smo se letos odločili za dve drugi tehniki, in sicer: Pirhe smo barvali s papirnatimi servieti tako, da smo kuhana jajčka zavili v papirnat prtiček, nato pa nanj nanašali jedilne barve. Ko so se jajca ohladila, smo odstranili prtičke in dobili čudovite mavrične pirhe. Druga tehnika izdelave pirhov so bila marmorirana jajčka s čebulo. Tu so z izredno spretnostjo otroci sami narezali čebulo in papirnate lističe na drobne koščke, te pa so nato s surovim jajčkom na tesno ovili v najlon. Na naše veliko presenečenje pa nihče od otrok ni želel, da se jajčka skuhajo, ker so se bali, da bi se zamešala, zato so jih vzeli domov in (upamo) skuhali. Na drugi točki smo ustvarjali iz testa. Iz že vnaprej pripravljenega vzhajanega potičnega testa so naši mali nadobudneži spretno pletli pletenke, delali testene zajčke in testene zajčke s hrenovko. Izdelke so polagali na pladnje, Špela Purkat Izvirno okrašeno jajce Klemen Krek kjer smo jih pustili vzhajati, vzhajane pa smo nato spekli. Nad težko pričakovanimi končnimi izdelki so bili navdušeni. Otroška domišljija res ne pozna meja. Zares izvirne in unikatne namizne dekoracije so nastale na tretji ustvarjalni točki, kjer smo najprej sestavili in nato dekorirali zajčke iz lesa. Izdelovali smo velikonočne namizne dekoracije iz lubja in jajčk iz stiroporja. Jajčka smo prej okrasili po servietni tehniki z izrezovanjem različnih motivov iz papirnatih prtičkov ter z natančnim lepljenjem teh s čopičem na jajčka. Na četrti in peti ustvarjalni točki so naši animatorji pomagali izdelovati otrokom zajčke iz rolic toaletnega papirja in kolaža. Barvali so lesena jajca in izdelovali obešanke. Vsakdo je res lahko našel nekaj zase, mnogo otrok pa se je v slabih treh urah ustvarjanja preizkusilo kar v vsem po malem. Če so se naveličali ustvarjanja, so lahko odšli v zgornji prostor, kjer so potekale bralne urice Zajček bralček. Medtem ko so poslušali velikonočne pravljice, so barvali pobarvanke z velikonočnimi motivi. Proti koncu smo postali že pošteno utrujeni, lačni in žejni. Za sladko presenečenje sta poskrbeli Lea Usenik z unikatno in tematsko narejenimi cake pops torticami in Ana Purkart z nutela mafini. Vse izdelke, ki so jih otroci izdelali sami, v sodelovanju s starši ali z animatorji, so ponosno odnesli domov. Sponzor dogodka: Mizarstvo Purkart d.o.o. Za uspešno izvedeno delavnico se najlepše zahvaljujemo tudi vsem animatorjem: našemu predsedniku Klemnu Kreku, Tadeji Pajk, Tjaši Celarc, Ani Purkart, Anžetu Purkartu, Marku Indiharju in Staši Usenik. Za prijetno in domišljijsko prebiranje velikonočnih pravljic pa Mateji Zalar. Idejni in tehnični vodja delavnice sem bila Špela Purkart. Špela Purkart, članica Društva Zapotok Mostiščar 04 | Maj 2024 13  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Izmenjava semen in sadik v Zapotoku D ruštvo Zapotok je v ponedeljek, 6. maja, v prostorih društva organiziralo izmenjavo semen in sadik. Namen dogodka je bil spodbuditi vrtičkarstvo in boljšo samooskrbo z doma vzgojenimi semeni in sadikami. V hribovskih vaseh je mesec maj že dovolj topel za delo na gredicah in vrtovih. Rastline in semena so tako od ponudnikov našli topla in varna mesta, kjer nas bodo čez nekaj mesecev z nekoliko naše pomoči oskrbeli s kakovostno domačo hrano. Povezati se in izmenjati V času naših mam in babic je bilo hranjenje semen s svojih vrtov povsem samoumevno. Tudi danes to nekatere gospodinje še počnejo, če imajo le nekaj vrta, in tako nadaljujejo ta naravni proces. Spodbudne so novice o širši slovenski izmenjavi semen in sadik, ki poteka na različnih sejmih po Sloveniji. Še vedno premoremo nekaj svojega, domačega. Čedalje več organizacij in posameznikov spoznava in razume, kako pomembna so domača semena za ohranjanje prehranske neodvisnosti. Izmenjave pa potekajo tudi lokalno, po občinah, vaseh. Pot- rebno je le nekaj aktivnosti, povezati se in izmenjati. Vsi smo lahko oskrbljeni z vsem, kar potrebujemo. Raznovrstna ponudba Včasih kaj preveč zasejemo, včasih se kar samo zaseje, včasih se kaj preveč razraste in tako imamo višek, ki ga sami ne moremo porabiti. Na izmenjavi so bile na voljo sadike zelja, paradižnika, paprike, solate, brokolija in druge pomladne sadike. Semena bučk, rdečega in različno pisanega fižola, boba, koriandra, janeža, solat in različnih rož za odganjanje škodljivcev, kot so tagetke in čebulice narcis, so dopolnjevale mize, polne zelenja. Teta Pehta je delila koristne nasvete Tudi začimbnice in različne zdravilne rastline so bile postavljene na ogled in pozneje izmenjane ali podarjene ljubiteljem tovrstnih sadik. Nekateri obiskovalci so prvič videli sadike svetlina, pegastega badlja, lučnika ali papeževe sveče, pastinjaka. Boraga ali borač je modro košatil svoje cvetove, timijan ali materina dušica mu je bila rožnata družica, kamilice so nežno priklanjale svoje popke. Navadna Izmenjava bo potekala tudi prihodnje leto. 14 Mostiščar 04 | Maj 2024 Na dogodku ste lahko dobili številne koristne nasvete. madronščica se še ni rumeno razcvetela. Cvetke uporabljamo v mazilih za razkuževanje ran, za različna vnetja in za gladko mladostno kožo. Vse te in druge koristne nasvete je delila teta Pehta, ki smo jo prav za namen izobraževanja povabili na dogodek. Najlepše je deliti Izmenjava je potekala glede na dogovor med menjalcema. Lahko je bila obojestranska, nekateri ponudniki so samo poklonili, nekateri so samo prejeli. Potekala je brezplačno, saj je najlepše deliti. Radodarni odjemalci so v zahvalo poklonili kakšen evro, ki je šel v blagajno Društva Zapotok. Izjemoma je bilo sadike možno kupiti od domačih proizvajalcev za tiste, ki niso imeli svoje ponudbe za izmenjavo. Povabilo na izmenjavo prihodnje leto Društvo Zapotok se lepo zahvaljuje vsem ponudnikom in obiskovalcem za udeležbo na dogodku, hkrati pa vas vabi na izmenjavo prihodnje leto. Izmenjali bomo sadike, semena, začimbnice, zdravilne rastline, okrasne rastline. Morda boste našli kakšno opremo ali vrtnarsko orodje, ki ga ne potrebujete več. Morda lahko izmenjate vrtnarske knjige ali druge podobne priročnike, recepte, nasvete in izkušnje iz svoje prakse. Vsak ima nekaj – prinesi, pokloni ali zamenjaj, da bomo imeli vsi vse, kar potrebujemo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Klemen Krek  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pohod v Petelinove doline K ljub odpovedani prireditvi v Petelinovih dolinah, spominskem parku NOB-ja, smo se člani Turističnega društva Kurešček 27. 4. 2024 odpravili na tradicionalni pohod v spomin na OF in na boj proti okupatorju. To je dan, ko slavimo upor in tiste, ki so se odločili, da se v težkih okoliščinah zoperstavijo fašizmu in nacizmu ter aktivno delujejo za pravičnejši svet. Nekaj snežnih zaplat na poti ni bilo ovira, prej popestritev sicer že tako pisane in razgibane 19,5 km dolge pohodniške poti. Uživali smo v prelepem dnevu in pestri naravi, ki nas obdaja. Ne samo rastline, tudi živali imajo v tem letnem času ogromno dela. Srečali smo stopinje srnjadi, jelenjadi, risa, divje mačke, jazbeca, medveda in zelo verjetno tudi volka. Zaradi novozapadlega težkega snega smo ob poti naleteli tudi na odlomljen grmiček jelove omele. Omela ima v ljudskem izročilu poseben pomen. Je simbol nesmrtnosti in življenjske biti. Naši dedi so verjeli, da odganja zle duhove, obešali so jo nad vhodna vrata ali v vežo. Z velikim veseljem smo jo pobrali in odnesli domov. Tjaša Tolar, TD Kurešček Aleš Tolar V Petelinovih dolinah Licenciranje žrebcev vseh pasem na hipodromu Vrbljene V februarju 2024 je Klinika za zdravstveno varstvo in rejo konj in RD za posamezne pasme konj na Hipodromu Vrbljene ob pomoči Konjerejskega društva Krim izvedla redno in dodatno licenciranje žrebcev za pleme- nilno sezono 2024 za pasme slovenski toplokrvni konj, kasaški konj, angleški polnokrvni konj, arabski polnokrvni konj, arabski konj, islandski konj, šetlandski poni in bosanski planinski konj. Po dogovoru s priznanimi rejskimi or- ganizacijami je bilo dodatno licenciranje žrebcev za plemenilno sezono 2024, izvedeno za: slovensko hladnokrvno pasmo, posavsko pasmo, haflinško pasmo, ameriški quarter konj, appaloosa in ameriški paint konj. Licenciranje