If undelivered retura to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 8117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United Ststes of Atnerics. Sworn circulation 17,400 Issued every Tuesday Subscription rate: For members yearly >..$0.84 For nonmembers ______.$1.60 Foreign Countries ........$3.00 Telephone: Rsndolph 3D12 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vssk torek Ima 17,400 naročnikov Naročnina: Za člane, ns leto...—...$0.84 Zs nečlane__________$1.80 Za inozemstvo -__—____.$3.00 NASLOV urednlltvs In upravnifttva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Rtaiolph 3612. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 34. —- No. 34. CLEVELAND, O., 24. AVGUSTA (AUGUST), 1926. Leto XII. — Volume XII. ZAPISNIK XVI. redne konveneije K. S. K. Jednote. vršeča se v Pittsburgh. Pa., od 16. do 21. avgusta, 1926. Na podlagi sklepa zadnje (15.) konvencije, vršeče se v Clevelandu, O., leta 1923 se je določilo mesto Pittsburgh, Pa., da se ima ondi vršiti prihodnja, oziroma 16. redna konvencija, in sicer dne 16. avgusta. 1926. Glavni odbor je izbral za to zborovanje dvorano v K. S. Domu na 57. cesti, kamor so označeni dan došli glavni uradniki in izvoljeni delegatje ter delegatinje. Po vdeležbi sv. maše zadušni ce za vse pokojne člane in članice naše Jednote je predsednik sobrat Anton Grdina ob 9:45 uri otvoril prvo sejo; želeč vsem navzočim zborovalcem dobrodošlico. Opomnil je navzoče, da naj se pripravijo; kajti prišel je oni določeni čas konvenčne-ga dela. Apeliral je na zboro-valce, da naj v pravem sobrat-skem duhu. složno in lepo delujejo, da bomo na ta način lahko dosegli zaželjeni cilj; da bi na tej konvenciji kar največ koristnega in dobrega ukrenili in tako tudi konvencijo v dogledno kratkem času zaključili. Začeli lx>mo torej z Bogom, delali z Bogom in tudi končali to delo z Bogom. Pristotni duhovni vodja Rev. Oman zmoli nato Apostolsko vero in Gospodovo molitev. Temu sledi čitanje imen prisotnih glavnih uradnikov, delegatov in delegatinj. Navzoči so: Anton Grdina, glavni predsednik: Anton Skubic, drugi podpredsednik; Mrs.* Marie Pri-sland, tretja podpredsednica; Josip Zalar, glavni tajnik; Steve G. Vertin, pomožni tajnik; John Grahek, blagajnik; Rev. J. J. Oman. duhovni vodia; Dr. Jos. V. Grahek. vrhovni zdravnik; nadzorniki: Frank Opeka, John Jerich. John Germ, John Zulich in Martin Shuk-lje; porotni odborniki: John Sterbenz, Martin Kremesec in Frank Trempus; pravni odborniki: John Dečman, John Murn in John Butkovich ,ter urednik "Glasila," Ivan Zupan. IVisotni delegatje in delegatinje: Za društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111.: Louis Železnikar, John Zefran, Frank 'Grill in Frank Banich. Za društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.: Jakob Sega, John Zivetz St., John Filak, Louis Kosmrl, Dr. M. J. Ivec, Anton Kuss. Za društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111.: Joseph Klepec. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.: Geo. Nemanich. Za društvo sv. Družine, št. 5, I* Salle, 111.: Joseph Gende. Za društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo.: Joseph A. Stanko, Matt J. Kochevar, Joseph Russ, Dr. Jos. F. Snedec, Peter Culig st., Frank Boitz. Za društvo sv. Cirila in Metoda. št. 8, Joliet, 111.: Frank Terlep. Za društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 11, Aurora, HI.: Joseph Fajfar. Za društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa.: Martin Mu-hich, Ignatz Pancar. Za društvo sv: Janeza Krst-nika, št. 13, Biwabik, Minn.: Matt R. Tomec. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Roka, št. 10, Clinton, Iowa, in sv. Jurija, št. 73, Toluca, 111. Za društvo sv. Janeza Krst-nika. št. 60. Wenona, 111.: Ja-Vlalerich. Za društvo sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa.: Vinko Besal. Za društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn.: Joseph Jakše, Za društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 20, Ironwood, Mich.: John- Simonich. Za društvo sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa.: Rev. Albin Moder. Za društvo sv. Barbare, št. 23. Bridgeport, O.: Michael Hochevar. Za društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.: John Gornik, Rev. B. J. Ponikvar, Leo Kush-lan. Dr. M. F. Oman, Anton Strniša. ZTa društvo sv. Frančiška Šaleškega. št. 29. Joliet, 111.: John Gregorich, Frank Laurich, Simon Šetina, John Lekan, Joseph Sitar, Frank Skul ml. Za društvo sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich.: Math F. Kobe. Za društvo Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa.: Joseph Pavlakovich. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans.: Peter Majerle jr. Za društvo sv. Barbare, šr. 40, Hibbing, Minn.: John Pov-aha. Za društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa.: John Jevnikar. Za društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa.: John F. Si-monič, Anton Malešič. Za društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont.: Frank Petelin. Za društvo Vitezi sv. Flori-iana, št. 44, South Chicago, 111.: lohn Likovich, Martin Golobič. Za društvo sv. Cirila in Metoda. št. 59, Eveleth. Minn.: Joseph M. Sasek. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Jožefa, št. 69, Great Falls, tfont., in društvo sv. Antona Padovanskega, št. 180, Canon City, Colo. Za društvo sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46, New York, N. Y.: Frank Potočnik. Za društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111.: Frank Kozjek. Za društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh,, Pa.: Math Ivanich, Michael Bahor, Louis Rihtarsich. Za društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Kazimir Cvercko. Za društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, HI.: Frank Jerina. August Cepon. Za društvo sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Coio.: Joseph Sedmak. Za društvo sv. Jožefa, št. 56, Leadville} Colo.: Rev. Geo. M. Trunk, Matt Yamnik. Za društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.: Alois Cešark. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont. George Brince, Frank Peterlin. Za društvo sv. Janeza Krst-aika, št 14, Butte, Mont.: John kob Oražem. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo Vitezi sv. Martinu, it. 75, La Salle, 111., in OBOI [OBOE [OBOI o XVI. konvencija zaključena. IMENA NOVOIZVOLJENIH URADNIKOV K. S. K. JEDNOTE ZA PRIHODNJA ŠTIRI LETA: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, Cleveland. ()., ponovno soglasno izvoljen. Prvi podpredsednik: JOHN GERM, Pueblo, Cokx. Druga podpredsednica: MRS. MARY 'CHAMPA, Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, Joliet. III., ponovno soglasno izvoljen. Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, Joliet, 111., ponovno soglasno izvoljen. Blagajnik: JOHN GRAHEK. Joliet, 111., ponovno soglasno izvoljen. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, Indianapolis, Ind. Vrhovni zdravnik DR. JOSIP V. GRAHEK. Pittsburgh, Pa., ponovno izvoljen. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, Chisholm, Minn. JOHN IX BUTKOVICH. Pueblo, Colo. . LOUIS ŽELEZNIKAR, Chicago. 111. FRANK FRANCICH, Milwaukee. Wis. MIHAEL HOCHEVAR, Bridgeport, O. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA, North Chicago. 111. FRANK GOSPODARICH, Rockdale. III. JOHN ZULICH, Cleveland. O. POROTNI ODBOR: JOHN R. STERBENZ, Calumet, Mich. JOHN DECMAN, Forest CUy, Pa. V JOHN Ml'RV Brooklyn. N Y. MATT BROZENICH, Pittsburgh. Pa. RUDOLF G. RUDMAN, Braddock, Pa. Urednik in upravnik "Glasila:" IVAN ZUPAN, ponovno soglasno izvoljen. Prihodnja konvencija se vrši čez štiri leta v Waukegan. Illinois. IftftlM i.^t^y i '^f društvo Kraljica Miru, št. 167. Thomas, W. Va. Za društvo sv. Mihaela, št 61, Youpgstown, O.: Michael Pavlakovich. Za društvo sv. Petra in Pavla. št. 62, Bradley, 111.: Mihael Smole. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich., in društvo sv. Pavla, št. 130, De Kalb, 111. Za društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O.: Ignac Godec, Anton Kordan, Anton Globokar. Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 64. Etna, Pa.: John Skoff, Joseph Yagusič. Za društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis.: Frank Francich. Luka Urankar. Za društvo sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo.: Anton Muich. Za društvo sv. Antona Padovanskega, \ št. 72, Ely, Minn.: Louis Perušek. Za društvo sv. Barbare, št. 74, Springfield, 111.: Anton Kužnik. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Jožefa, št. 189, Springfield, 111., in društvo sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn. Za društvo Marije Vnebovze-te„ št. 77, Forest City, Pa.: John Osolin. Za društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.: Mary Ko-bal, Julia Gottlieb, Mary Gregorich jr. Za društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111.: Ignacij Grom. Za društvo Marije Čistega Spočetja, Št. 80, South Chicago, 111.: Louise Likovieh, Ursula Kucic. Za društvo Mariji Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa.: Josephine Fortun. Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O.: Frances Tomazin. ANTON GRDINA ponovno izvoljeni glavni predsednik K. S. K. Jednote. Za društvo sv. Srca Marije, j št. 86, Rock Springs, Wyo.: Theresa Potochnik. Za društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 111.: Frank Skedel. Za društvo sv. Alojzija, št. 88, Mohawk, Mich.: Joseph N. Rozich. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo Marije Sedem Žalosti, št. 84, Trimoun-tain, Mich.; društvo sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y„ in društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, 111. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 90, South Omaha, Neb.:- Martin Derganc. Omenjeni delegat bo zastopal tudi društvo Jeziš dobri Pastir, št. 32, Enumclaw, Wash., in društvo sv. Jožefa, št. 39, Riggs, Iovva. j Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa.: R. G. Rudman. Za društvo sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa.: Mary No-vogradac. Za društvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, M:nn.: John J. Sterle, Joseph Virant. Za društvo sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa.: Anton Ipa-vec. Za društvo sv. Treh Kraljev, št. 98. Rockdale, 111.: Frank Gospodarich. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111. Za društvo sv. Cirila in Metoda. št. 101, Lorain, O.; John Juha. Za društvo sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis.: Anton F. Kozlevčar. Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.: Mary Kocman. Za društvo sv. Ane, št. 105, New York, N. Y.: Marija Drčar. ' Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 121, Little Falls, N. Y. Za društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet. 111.: Jean M. Težak, Mary Golobitsh Za društvo sv. Družine, št 109. Aliquippa, Pa.: Anton Ha-bich. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Antona Padovanskega, št. 158, Hostetter, Pa., in društvo sv. Antona Padovanskega. št. 185, Burgetts-town, Pa. Za društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O.: Joseph Lekšan. Za društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.: Frances Brtoncelj. Za društvo sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn.: Frank Jerich. Za društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.: Anton Jeršin. Za društvo Marije Milosti Polne, št. 114, Steelton, Pa.: Marija Starašinič. Za društvo sv. Veronika, št. 115, Kansas City, Kans.: Katv Martincic. Za društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa.: Pauline Osolin, Mary Telban. Za društvo sv. Jožefa, št. 122, Rock Springs, Wyo.: Matt Les-kovec. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo Marije Pomočnice, št. 17, Jenny Lind, Ark., in društvo Marija Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet Wyo. Za društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O.: Marija Hoge. Za društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111.: Frances Terček. Za društvo sv. Barbare, št. 128. Etna. Pa.: Johana Skoff. Omenjena delegatinja bo zastopala tudi društvo Marij« Pomagaj, št. 147, Rankin. Pa. Za društvo Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora. Minn.: John Verant Za društvo sv. Roku, št. 132, Frontenac, Kans.: Frank Star-chich. T)menjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Alojzija, št. 83, Fleming. Kans., in društvo sv. Martina, št. 126, Minr eral, Kans. Za društvo sv. Ane, št. 134, Indianapolis. Ind.: Mary Du-gar. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ane, št. 208. Butte, Mont. Za društvo sv. Cirila in Metoda. št. 135, Gilbert, Minn.: Leo Kukar. Za društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis.: Ludvik Perušek. Za društvo sv. Janeza Krst-niku, št. 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik. Označeni delegat zastopa tudi društvo Pre-svetega Srca Jezusovega, št. 166. South Chicago, 111. Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis.: Rev. James Cerne, John Ud<*-vich. Za društvo sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa.: Joseph Kemi>elja. Za društvo sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O.: Dominik Blatnik, Anton Miklaučič, Joseph Lekan. Za društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.: Anton itolar. Za društvo sv. Ane. št. 150, Cleveland, O.: Mary Globokar, Mary Miklaučič. Za društvo sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111.: Fabi-jan Markovich. Za društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa.: John Pelhan. Za društvo Marije Majnika, št 154, Peoria, 111.: Josip Ku-hel. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Barbare, št. 24, Blocton, Ala., društvo sv. Vincenca, št. 182, Elkhart. Ind., društvo sv. Alojzija, št. 192, Cleveland, O.; društvo sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O., in društvo Preevetega Srca Jezusovega. št. 177, Chesterton, Ind. 2a društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.: Mary Champa. Za društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis.: Mary Fa lie. Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 160. Kansas City, Kans.: Johana Bratkovich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ime Marije, št. 133, Ironwood, Mich.; društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., in društvo Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg. Pa. Za društvo Marije Magdalene, št 162, Cleveland, O.: Helena Mally, Mary Bombach, Josephine Menart. Frances Debevc, Antonija Zupan. Za društvo sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.: Matt Bro-zenič, Anton Paur, Rata Vido-nič, Mijo Kovačič. Za društvo Marija Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn.: Mary Shukle. Za društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165. West Allis, Wis.: Angeline Pishkur. Za društvo sv. Jožefa, št. 168. Bethlehem, Pa.: Charles M. Kuhar. Za društvo sv. Jožefa, št. 169. Cleveland, O.: Frank Ma-toh. Frank Oberstar, Karol Skebe. Za društvo sv. Ane, št/ 170, Chicago. 111.: Ana Frank. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Rozalije, št. 140, Springfield, 111. Za društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park. O.: Josip Grdina. ' Za društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.: Mary Luk-šich. Za društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich.: Frank Hrešček. Za društvo Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton. Pa.: Mrs. Dorothy Dermes. Za društvo Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa.: Chas. F. Grosdeck ml. Ta delegat zastopa tudi društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown. Pa.; društvo Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa., in društvo sv. Jožefa, št. 195, North Braddock. Pa. Za društvo sv. Cirila in Metoda. št 191. Cleveland, O.: Anton Kaušek. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Jožefa, št. 175, Summit, 111. Za društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O.: Ivana Pust. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y. Za društvo Marije Pomagaj, št 196, Gilbert .Minn.: Helen Yurcich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Cecilije, št 200. Eveleth, Minn., in društvo Marije Čistega Spočetja, št. 202. Virginia, Minn. Za društvo sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn.: Mary Smolich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Cecilije, št. 203, Ely, Minn.; društvo Marije Majnika, št. 204, Hibbing, Minn., in društvo Marije Vnebovzetje, št 205, Ely, Minn. Za društvo sv. Neže. št. 206. South Chicago, 111.: Ana Ben-kovich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ane. št. 189, La Salle, 111. Izmed glavnih uradnikov manjka samo sobrata prvega podpredsednika Matt Jermana, ki se nahaja že nekaj dni v bolnišnici jako bolan. Zbornica vzame to vest z obžalovanjem na znanje ter izrazi svoje globoko sočutje do priljubljenega sobrata prvega podpredsednika Matt Jermana, želeča mu, da bi kmalu okreval. V znak sočutja vstanejo vsi zborovalci s svojih sedežev. Namesto odsotnega, oziroma obolelega prvega podpredsednika sobrata Matt Jermana ime nuje brat glavni predsednik na njegovo mesto, oziroma za za časnega prvega podpredsednika tekom konvencije sobrata John Gornika, delegata društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O. Zbornica je to imenovanje soglasno odobrila z dovoljenjem drugega podpredsednika brata A. Skubica. Glavnih uradnikov je torej navzočih na konvenciji 20, delegatov 122, delegatinj 42, torej šteje konvenčna zbornica 184 članov. Izmed prijavljenih manjka samo delegata društva št. 97, sobrata Ant. Goršiča, ki bi imel zaeno zastopati tudi društvo št. 171 in društvo št. 197. Zatem imenuje sobrat glavni predsednik v poverilni odbor sledeče: Rev. B. J. Ponikvar, Mihael Hochevar, Anton Paur, Al. Rihtaršič in Mrs. Marie Gregorich. Prisotni zborovalci so že med čitanjem njih im4n zasedli svoja mesta ter izročili svoje po-verilne liste. Temu sledi ob 10:50 odmor, da so se člani poverilnega odbora podali na delo s pregledovanjem poverilnih