je bilo organizirano za žrebce slovenske hladnokrvne pasme, posavske pasme in haflinške pasme, ki so bili prvič licencirani za plemenilno sezono 2021 in na redno letno licenciranje v letu 2023 niso bili privedeni, ter vse, ki kot plemenjaki še niso priznani in bi si licenco želeli pridobiti. Licenciranje je bilo organizirano tudi za vse žrebce pasme slovenske toplokrvne, kasaške in arabske konje, ki si skladno z rejskim programom želijo podaljšati licenco. Milan Knez Mostiščar 04 | Maj 2024 15  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dan slovenskega hladnokrvnega konja Z druženje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme pod strokovnim vodstvom Nataše Gorišek in rejske komisije SHL konja je ob pomoči in sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim v nedeljo, 14. aprila, na Hipodromu Vrbljene pripravilo Dan slovenskega hladnokrvnega konja. Dan je bil namenjen pregledu, ocenjevanju in sprejemu ženskih živali vseh kategorij slovenskega hladnokrvnega konja (SHL), vključenih v rejski program in v lasti članov ZRKSHP, ter sprejemu v rodovnik triletnih in štiriletnih žrebic iste pasme konja. Prav tako je lahko konj hladnokrvne pasme opravljal test delovne sposobnosti skladno z Rejskim programom za pasmo slovenski hladnokrvni konj, ki vključuje poslušnost, delo na vajetih, v vozu in v vleki ter se tako dokazal kot vsestransko uporaben in vodljiv konj, primeren za delo na polju ali kot zanesljiv družabnik pri preživljanju prostega časa. Bil je to tudi dan, ko so se v lepem vremenu rejci in ljubitelji te plemenite živali lahko podružili in si izmenjali izkušnje. Rezultati sprejema žrebic v rodovniško knjigo: 1. mesto: Brentica, rejec in lastnik Franc Kos, 76 točk 2. mesto: Bira, rejec Janez Klančnik, lastnik Primož Marguč, 76 točk 3. mesto: Burja, rejec in lastnik Matjaž Peterlin, 75 točk 4. mesto: Bibi, rejec in lastnik France Omahen, 75 točk 5. mesto: Briina, rejec Niko Bajc, lastnik Tomaž Pačnik, 74 točk Brentica, Bira in Burja 6. mesto: Blažena, rejec in lastnik Mihael Lesar, 72 točk 7. mesto: Blodinka, rejec Anton Fister, lastnik Matic Katrašnik, 63 točk Rezultati delovnega testa: 1. mesto: Bibi, rejec in lastnik France Omahen 2. mesto: Abeceda, rejec in lastnik France Omahen Milan Knez Konjerejsko društvo Krim Pogled na leto 2023 in načrti za naprej V marcu so se člani Konjerejskega društva zbrali na rednem letnem zboru članov, zbralo se je veliko članov in gostov, med drugim tudi podžupanja Občine Ig Zuhra Jovanovič ter Polna dvorana PGD Iška vas 16 Mostiščar 04 | Maj 2024 predstavniki pobratenih in prijateljskih konjerejskih društev. Ko so ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju, je treba poudariti, da so bile posamezne sekcije društva zelo de- lovne, saj so se člani rejske sekcije udeležili številnih prireditev, od tega sta bili dve organizirani s strani KD Krim. Seveda je bila najbolj odmevna enodnevna prireditev na hipodromu Vrbljene, to je Ka- Nagrajenci KD Krim saška dirka, na kateri so poleg kasačev tekmovali tudi poniji. Ne smemo pa prezreti sodelovanja na Pustnem karnevalu na Igu, prvomajske povorke z vpregami in jahači, tradicionalnega blagoslova konj, tudi  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Božiček je baje član konjerejcev, in še bi lahko naštevali. Zelo uspešna je bila po tekmovalni plati tudi kasaška sekcija, saj je za KD Krim v letu 2023 tekmovalo 10 konj, ki so v letu 2023 po slovenskih hipodromih zabeležili 84 startov, od tega so se kar 27-krat uvrstili med prve tri. Za sezono 2024 je v načrtu organizacija tradicionalne kasaške dirke, ki bo 7. julija, prav tako pa imajo načrt dokončati še pribl. 150 m ograje okoli hipodroma. Ob koncu so najbolj zaslužnim članom za delo v društvu podelili priznanja ter razglasili voznika leta 2023, to je postal Borut Zaletel, zabeležil je 49 startov, od tega je osvojil trikrat prvo mesto, enkrat drugo in osemkrat tretje mesto, ter konja leta 2023, to je triletni kastrat John Wish TP, lastnik T-PIRC d.o.o. Milan Knez PRIZNANJA KD KRIM Za zasluge v društvu, za dosego najboljših rezultatov na delovnem ali športnem področju Borut Zaletelj – Voznik leta 2023 John Wiish TP – Konj leta 2023 Maša Škulj – Rejka leta 2023 PRIZNANJA KD KRIM ZA 10 LET AKTIVNEGA DELOVANJA V DRUŠTVU Janez Cimperman ZA 15 LET AKTIVNEGA DELOVANJA V DRUŠTVU Slavko Grmek ZA 25 LET AKTIVNEGA DELOVANJA V DRUŠTVU Blaž Pirc Miro Pirc Anton Šenk POSEBNO PRIZNANJE ZA DLOGOLETNO POMOČ, SPONZORSTVO IN DONATORSTVO OD USTANOVITVE: Podjetje Dolinšek Transport POSEBNO PRIZNANJE ZA PROMOCIJO DRUŠTVA IN KONJEREJE V KD KRIM, DOLGOLETNE SEKCIJE: Domačija Smole Prvomajska konjeniška povorka KD Krim Č lani Konjerejskega društva Krim so tudi letos na 1. maja organizirali tradicionalno konjeniško povorko. Na Hipodromu Vrbljene se je zbralo lepo število konjenikov, članov KD Krim in kar lepo število okrašenih kočij, kar deset jih je bilo. Povorka je krenila proti Tomišlju, Brestu, Mateni, Iški Loki, Igu, Stajam, Kotu, Iški vasi in nato v bazo na hipodrom Vrbljene. Seveda se po naporni ježi Članice KD Krim so bile vodilne v povorki. prileže počitek in prvomajski članski piknik, na katerem ni manjkalo konstruktivnih debat o prihajajočih dogodkih, v ospredju je bila seveda organizacija tradicionalne konjeniške prireditve v mesecu juliju. Ob poti so prvomajsko povorko navdušeno pozdravili občani Občine Ig. Milan Knez Deset kočij in štirje jezdeci na prvomajski konjenici po vaseh Občine Ig Mostiščar 04 | Maj 2024 17  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predavanje mušnice Z animanje za gobe je vsako leto večje, zato smo gobarji Iga pripravili več predavanj o gobah. Na prvem strokovnem predavanju Mušnice, ki je potekalo 19. 4. 2024, je predavala odlična poznavalka gob Veronika Tratnik iz GMD Ljubljana – samostojna determinatorka svetovalka. Predavanja se je udeležilo 25 zvedavih poslušalcev. tno strupenimi, strupenimi, pogojno užitnimi in dobro cenjenimi užitnimi mušnicami – knežna mušnica (Amanita caesarea). Naša spletna stran gobarji-ig.si vas redno obvešča o naši dejavnosti, kjer najdete tudi vse naše dogodke v letu 2024. Vljudno vabljeni. Diana Govekar Mušnice, rod Amanita Rod Amanita vsebuje približno 600 vrst, vključno s smr- Čistilne akcije v naši občini Uspešna čistilna akcija v Podkraju V soboto, 6. 4., je bila vas Podkraj močno povezana na čistilni akciji. Ob 8h na čudovit sončen dan smo se zbrali pri Lipi v Podkraju ter se skupaj lotili čiščenja in pobiranja smeti po različnem delu vasi. Med udeleženci akcije je bilo veliko otrok, kar nam daje upanje. Otroci potrebujejo le dober zgled. Pohvaliti je pa potrebno tudi naše najstarejše vaščane, ki redno priskočijo na pomoč. Skupaj so dokazali, da so združene moči ključne pri 18 Mostiščar 04 | Maj 2024 doseganju skupnih ciljev ter ohranjanju čistega in urejenega okolja. Naslednje leto pričakujemo še več udeležencev, gre namreč za našo vas. Po koncu akcije smo dobili sendvič, sok in otroci še nekaj malega za posladkati. Aleš Ciber, SVS Podkraj Zbor vaščanov v Podkraju  AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čistilna akcija v Mateni V soboto, 6. 4. 2024, smo zavihali rokave in se podali po Mateni, da ji povrnemo urejeno podobo. Ob 9h se nas je pred GD Matena zbralo več kot 40 vaščanov in skupaj smo naredili načrt čiščenja. Razdelili smo rokavice ter vrečke, ki nam jih je priskrbela Občina Ig. Mlajši otroci so se z odraslimi podali po vasi ter okoliških poteh in travnikih, malo starejši pa so odšli na Matenko, ki je z varnostnega vidika zelo nevarna in ima težje dostopne predele zaradi jarkov. Našli oz. pobirali smo cigaretne ogorke, pločevinke, konzerve, posode, stiropor, vrečke, pasje iztrebke v vrečkah, obutev, obleke, embalaže hitre prehrane … Smeti se je nabralo kar nekaj, zato so naši pridi vozači sproti vozili polne vrečke v zbirni center Matena. Čistilno akcijo smo končali s skupno malico, druženjem ter dobrim občutkom, da smo za Mateno naredili nekaj koristnega. Hvala vsem vaščanom, ki ste se udeležili čistilne akcije in vam je mar za naše skupno okolje ter da ohranimo naravo prihodnjim generacijam! Tea Vidic Zbor in začetek čistilne akcije pred GD Matena Čistilna akcija GMD Ig V soboto, 6. 4. 2024, je v občini potekala čistilna akcija. Nekaj naših članov se je pridružilo čiščenju narave v svojih vaseh, naše društvo pa se je zdaj že tradicionalno zbralo v velikem številu, kar 15 nas je bilo. Čistili smo dolino Drage in okolice. Razdelili smo se v več skupin. Največ smeti je bilo pred industrijsko cono in na cesti Škoflijica–Ig. Smeti se je nabralo za celo avtomobilsko prikolico, ki smo jo odpeljali na deponijo v Mateno. Po končani čistilni akciji nas je vodstvo Krajinskega parka Barje nagradilo z malico, za kar smo jim zelo hvaležni. Malo utrujeni, ampak zadovoljni z opravljenim delom smo se odpravili domov. Upam, da bodo tisti, ki so v naravo odvrgli smeti, cenili prostovoljno delo udeležencev čistilnih akcij. Naj ostane ta lepa dolina čim dlje čista! Diana Govekar Ekipa članov GMD Ig Čistilna akcija CUDV Draga V soboto, 6. 4. 2024, smo se čistilne akcije Občine Ig že tradicionalno udeležili tudi otroci in zaposleni Doma Češnja. Otroci so zjutraj pojedli zajtrk, se uredili, vzeli rokavice in vreče ter se z zaposlenimi peš odpravili po cesti proti Želimljam. Vsi smo bili dobro razpoloženi in zagnani za delo, bilo je sončno in toplo. Ko smo polnili vreče s smetmi, smo prepevali slovenske pesmi, da nam je čas hitreje minil. Bili smo šokirani, ko smo videli, koliko smeti leži ob glavni cesti, koli- ko plastenk, pločevink, stekla in polivinila. Ko so bile vreče polne, smo se usedli na hlode, malo spočili in se vrnili v dom na zasluženo kosilo. Otroci Doma Češnja so nas pozitivno presenetili, ker so po svojih močeh in z velikim veseljem pomagali ustvarjati prijazno in zdravo okolje. Andreja Mramor Udeleženci čistilne akcije CUDV Draga Mostiščar 04 | Maj 2024 19  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Občinska revija pevskih zborov 2024 Zborovska dejavnost je med našimi kulturnimi društvi še kako živa. Petje je napolnilo dvorano Doma kulture Ig in poskrbelo za lep kulturni dogodek. N a letošnji reviji je nastopilo šest zborov. Kot prvi se je predstavil Mladinski zbor OŠ Ig pod vodstvom Polone Kukovica. Sledil je premierni nastop na občinski reviji za Moško vokalno skupino sv. Martina, ki dobro leto deluje v okviru Župnije Ig. Njihov umetniški vodja je Igor Kovačič. Revija se je nadaljevala z nastopom ŽPZ Žene dveh vasi, ki pod okriljem KD Mokrc deluje že več kot dve desetletji. Zadnja leta jih vodi zborovodkinja Mirjam Bojanovič. Nastop je bil tudi povabilo na njihov samostojni koncert, ki ga bo v začetku junija gostila kulturna dvorana Golo. Dvajset let delovanja letos praznuje Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig, ki ga vodi Klemen Jerinc in se je predstavil kot četrti. Ob koncu sta sledili dve ženski zasedbi, ki delujeta v Društvu Fran Govekar Ig. Najprej so na oder stopile pevke ŽPZ Perunike, ki jih vodi zborovodkinja Brigita Gregorčič Lenarčič, in presenetile z izvedbo zambijske ljudske pesmi Bonse aba, ob kateri so si omislile tudi živo spremljavo na tradicionalnih afriških bobnih. Kot zadnje so se predstavile Borovničke, ki Skupna pesem pod vodstvom Nadje Janežič pojejo že več kot 20 let. Večina zborov bo nastopila tudi Mešani pevski zbor DU Ig ŽPZ Perunike Moška vokalna skupina sv. Martina Mladinski pevski zbor OŠ Ig 20 Mostiščar 04 | Maj 2024 na območnih pevskih revijah JSKD, ki bodo v maju, šolski zbor pa se je na območni reviji  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// predstavil že konec aprila. Ob koncu revije so na oder prišli vsi pevci in zapeli skupno pesem Tam, kjer sem doma avtorjev Miroslava Košute in Jožeta Privška. Združenemu zboru ižanskih pevcev je dirigirala Nadja Janežič, na klaviaturah pa spremljala Polona Kukovica. ŽPZ Žene dveh vasi Borovničke Konec šolskega leta v Glasbeni šoli Emil Adamič Prihod maja je že prvo znamenje skorajšnjega konca šolskega leta. Po mesecih vztrajnega obiskovanja pouka, vaj, malih in večjih nastopov se tudi v Glasbeni šoli Emil Adamič pri učencih čuti nekaj nestrpnosti pred zadnjimi nastopi in izpiti, ki jih čakajo v juniju. A vendar je to tudi zelo lepo obdobje, ko se lahko pokažejo sadovi dela ter se nekje v ozadju že kažejo novi izzivi in cilji. V letošnjem letu tako prvi učenci Glasbene šole končujejo višjo stopnjo izobraževanja, kar pomeni končanih osem let izobraževanja instrumenta in teorije (Nauk o glasbi in Solfeggio). Vabljeni, da se udeležite večjih dogodkov in s svojo prisotnostjo izrazite podporo mladim glasbenikom ali pa se celo sami podate v vznemirljiv svet glasbe: Maja Zupančič Tomi Meglenov, Normstudio Ob koncu še enkrat hvala vsem sodelujočim pevcem in tistim, ki ste sodelovali pri izvedbi prireditve. Se vidimo prihodnje leto! o Četrtek, 23. maj, 17.00, Dom kulture Ig Zaključni nastop učencev Glasbene šole Emil Adamič – enote Ig Vabimo vas na vpis v Glasbeno šolo Emil Adamič GLASBENA ŠOLA Emil Adamič PIHALA TOLKALA TROBILA GODALA BRENKALA GLASBILA S TIPKAMI o Sobota, 25. maj, 9.00, OŠ Šmarje-Sap Vpis novih učencev v Glasbeno šolo Emil Adamič za leto 2024/2025 o Ponedeljek, 27. maj, 18.00, Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje Zaključni koncert klarinetista Lenarta Dolinarja Sprejemni preizkus za vpis za šolsko leto 2024/2025 Ig: torek, 28. maj ob 17. uri o Torek, 28. maj, 17.00, OŠ Ig Vpis novih učencev v Glasbeno šolo Emil Adamič za leto 2024/2025 Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih Osnovne šole Ig. Janez Dolinar 040 500 873, janez@gs-emiladamic.si www.gs-emiladamic.si/vpis Glasbena šola Emil Adamič, Gabrje 50, 1356 Dobrova Janez Dolinar GSEA - SPREJEMNI plakat_B2_2024-2025.indd 4 6. 05. 2024 15:54:06 Mostiščar 04 | Maj 2024 21  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič Veliki koncerti, na katerih naštejemo več kot 200 nastopajočih, so v glasbenih šolah redki. Zagotovo je Glasbena šola Emil Adamič z Godbo Dobrova-Polhov Gradec v tem velika izjema. Poleg številnih razrednih, internih nastopov, javnih nastopov posameznih oddelkov in javnih nastopov posameznih enot redno prireja tudi čisto prave celovečerne koncerte, na katerih ne manjka izjemnih mladih glasbenikov in glasbenih sestavov. Pomladni koncert Glasbene šole Emil Adamič je v Športno dvorano Dobrova pritegnil veliko gledalcev in na petkov aprilski večer marsikoga pustil brez besed. Kako tudi ne, ko pa smo lahko že od samega začetka uživali v izjemnih solističnih nastopih najboljših učencev GŠEA, ki na tekmovanjih redno posegajo po Čebele L ikovna skupina DFG Ig je pripravila majsko razstavo v počastitev kranjske čebele – kranjske sivke. Odprtje razstave je bilo 15. maja in bo v Knjižnici Ig na ogled do 19. junija 2024. Poleg marljive in delovne čebele so na razstavi še cvetlice, na katerih kranjska sivka nabira cvetni prah in medičino. Razstavljajo: Milan Šubic, Olga Pečar, Marija Franinovič, Zmago Werbole, Marija Žagar, Irena Gašparič, Zvezdana Sabotič, Jožica Šubic, Zdenka Vinšek, Romana Kajdiž, Milan Zgonc, Julijana Peršič in Ivanka Demšar. Leta 2017 je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) na pobudo Čebelarske zveze Slovenije s pomočjo Republike Slovenije, Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization 22 Mostiščar 04 | Maj 2024 najvišjih priznanjih. Komorne skupine tolkalcev, flavt, violin, trobil, duet kitaristov in kvartet klarinetov so se izkazali z raznovrstnim in zahtevnim programom, z veliko muzikalnosti ter usklajenim nastopom. Manjkal ni niti čisto pravi band in učiteljska jazz sestava, ki je pokazala, kam vse lahko posežemo v glasbi. V zadnji tretjini koncerta, ki ga je vodila Tina Šlajpah, je bil oder čedalje bolj poln. Orkester klarinetov in saksofonov je navdušil z dvema sijajnima priredbama in napovedal prihod Združenega pihalnega orkestra Glasbene šole Emil Adamič, v katerem sodelujejo učenci iz Dobrove, Polhovega Gradca, Iga, Šentjošta, Šmarja-Sapa in Dola pri Ljubljani – iz prav vseh enot glasbene šole. Konec z Godbo Dobrova-Polhov Gradec in Združenim pev- skim zborom GŠEA je bil veličasten. Pesem o upanju, Geslo in na koncu še himna slovenskih godb Tra-ta-ta so v veselem vzdušju končale večer. Koncert, ki je zahteval ogromno ur vaj, priprave, usklajevanja, logističnih izzivov ter predvsem veliko dobre volje in zagnanosti, je navdušil tako gledalce kot tudi nastopajoče. Povezanost gledalcev z nastopajočimi je bilo čutiti vsak trenutek koncerta in upamo, da bo tako tudi prihodnje leto. Janez Dolinar, GŠEA arhiv Glasbene šole 30 LET – FAO) ter široke mednarodne podpore razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel je prišla iz Slovenije, izbran pa je bil datum rojstva velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja Antona Janše. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Med drugim je uvajal čebeljo pašo, redefiniral vlogo trotov, vse pa popisal v dveh knjigah, ki so še danes dobrodošel priročnik za marsikaterega čebelarja. V Sloveniji je čebelarstvo močno zasidrano v ljudsko zavest. Po številu čebelarjev na prebivalca smo v samem vrhu Evropske unije, avtohtona slovenska čebela kranjska sivka pa velja za eno najbolj Julijana Peršič razširjenih medonosnih čebel na svetu. Dobre pogoje za čebelarjenje ponuja tudi ohranjeno naravno okolje. Spoznajte našo zeleno zgodbo skozi interaktivni video in odkrijte, zakaj je Slovenija raj za čebelarstvo in čebele. (Povzeto po gov.si.) Mateja Jere Grmek  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ižanska godba Imaš veselje do glasbe, nekaj časa in željo po novih izzivih? Vabimo te na predstavitev inštrumentov v ponedeljek, 27. maja 2024, ob 19.00 v Dom kulture Ig. Predstavljeni bodo različni inštrumenti in učitelji, ki poučujejo na glasbeni šoli Emila Adamiča. Z novim znanjem se lahko pridružiš Ižanski godbi, ki je spet zaživela in želi s svojim delovanjem razveseljevati občinstvo. Vaje godbe so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v dvorani Centra Ig. Dodatne informacije: Lovro Lipovšek (lovro.lipovsek@gmail. com; GSM: 041 271 709. Slovo in rojstvo N ekateri odhajajo, drugi prihajajo, bi lahko napisali o mesecu aprilu v Društvu Fran Govekar Ig. Poslovili smo se od dolgoletnega pevca in igralca Staneta Jeraja, ki je sodeloval v več predstavah, 40 let pa tudi prepeval v Moškem pevskem zbo- ru Ig. Prepeval je tudi v Mešanem pevskem zboru Društva upokojencev Ig in Pevskem zboru Župnije Ig. Za svoje delo na kulturnem področju je prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko ter častno Gallusovo značko za več kot 30-letno aktivno prepevanje v Društvo Fran Govekar Ig vabi na TEDNI LJUBITELJSKE KULTURE 17. 5. - 16. 6. 2024 30 LET STROKOVNO EKSKURZIJO razstavo slik nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Prijave zbiramo na: info@dfg.si. Cena: 54 € (vodenje v slovenskem jeziku) Vabljeni! mo veliko nepozabnih trenutkov in čim manj neprespanih noči! Iskrene čestitke! Članice in člani DFG Ig Tudi letos se Slovenija pridružuje evropskim državam, ki obeležujejo po novem kar Tedne ljubiteljske kulture in sicer od 17. maja do 16. junija 2024. S Tedni ljubiteljske kulture osveščamo in predstavljamo vse, ki svoj talent, energijo in prosti čas namenjamo ljubiteljski kulturi, ter tako bogatimo družbo in sebe. Več kot 100.000 nas je! v Trst, kjer si bomo ogledali Ekskurzija bo v soboto, 1. junija 2024. pevskem zboru, ki jih podeljuje JSKD Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V društvu ga bomo pogrešali in se ga bomo radi spominjali. Smo se pa razveselile male Ize našega igralca Žiga Drnovška in njegove Teje. Vsem želi- V Društvu Fran Govekar Ig smo, v sodelovanju z OŠ Ig in drugimi gosti, pripravili več dogodkov:  sreda, 29.TEDNI maj od 16.00 do 19.00 – pred muzejem – Atelje na prostem –LJUBITELJSKE Likovna skupina DFG  sreda, 29.KULTURE maj ob 19.00 – Večer avtorske poezije – Literarno 17. 5. - 16. DFG 6. 2024Ig glasbena skupina  četrtek, 30. maj ob 20.00 – Koncert MPZ Ig in Mešanega pevskega zbora DU Ig  petek, 31. maja ob 20.00 – Iška vas – Vasovanje v Iški vasi – MPZ Ig  sobota, 1. junij ob 20.00 – Dom kulture Ig - Letni koncert ŽPZ Perunike TEDNI  nedelja, 2.LJUBITELJSKE junij ob 18.00 – Kulturna dvorana Golo - Letni koncert Zbora Žene dveh vasi – KD Mokrc KULTURE  nedelja, 2.17.junij 19.30 – Dom kulture Ig – Predstava Gospa 5. - 16ob . 6. 2024 poslančeva  četrtek, 6. junij ob 19.00 – Mladinski pevski zbor in solisti - OŠ Ig  torek, 11. junij ob 20.00 – Koncert Borovničk z gosti  petek, 14. junij ob 19.00 – predstavi Zvezdica zaspanka in Bozonovo maščevanje  sobota, 15. junij ob 20.00 – Poletna muzejska noč – vodenje po TEDNI z Velikega jezera razstavi Koliščarji LJUBITELJSKE Kadar ni določeno drugače so predstave in koncerti na ploščadi KULTURE pred Interpretacijskim oz. muzejem na Igu. 17. 5. - 16. 6. centrom 2024 V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Centra Ig (Banija 4). Vabljeni! TEDNI LJUBITELJSKE KULTURE DFG_letak_A5_Teden ljubiteljske kulture 2024.indd 2 17. 5. - 16. 6. 2024 14. 05. 2024 08:35:36 Mostiščar 04 | Maj 2024 23  TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kolesarsko obarvan junij na Ljubljanskem barju I g bo v soboto, 8. junija, eden od gostiteljev največje kolesarske prireditve po Ljubljanskem barju – Hervis Barjanke. Gre za kolesarsko prireditev v okviru Maratona Franja, namenjeno amaterskim kolesarjem vseh starosti, ki skupaj odkrivajo znane in neznane (tudi makadamske) poti po Ljubljanskem barju. Na poti se skupina kolesarjev ustavi na treh mestih, nazadnje na Igu. Kolesarje pričakujemo malo po 11. uri dopoldne. Že zdaj vabimo domača društva k sodelovanju, da z njihovo pomočjo kolesarjem približamo naše kraje. Še to – v času Barjanke bo potekala mobilna cestna zapora, zato udeležence prosimo, da vozijo po desnem voznem pasu na asfaltiranih cestiščih ter upoštevajo navodila organizatorja, policije in redarjev na progi. Občasne popolne zapore bodo tudi na naslednjih nekategoriziranih poljskih poteh: Tomišelj–Brest, Brest–Rebekov štradon in Škofljiška cesta– Grmez. Več podatkov in pri- jave na Barjanko na: https:// franja.org/barjanka-hervis/. Točno teden dni po Barjanki bo po naših koncih potekala 4. etapa jubilejne 30. Dirke po Sloveniji (Tour of Slovenia), ki je edina večdnevna profesionalna kolesarska dirka v Sloveniji. Etapa s startom ob 11.00 na Škofljici po potekala po Škofljiški cesti do Iga, kjer bodo kolesarji zavili proti Kremenici ter nadaljevali na Sarsko in Klado na Golo, kjer jih pričakujemo okoli 11.30. Nato se bodo po glavni cesti spustili na Ig ter nadaljevali mimo Bresta in Podkraja proti Podpeči. Prenos dirke si lahko ogledate na RTV SLO 2 in na šport­ nem programu Eurosport. Več podatkov in vse podrobnosti tras na: https://tourofslovenia. si/sl. Maja Zupančič, občinska uprava Lanska Barjanka na Igu  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na dan Zemlje U čenci predmetne stopnje smo imeli 22. 4. 2024 tehniški dan, ki je bil organiziran zaradi zavedanja o pomenu ekologije na našem planetu. Učenci našega razreda smo se najprej zbrali v matični Delavnice 24 Mostiščar 04 | Maj 2024 učilnici in iz majice s kratkimi rokavi sešili vrečko, ki lahko nadomesti plastično. Nato sta sledili malica in čistilna akcija, ki je poskrbela, da je del Iga, odrejen našemu razredu, postal čist. Enako so naredili še preostali osmošolci. Peto šolsko uro smo si v šoli ogledali dokumentarni film o reciklaži smeti v Sloveniji. Učenci 9. razreda so izdelali plakate na temo reciklaža in jih razobesili po šoli. Pozneje so hodili po hišah in zbirali papir za papirno akcijo ter napolnili zabojnik na parkirišču. Sedmošolci so spoznali postopek izdelave papirja, šestošolci pa so iz odpadlega olja iz gospodinjstva izdelali svečke. Vse to se je dogajalo na svetovni dan Zemlje. Dan je minil hitro in zanimivo, še najbolj mi je bila všeč čistilna akcija. Seveda je bil poučen in uporaben tudi film, ki nas je opomnil, da se življenje odpadkov ne kon- Zbiranje papirja ča na naših dvoriščih, ko jih odpeljejo delavci Snage. Jaka Jamnik Srebrnak, 8. d Edina Gerzić  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Naša Zemlja A prila imamo veliko čistilnih akcij, s katerimi poskušamo izboljšati naš planet, a zmeraj bolj ugotavljamo, da je to premalo, če hočemo izboljšati razmere na Zemlji. Zakaj ne bi za njo skrbeli ves čas? Tako bi postal 22. april, ki velja za dan Zemlje, neke vrste opozorilo, ko bi preverili, kaj smo naredili oziroma kaj nas še čaka. Včasih slišimo koga reči, kaj lahko naredi, če pa vsi onesnažujejo. Vemo, da je za veliko težav odgovoren človek, ki preveč posega v naravo, onesnažuje zrak in podobno. To pa ni edino, kar se Zemlji slabega dogaja. Tu so tudi vojne, ki so posledica različnih sporov, in zaradi vojnih spopadov nastajajo ekološke katastrofe. Torej mislimo na prihodnje rodove, ki bi tudi radi živeli v miru in neokrnjeni naravi. Začnimo z majhnimi koraki in z dobrim občutkom, da smo naredili nekaj dobrega za naš planet. Neja Pozvek, 8. a Smeti in Zemlja Zemljo onesnažujemo zelo, to škodljivo je za njo, mi pa še vedno polno odpadkov odvržemo. Da ne bi bilo toliko odpadkov, je tu april, ko pospravimo smeti, ker vse polno jih leži. Koliko odpadkov, koliko smeti! Na tone in tone jih povsod leži. Še dobro, da imamo ljudi, ki mar jim je. Leto za letom pobirajo jih, čeprav drugi ne podpirajo jih. Zala Krampelj, 6. a Moje zdravje, moja pravica, svetovni dan zdravja Ko tako hudo zboliš, hitro v bolnišnico odhitiš, saj upaš, da se tam pozdraviš. Če pa nočeš zboleti, so tu kakšna zdravila ter vsi možni vitamini. V bolnišnicah problem je to, da zdravniki stavkajo zelo, pacienti pa so tam kot eno omelo, ki bo operirano ali pa ne. To napaka je velika, saj v bolnišnicah ni zdravnikov, še posebej takega, ki operira bolnika, takoj, ne čez nekaj mesecev. Zala Krampelj, 6. a Obisk župana nas je presenetil in razveselil V 4. razredu smo se pri družbi, kjer spoznavamo domačo pokrajino, občino in svoj kraj, odločili, da napišemo pisma županu, kjer so ga učenci vprašali to in ono, pohvalili svoj kraj ali njegovo delo; nekateri so imeli tudi zelo dobre predloge o spremembah, ki bi si jih želeli v svoji občini. Pričakovali smo odgovore na svoja pisma, dočakali pa smo pravo presene- čenje: v razred je vstopil Zlatko Usenik, župan Občine Ig. Skupaj smo preživeli prijetno uro, v kateri je župan odgovoril na čisto vsa pisma in vprašanja, ki so jih imeli učenci. Mi smo bili navdušeni in upamo, da se je tudi župan dobro počutil v našem razredu. Hvala! Katarina Vinšek, 4. c Župan je na pisma odgovoril kar v razredu. Hvala, ker sta moja starša M arca se začne prebujati narava. Z zelenjem nas začne krasiti pomlad in sonce nam pošilja vse močnejše žarke. Spomladansko razpoloženje nas navda z optimizmom in vedno daljši dnevi nas zvabijo iz domov. Po starem ljudskem reku se marca, na Gregorjevo, ptički ženijo. Za mesec marec se je uveljavilo slovensko ime Mostiščar 04 | Maj 2024 25  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// sušec, ki opozarja na čas, ko se zemlja toliko osuši, da jo je že mogoče obdelovati. Marec je mesec, ki je v veliki meri posvečen ženskam in materam, saj sta jim v tem me- secu namenjena dva praznika: dan žena in materinski dan. Materam smo izrazili hvaležnost in pomembnost tudi tako, da smo jim posvetili poseben dan v letu. Praznik, posvečen materam, se praznuje po vsem svetu ob različnih dnevih vse leto. V četrtek, 28. marca, je Dom kulture Ig zacvetel in v popoldanskih urah vzbrstel od ponosa in navdušenja mamic, očijev in drugih gostov. Naši otroci so pod mentorstvom učiteljic in vzgojiteljic pripravili nadvse zanimiv in glasbeno obogaten program z naslovom: Hvala, ker sta moja starša. Program so oblikovali: skupina Medvedki iz enote Krimček, skupina Metulji iz enote Sonček, PŠ Tomišelj, PŠ Iška vas, 1. a OŠ Ig, 3. b OŠ Ig, 5. c OŠ Ig, Sara, Leja, Tara, Urška, Katarina in Pavel. Nastopajoči so navduševali s plesom, pesmijo, recitacijami in solističnimi nastopi na glasbilih. Oder pa je krasila scena, ki jo je pripravila učiteljica Tina Kušar. Hvala vsem vzgojiteljicam in učiteljicam pri pripravi programa. Občini Ig se zahvaljujemo za posluh in podporo pri izvedbi prireditve, tehnikoma pa, da je vse potekalo brezhibno. In kaj je za mamico in očka največje darilo? Čas, ko se družita in ga preživita s svojimi otroki. Naj bo tega časa neizmerljivo veliko. Božena Števančec, Osnovna šola Ig Petra Strelec Prva pomoč rešuje življenja N a RKS-OZ Ljubljana se zavedamo, kako pomembno je začeti z ozaveščanjem znanja prve pomoči že pri najmlajših. Veliko pozornost zato posvečamo mladim v preventivnem programu Samo 1 življenje imaš, v katerem jih usposabljamo za nudenje prve pomoči. Z Vrtcem Ig smo začeli sodelovati z delavnicami prve pomoči za najmlajše že leta 2019, z OŠ Ig pa sodelujemo z delavnicami Samo 1 življenje imaš za učenke in učence 5. in 8. razredov že od leta 2018. Prva pomoč je, vključno z oživljanjem, ključno dejanje za učinkovito in hitro zdravljenje poškodb in bolezni, s čimer se poveča možnost preživetja. Veseli nas, da z mladimi širimo vrednote humanosti, solidarnosti in sočutja! Iskrena hvala vsem, ki nas pri tem podpirate! Urška Telban Prva pomoč rešuje življenja. Ekskurzija Dunaj V petek, 12. aprila 2024, je bila organizirana ekskurzija za nadarjene učence, in sicer smo se odpravili na Dunaj. Pridružili so se nam lahko tudi preostali učenci do zapolnitve mest na avtobusu. Zgodaj zjutraj – ob šestih – smo se zbrali na avtobusni po- 26 Mostiščar 04 | Maj 2024 staji in začeli pot proti Dunaju. Na avtobusu smo spoznali vodnico in predstavila nam je naš urnik za ta dan. Po večurni vožnji smo prispeli na prvo destinacijo za ogled, to je bil muzej čokolade Heindl. Ogledali smo si celotno pot kakava od rasti kakavovca do nastanka čokolade. Tam smo lahko okušali čokolado s čokoladne fontane, videli pa smo tudi tovarno, v kateri se prideluje čokolada. Po ogledu smo lahko kupili kakšno čokolado in se odpravili na avtobus. Peljali smo se do centra, kjer smo si šli ogledat Haus des Meeres. Ta stolp je bil zgrajen v času druge svetovne vojne za pot- rebe protizračne obrambe, zdaj pa v enajstih nadstropjih lahko opazujemo živali iz morij, jezer, rek tropskih gozdov in marsikatero drugo. Po tem smo imeli malo prostega časa in nato ogled nekaterih mestnih znamenitosti, med njimi tudi katedralo sv. Štefana. Za konec dneva smo si  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ogledali tudi stolp na Donavi, kjer smo se z dvigalom dvignili na 150 m in si na ploščadi privoščili lep razgled na Dunaj. Drugi dan, to je 13. aprila, smo si po zajtrku ogledali stav- bni kompleks Hundertwasserhaus, kjer je arhitektov slog zelo zanimiv, asimetričen in zelo barvit. Nazadnje smo se vrnili v center mesta, kjer smo si ogledali različne znamenitosti in se sprehodili do nara- Haus des Mee­res voslovnega muzeja. V muzeju smo lahko opazovali različne kamne, diamante, okostja dinozavrov, nagačene živali in veliko drugega. Po tem ogledu smo se v večernih urah vrnili domov polni dogodivščin in novega znanja. Utrujeni, vendar zadovoljni smo se odpravili domov in razmišljali, kam bi lahko šli prihodnje leto. Klara Strelec, 8. a Edina Gerzić Udeleženci ekskurzije na Dunaju Zgodba o Odiseju in Polifemu P ri pouku slovenščine v 7. razredu sem se srečal z bajko Odisej na otoku Kiklopov. Spoznal sem kar nekaj novih literarnih pojmov ter pridobil mnogo znanja o grški književnosti in bogati mitologiji, predvsem pa nas je osupnila Odisejeva prigoda, ki je zares zanimiva – za razmišljanje, pisanje, ilustriranje, skratka ponovno ustvarjanje na različne načine. Po temeljitem branju in analizi dogodkov po dolgem in počez v tej zgodbi smo dobili nalogo. No, še ena izmed mnogo nalog, sem si mislil. Enim je šlo lažje risanje, drugim pisanje. Meni se je posrečilo pisanje. Tako je rekla učiteljica. Pod mentorstvom Mirjam Sečnik smo namreč morali napisati, kaj sta se pogovarjala bog Zevs in boginja Atena, potem ko je Odisej grdo ukanil Polifema in pobegnil iz njegove votline. Atena je povabila Zevsa, vladarja vseh bogov, na kavico, da bi se pogovorila o tem, kako je Odisej oslepil Polifema. Je naredil prav ali ne? Ko je Zevs prišel k Ateni, sta se usedla in se ob kavici pogovarjala o Odiseju in Polifemu. Zevs, vladar vseh bogov, je rekel: »Prav mu je, falotu, če pa nas bogov ne spoštuje in ne verjame v nas!« Atena se je s tem strinjala, ampak je rekla, da je to preveč kruto. »Nikoli več ne bo spregledal, lahko bi mu naredil kaj manj škodljivega, na primer mu ukradel kaj ali pa bi mu odsekal prst, če mu je on toliko vojakov pojedel.« Zevs je rekel, da ga Polifem spominja na Bedanca, ker je star, velik in kosmat. Atena se je zasmejala in rekla, da ima njegova prijateljica teta Pehta mogoče zdravilo za Polifema, da bo spet videl. Nato sta do konca spila kavico, eno zmolila in Zevs je šel domov. Maj Legen, 7. a Ilustraciji: Luka Janežič, 7. c, in Lia Aurora Bročič, 7. c Mostiščar 04 | Maj 2024 27  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Požar ostrešja na Škofljici V ponedeljek 22. 4. 2024, smo gasilci PGD Ig ob 13.53 prejeli poziv: Požar ostrešja, Tesarstvo Mehlin, Pomoč z IDA, Občina Škofljica. Enota je izvozila ob 13.58 s tremi vozili (GVC-1,GVC-2 in GVM-1) ter osmimi gasilci. Na kraju intervencije je bila ena napadalna ekipa nemudoma napotena preko gasilske avto-lestve GBL na gašenje ostrešja, druga pa je ostala v stanju pripravljenosti. Ostali gasilci PGD Ig smo bili zadolženi za oskrbo vode vozil, vzpostavitev prostora za menjavo tlačnih posod, polnjenja tlačnih posod in zbiranja dodatnih dihalnih aparatov. Streha je predstavljala svoj izziv in kmalu se je izkazala potreba po našem tovornem dvigalu GTV. Dva gasilca sta izvozila ob 14.30 in na kraju intervencije z dvigalom začela razkrivati streho. Na Igu se je aktivirala polnilnica, tako da so trije gasilci celotno intervencijo polnili in dovažali tlačne posode na kraj intervencije. Napolnili so okoli 50 tlačnih posod. Zaradi potrebe po moštvu smo interno ponovno prožili pozivnike, tako da so na pomoč prišli tudi gasilci in gasilke, ki drugače delajo v drugih okoliških občinah. Na intervenciji je tako sodelovalo 18 gasilcev in 5 vozil. Na kraju smo sodelovali z enotami PGD Škofljica, PGD Lavrica, PGD Orle, PGD Vrh nad Želimljami, PGD Pijava Gorica, PGD Želimlje, Gasilska brigada Ljubljana, reševal- Na intervenciji je sodelovalo 91 gasilcev z 19 vozili. ci in policijo. Med intervencijo so v stanju pripravljenosti v gasilskem domu čakali gasilci PGD Golo, ki bi izvozili, če bi bilo treba posredovati na Igu ali v Občini Škofljica. V požaru ostrešja tesarskega objekta je bilo eno ostrešje popolnoma uničeno, drugo pa poškodovano. Na intervenciji je skupno sodelovalo 91 gasilcev z 19 vozili. Z gasilskim pozdravom na pomoč! Žan Drnovšek, namestnik poveljnika PGD Ig PGD Ig PGD Iška vas na kvizu V sako leto se z gasilskim kvizom uradno začne sezona gasilskih vaj. Ko je še hladno, začnemo trenirati možgane, saj je glavni del kviza teorija. Otroci spoznavajo vozila in orodje, zgodovino gasilstva ter prvo pomoč. Marca je v organizaciji GZ Ig potekal občinski kviz na OŠ Ig. Z rezultati smo bili zelo zadovoljni, saj smo zmagali v vseh treh kategorijah (pionirji, mladinci in pripravniki). Tako smo se uvrstili na regijsko tekmovanje v Spodnjih Pir- ničah. Tudi tu smo se uvrstili na zmagovalne stopničke, in sicer v kategoriji mladinci 2. mesto ter v kategoriji pionirji 3. mesto. Obe ekipi sta se razveselili uvrstitve na državno tekmovanje, ki je potekalo aprila v Račah v mariborski regiji. Konkurenca je bila zelo huda in ponosni smo, da so se naši mladinci uvrstili na odlično 6. mesto. Tina Škulj, PGD Iška vas Vabljeni na GASILSKO VESELICO V MATENI 22. 6. 2024 ob 20.00. Za odlično razpoloženje bodo poskrbeli Mambo Kings. 28 Mostiščar 04 | Maj 2024 Udeleženci regijskega gasilskega kviza  ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Škof Štumpf na Gornjem Igu N a veliki ponedeljek je tako kot običajno sv. maša pri sv. Lenartu na Gornjem Igu. Tokratna je bila slavnostna, saj jo je daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, nekdanji župnik na Igu. Bila je posebna priložnost, in sicer 25-letnica obnovitve te podružnične cerkve v Župniji Ig. Škof Peter je povedal, da je ostal povezan z župljani z Iga in da smo v njegovih molitvah. Spomnil je, kako je pred 25 leti prav obnova cerkve sv. Lenarta na Gornjem Igu združila vso faro, da je dihala skupaj, da je lahko cerkvica iz ruševin dobila današnjo podobo. Obudil je spomin na takratno solidarnost vseh, ki so bili pripravljeni pomagati. V svoji pridigi je povedal, da nam danes manjka tega duha skupnosti, solidarnosti, da bi prepoznali stisko drugega, bližnjega, soseda in mu pomagali. Poudaril je, da je potreben tudi glas solidarnosti, ko govorimo o slovenskem kmetu in samooskrbi. Ne smemo dovoliti, da je trud naših prednikov preslišan, zato je pozval vse zbrane, da se zavedajmo svoje ljubezni do domovine in jo ohranjajmo v naših prihodnjih pravih odločitvah za dobro. Na Ig ga vežejo lepi spomi- Škof dr. Peter Štumpf fovstva prejel veliko daril ali spominskih fotografij. Vseh žal ne more imeti razstavljenih v svojem stanovanju. V njegovih zasebnim prostorih pa ima posebno mesto slika zavetnika z oltarja cerkvice na Gornjem Igu, škofa Lenarta. Na praznični ponedeljek, je bila zelenica premajhna za vse, ki so hoteli škofu Petru Štumpfu stisniti roko in ga pozdraviti. Na koncu je povabil vse navzoče, da ga na škofiji v Murski Soboti tudi kdaj obiščemo. Andreja Zdravje Alenka Jeraj ni. Povedal je, da je v svojih letih duhovništva in zdaj ško- Odkrivali smo lepote Assisija in našli duhovni mir Ž upnija Tomišelj je v aprilu pripravila romanje v Assisi pod duhovnim vodstvom našega župnika mag. Frančiška Jeranta (Aco). Ta nas je hitro naučil pozdrava sv. Frančiška Asiškega: »Buongiorno, buona gente!« (Dober dan, dobri ljudje!) Romarjev ni spremljala le molitev, temveč tudi veselje in odprtost spoznati kaj ali koga novega. Program romanja je bil sicer oblikovan z željo, da se romarjem ponudi globoka duhovna izkušnja, hkrati pa smo imeli dovolj časa za osebno molitev, meditacijo ter odkrivanje lepot tega svetega kraja, ki je svetu dalo Frančiška Asiškega. Štiridnevnega romanja se je udeležilo za poln avtobus vernikov – večina nas je bila iz Župnije Tomišelj, prišli pa so tudi iz sosednih župnij in tudi nekoliko dlje, kot so Litija, Janče in celo avstrijski Gradec. Pot nas je sprva vodila mimo Benetk v Padovo, kjer smo si ogledali Baziliko sv. Antona Padovanskega, ki je priprošnjik za izgubljene stvari ter priljubljen zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov in rudarjev. Številni se mu priporočajo tudi proti vojnim stiskam. Mir je zagotovo največja dobrina celotnega človeštva – pa ne le tisti, ki je viden navzven, torej čas brez vojne, temveč tudi tisti, ki ga nosimo v sebi – duševni mir. Tega smo iskali in našli v nadaljevanju romanja v Assisiju, kjer smo preživeli dva dobra dneva. V tem času smo se poglobili tako v njegovo zgodovino kot tudi duhovno dediščino ter se seznanili z življenji sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare Asiške. Zadnja je ob pridigah sv. Frančiška spoznala, da jo kliče Bog, zato se je odpovedala življenju v plemiški družini, iz katere je izhajala, ter preostanek življenja posnemala Jezusa Kristusa v molitvi. Med širšo krščansko skupnostjo je zagotovo med bolj poznanimi svetniki sv. Frančišek Asiški, saj velja za zavetnika Italije pa tudi revežev, socialnih delavcev, ekologov, družin in živali. Skozi hojo za njim po assiških ulicah smo spoznavali njegovo popolno hojo za Kristusom, vse od njegovega rojstva do krajev, kjer je pridigal. Njegovi citati so še danes znani pa tudi aktualni, npr.: »Za začetek storite to, kar je potrebno, potem tisto, kar je mogoče, nazadnje boste presenečeni opazili, da delate celo nemogoče.«. Romanje smo po štirih dneh končali na gori La Verna, kamor se je umaknil omenjeni svetnik, da bi tam preživel 40 dni posta in molitve. In najpomembnejše – na tej gori se je sv. Frančišku uresničila želja, da bi postal podoben Kristusu, saj so se mu prav tam pojavile zunanje stigme, ki jih je prejel Jezus med svojim trpljenjem. Skozi to pot nas je vodil župnik Aco Jerant, ki se mu najlepše zahvaljujemo. Ne le da nam je povedal marsikaj zanimivega in nas peljal na številne privlačne kraje, temveč nas je vodil tudi po hodnikih, kamor običajni turisti ne morejo vstopiti. Marjanca Scheicher Slađana Grm Skupna fotografija romarjev pred Baziliko sv. Frančiška Asiškega v Assisiju Mostiščar 04 | Maj 2024 29  OBČANOV KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spominsko srečanje – valeta 1964 H itro, hitro mine čas, smo ugotovili tudi sošolke in sošolci, ki smo pred 60 leti končali 8. razred Osnovne šole Ig. V petek, 10. maja, smo se zbrali v gostilni, se veselo pozdravljali in ugotavljali, kdo je kdo. Nekateri so prišli po 40 letih in bilo je zelo zabavno. Po dobri hrani smo se še bolj razživeli s pogovori in spomini na pretekla leta in na sošolce, ki jih ni več med nami. Tudi prepevali smo pesmi, ki jih vsi poznamo, Tone pa zna tudi takšne, ki so že skoraj pozabljene. Potrudili smo se in peli z njim. Vsi zadovoljni smo se po skoraj petih urah poslovili in si obljubili, da se kmalu spet srečamo z besedami Vera, kmalu nas spet pokliči. Vera Žagar Sošolci in sošolke, ki so pred 60 leti končali 8. razred.  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nova žiga na Kureščku K urešček je bogatejši za dva žiga, ki si ju bodo lahko delili obiskovalci. Sta v skrinjici, označeni z logom PD Krim in Jakobovo školjko, pritrjeni na drog javne razsvetljave pred cerkvijo. Žig našega društva je podoben preostalim šestim na trasi Invalid planinec okoli Drage, le da ima napis Kurešček z nad- morsko višino, drugi pa je namenjen tistim, ki se podajajo po Jakobovi poti, in je podoben žigu iz Strahomerja (sv. Jakob). Upamo, da bosta služila svojemu namenu v veselje obiskovalcem in nam v ponos. Janko Purkat, PD Krim Žiga sta v skrinjici. Turistično društvo Kurešček vabi na Pohod Zapotok–Rašica–Zapotok Na Trubarjev praznik, 9. 6., se peš podamo na pot do Trubarjeve domačije. Pot je lepa, zložna, z več razglednimi točkami in primerna tudi za družine z otroki. V eno smer bomo potrebovali približno tri ure s postanki. Na domačiji je možnost toplega obroka (domače turistično društvo peče ribe). Za majhne otroke in starejše bo organiziran prevoz nazaj z Rašice do RTC Zapotok. Ostali pohodniki se vračamo do izhodišča peš. Na poti bomo spoznavali naravne in kulturne znamenitosti naših krajev, otroci pa se bodo lahko zabavali z iskanjem gozdnih škratov. Začetek: RTC Zapotok ob 9. uri Zaradi okvirne najave števila malic ter rezervacije vstopnic za voden ogled domačije se je na pohod treba prijaviti. Prijave sprejemamo na: https://www.1ka.si/a/32b645d1 ali e-mail: tdkprijave@gmail.com. 30 Mostiščar 04 | Maj 2024  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Šolski športni uspehi Šolsko državno tekmovanje v športnem plezanju Svit Jurjevič, 5. mesto Neža Novak, 18. mesto Doroteja Smolnikar, 19. mesto Vojnik, 13. 4. 2024 Anja Smolnikar, Lidija Jurjevič Čestitke. Šolsko ekipno državno tekmovanje v krosu v Murski Soboti OŠ Ig je v štafetnih tekih 4 x 500 m ekipno dosegla 9. mesto v državi. Reprezentanca šole v ekipnih štafetah: ekipa 1: Ajda Grum, Tristan Grum, Martin Sever, Špela Kraljič ekipa 2: Brina Škraba, Mark Križman, Tjaž Uršič, Ajda Kovačič Rezultati, posamično: Ajda Grum (letnik 2011, 1.000 m), 19. mesto Nal Novak (letnik 2011, 1.000 m), 27. mesto Lovro Japelj (letnik 2009, 1.500 m), 35. mesto Blaž Lipovšek (letnik 2013, 1.000 m), 50. mesto Mark Križman (letnik 2009, 1.500 m), 51. mesto Špela Kraljič, (letnik 2010, 1.000 m), 59. mesto Katarina Kovačič (letnik 2012, 1.000 m), 63. mesto Ajda Kovačič, (letnik 2010, 1.000 m), 70. mesto Brina Škraba (letnik 2009, 1.000 m), 71. mesto Tristan Grum (letnik 2009, 1.500 m), 86. mesto Frida Košnik (letnik 2010, 1.000 m), 91. mesto Gal Strle (letnik 2013, 1000 m), 94. mesto Brina Reven Bregar (letnik 2010, 1.000 m), 100. mesto Primož Glavan (letnik 2013, 1.000 m), 106. mesto Aleksandra Akrap Čestitke. Mlajše učenke medobčinske prvakinje v nogometu Mlajše učenke OŠ Ig so postale šolske medobčinske prvakinje v nogometu in se uvrstile na področno tekmovanje. Tekmovanje je potekalo 7. maja v športni dvorani na Igu. Vse tekme sta odlično sodili devetošolki Brina in Elizabeta. Stanko Zavec Erazem Žabjek Rehlov 37. Beograjski maraton Z adnjo nedeljo v aprilu je potekal 37. Beograjski maraton. Iz 72 držav se je teka na 10, 21 in 42 km udeležilo 13.000 tekačev. Prvič se je polmaratona udeležila Vesna Novak. Na teku po beograjskih ulicah, bulevarjih in dolgih mostovih je bil vetrovno, a sončno pa tudi zelo vroče. Vesna Novak Inna Novak Na cilju z medaljo Mostiščar 04 | Maj 2024 31  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zadihajmo! Z jutranjim trikom gibanja smo se seznanili v prejšnjem članku Vadbe. Zdaj obvladamo voljo (nabiranje kondicije) in vmesni čas, ki je naš počitek ali samodopolnitev. Dotaknili smo se tudi dihanja, danes pa se mu bomo še bolj posvetili. Dihanje je za nas samoumevno. Vzemimo si trenutek in vdihnimo ter počasi izdihnimo. Kaj se zgodi med dihanjem? Kakšno je naše dihanje? Kadar se prehladimo, se zaprejo sinusi in nam teče iz nosa. Dihanje se spremeni, če smo dobili težko stresno informacijo o nas, naših bližnjih ali o našem zdravju. Informacije, ki gredo skozi možgane, imajo za nas različne pomene. Največkrat se odzovemo tako, kot smo vajeni. Reakcije so odvisne od našega vedenja in znanja ter zmožnosti predelave dobljenih informacij. Odvisne so tudi od znanj in izkušenj, ki smo jih že predihali. Nekatere odzvanjajo še dolgo. Vse, kar se nam zgodi, je povezano s sposobnostjo predihavanja in odpuščanja. Tudi veselje je lahko vzrok spremembe dihanja. Občutki, povezani s situacijami, so lahko prijetni ali neprijetni. So del nas. Dihanje je vir energije ter je tako nujno kot hrana in voda. Naše centralno živčevje skrbi, da mišice, ki skrbijo za dihanje, delujejo in vplivajo na naše počutje. Poškodbe dihal povzročijo nezmožnost sodelovanja plinov in krvi. Vplivajo na to, koliko kisika dobimo v telo, da prodre v vsako celico in dovaja energijo. Zdrav dih je sposobnost dolžine vdiha, zadrževanja sape in dolžine izdiha ter odvajanje ogljikovega dioksida. Ta izmenjava se dogaja avtomatično – tudi v spanju, nezavesti in pri obremenitvah. To najbolje vedo športniki v ekstremnih trenutkih. Mi se tega zavedamo ob nenavadnih priložnostih, ko opazimo plitvo dihanje, prehitro dihanje, zgodi se apneja, kratka sapa in zaustavitve dihanja. Vse te oblike imajo vpliv na zdravje, 32 Mostiščar 04 | Maj 2024 Zadihajmo! in dlje kot traja tako stanje, hitreje preide v obliko kroničnega diha. Takrat je potrebno zdravljenje. Na dihanje vplivajo tudi nepredelani vzorci, ki izhajajo iz našega načina soočanja s seboj v sedanjosti in tudi preteklosti. Spomnimo se naših reakcij v družini, s sodelavci in v katerikoli drugi situaciji. Ne pozabimo tudi na stiske otrok. Dobra novica pa je, da na spremembo in obliko dihanja lahko vplivamo zavestno, z našo voljo. Naučimo se načina dihanja ter poskrbimo za odpravo negativne nakopičene energije in temačnega počutja. Kadar smo pod stresom, se počutimo ogrožene. Če spremenimo način dihanja v pozitivno smer, smo sproščeni, umirjeni in takrat se počutimo varne. Z zavedanjem svojega diha bomo odpustili sebi ter drugim omogočili priložnost in možnost zavedanja, da vsi lahko pridemo v stanje globokega dihanja in povrnemo zaupanje v boljši in varnejši vsakdanjik. Vzemimo si nekaj trenutkov in preizkusimo, kako dihanje – preprost vdih in izdih – deluje. Pojdimo v naravo, saj se bližajo toplejši dnevi. Izberimo jutranji vzhod ali večerni zahod ali del dneva, ko to lahko počnemo. Doma si lahko pripravimo dišavo, ki ugodno vpliva na naše počutje. Po končani vaji poskrbimo za vnos tekočine (predvsem vode). Vaja Stoje naredimo nekaj vaj z rokami, kot je odročenje in kroženje. Dodamo še kroženje s trupom. Naredimo nekaj počepov, nato stojimo 30 sekund na eni nogi in nato še na drugi. Spet naredimo nekaj počepov ali skokov na mestu, nato se umirimo in stojimo na stopalih. Intenzivnost vaj prilagodimo svoji kondiciji in stanju. Vajo lahko delajo tudi otroci in starejši. Ogrevanja izvajamo vsaj 10 minut. Postavimo se v udobno držo ter se posvetimo samo dihanju. Lahko imamo odprte oči ali pa jih zapremo. Vaje dihanja ponavljamo 5 do 10 minut oziroma glede na počutje. 1. Trebušno dihanje: Zavestno napolnimo trebuh z vdihom (kot žogo) in trebušno votlino z izdihom popolnoma izpraznimo. Ponovimo 5-krat. 2. Dihanje s prepono: Zamislimo si, da dihamo s predelom v višini trebušne prepone in želodca. Pazimo, da nam zrak ne uide navzdol ali navzgor. Z vdihom napolnimo ta predel in ga z izdihom počasi praznimo. Ponovimo 5-krat. 3. Prsno dihanje: Zamislimo si, da dihamo z rebri. Ob vdihu se rebra razširijo in ob izdihu se stisnejo. Preverimo, kako diha hrbet zadaj, in pazimo, da nam dih ne uide v ramenski obroč. Ponovimo 5-krat. 4. Dihanje zgornjega prsnega koša: Dihamo s ključnicama in lopaticama zadaj. Ob vdihu se napolni zgornji prsni del in ob izdihu se izprazni del med lopaticami, ramen ne dvigamo. Ponovimo 5-krat. 5. Naslednjo vajo – meditativno dihanje – naredimo tolikokrat, kot nam dopušča čas oziroma kolikor želimo. Izpraznimo glavo vseh misli in si ob dihanju predstavljamo (ponavljamo) predlagane stavke (lahko pa jih oblikujemo po svoje): 1. Trebušni del in vsi notranji organi se sproščajo in delujejo v frekvenci, točno določeni za moje zdravje. 2. Trebušna prepona, želodec in predel jeter se polnijo s svetlobo. Z izdihom odhajajo vse napetosti, povezane z jezo. Naj se ta del presvetli in spremeni v pozitivno moč. 3. Naj srce, kroženje limfe, krvi in pljuča oddajo vso žalost, naj se napolnijo z novo energijo in mi dajo novo moč. 4. Naj moj imunski sistem prepozna vse, kar je zdravega. Naj moji hormoni in ščitnica delujejo in naj telo zapusti vse, kar ni dobro. Polnim se z novo energijo. Mir in svetloba v meni naj svetita v okolico. 5. Moja glava je mirna in moje počutje je odlično. Ustvarjajte, bodite v ravnovesju in zdravi vsak dan. Z vajami v dvorani nadaljujemo jeseni. Tina Sešek  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nekateri prihajajo, drugi odhajajo. Ko pride čas in ko se dopolni. Ko si opravil delo in ko se je napisala zadnja stran tvoje knjige življenja. Ostaja tišina. Ostaja spomin. Ostaja misel nate. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Z A H VA L A Z A H VA L A Ob izgubi naše drage mame MINKE BOŽNAR STANISLAV JERAJ z Iga, Kramarjeva ulica 7. 11. 4. 1941–4. 4. 2024 Nekaj dni pred 83. rojstnim dnem je srce omagalo naši dragi mami. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem drugim, ki so se spomnili nanjo, darovali cvetje, sveče in svete maše, se poklonili njenemu spominu ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre Joži in Janezu, ki sta v času njene bolezni nudila pomoč, ter drugim, ki so kakorkoli pripomogli k njenemu boljšemu počutju. Hvala Veri, ki je mami s svojimi obiski lepšala vsakdan, jo spodbujala in spravljala v dobro voljo. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Ohranite jo v lepem spominu. Hčerki Jelka in Franka z družinama 12. 7. 1941–12. 4. 2024 Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala za tolažilne besede. Zahvaljujemo se župniku Janezu Avseniku in kaplanu Janezu Pavlu Šuštarju. Hvala pevcem Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig, Moškega pevskega zbora Ig in Cerkvenega pevskega zbora Župnije Ig, s katerimi je dolga leta z veseljem prepeval, da ste ga s pesmijo pospremili na zadnjo zemeljsko pot. Hvala gasilcem PGD Ig za žalno sejo in častno stražo. Hvala Tomažu Strletu in Francu Orhiniju za lep poslovilni govor. Hvala sosedu Matjažu za zaigrane skladbe. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in se ga boste spominjali. Hvala pogrebni službi Vrhovec. Žena Tončka in sin Andrej ter hčerki Alenka in Irena z družinami ter preostalo sorodstvo V spomin Silvestri Gačnik Neusmiljena bolezen je bila močnejša od življenja in konec marca mnogo prezgodaj končala pot predane gasilke. Silvestra se je z gasilstvom v Iški vasi srečala pred 18 leti, ko je pomagala pri pripravah pionirjev in mladincev na tekmovanja v gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah. Že takrat so se je pokazale njena vnema, prizadevnost in disciplina. Še bolj aktivna je v društvu postala nekaj let pozneje, ko se je v Iški vasi oblikovala tekmovalna desetina v kategoriji članic B. Od prvih vaj je bila v desetini ena tistih, ki je nenehno iskala možnosti za izboljšanje tehnike in pridobitve časa. Mentorjema je s to svojo ambicioznostjo marsikdaj dala misliti in jima naložila dodatno branje predpisov in navodil ter vpeljevanje novosti v vajo. Vse to se je obrestovalo in na tekmovanjih na občinski ravni je ekipa redno stala na zmagovalnih stopničkah. Na regijskih tekmovanjih, kjer se izbirajo najboljši za državno raven tekmovanj, pa je vedno zmanjkala tista prepotrebna točka. Do leta 2022. Takrat je ekipi končno uspelo. Veselje je bilo veliko, hkrati pa se je od prvega trenutka pri vseh čutila odgovornost, ki jo tak uspeh prinese. Silvestra je bila tista, ki je lanskega januarja sklicala ekipo, sicer na kavo, ampak z namenom, da se naredi načrt priprav in vaj. Na vaje je hodila še z večjo srčnostjo in želja po biti najboljši je iz nje žarela iz vaje v vajo v večjem siju, kar je pozitivno vplivalo na celotno ekipo. Ekipa se je srečevala vsak teden. Potem pa je prišel april, ko je na vajah, namesto da bi polagala sesalni vod, odkrito spregovorila o svoji diagnozi. Bila je optimistična in z njo vse članice ekipe. Redno jih je obveščala o poteku zdravljenja in od vseh dobivala besede spodbude. Le dobra dva tedna po prvi operaciji je prišla na Prod pogledat, kako tečejo priprave. Septembra je za ekipo navijala in jo spodbujala na občinskem tekmovanju, dva tedna pozneje pa kljub terapijam, ki so njeno telo zelo izčrpavale, prišla v Gornjo Radgono in tako tudi sama doživela tako željeno državno tekmovanje. Na tekmovanju žal ni mogla aktivno sodelovati, sta pa bili prisotni njena pozitivna energija in spodbuda. Nazadnje se je ekipi oglasila pred božičem in potem januarja. Potrebovala je bližino gasilk in jo na daljavo, v obliki sporočil spodbude, tudi prejela. Pogumno se je borila in verjela v življenje. Žal pa je bila bolezen močnejša. Silvestro bomo ohranili v najlepšem spominu. Njena borbenost, ki jo jo izkazovala v gasilstvu in nato v času zdravljenja krute bolezni, pa na bom ostala zgled. PGD Iška vas Zahvala dobrotnikom O b pogrebu pokojne Minke Božnar z Iga je svoj dar namesto cvetja namenila Župnijski karitas Ig Angelca Železnik. Hvala za vaš dar. Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki s svojimi darovi po- magate lajšati stiske ljudem, ki so potrebni pomoči. Župnijska karitas Ig Župnijska karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. TRANSAKCIJSKI RAČUN ŽUPNIJSKE KARITAS IG, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.) Mostiščar 04 | Maj 2024 33  VABILA////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ženski pevski zbor Perunike vabi na LETNI KONCERT Ilustracija: Freepik Odbojka na Igu Turistično društvo Kurešček in Športno društvo Krim-Barje-Mokerc vabita dekleta in fante, stare med 13 in 20 let k vpisu treniranja odbojke na Igu. Vadba bo potekala enkrat tedensko v prostorih OŠ Ig pod vodstvom trenerja. ačnemo v oktobru .2 Prijave pošljite na: tolar.tjasa@gmail.com v soboto, 1. 6. 2024, ob 20. uri v Kulturni dvorani na Igu Zborovodkinja: Brigita Gregorčič Lenarčič Gostje: Mešani pevski zbor KUD Jevnica Zborovodkinja: Barbara Maurer Vljudno vabljeni! MALI OGLASI 1927–2017 Kupujem stare stripe. Pridem, naložim, plačam z gotovino. Za dodatne informacije prosim klic na 041276687, Roman Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. ite Podpr svoje junake! ! Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 5. junij 2024. PGD KOT-STAJE VABI NA OGLED 5. TRADICIONALNEGA GASILSKEGA TURNIRJA V MALEM NOGOMETU 25. IN 26. 5. 2024 OD 9. URE NA IGRIŠČU V KOTU LEPO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE IN SKUPAJ USTVARIMO PRIJETEN ŠPORTNO OBARVAN VIKEND. ZA HRANO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO. 34 Mostiščar 04 | Maj 2024  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 04 | Maj 2024 35  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// VABIMO VAS NA LETNI KONCERT ŽPZ ŽENE DVEH VASI Življenja krog V NEDELJO, 2. 6. 2024, OB 18. URI V KULTURNO DVORANO GOLO a v a t os D hrane 040 336 179 01 286 46 77 www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig 36 Mostiščar 04 | Maj 2024 PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI 10.00–21.30 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice.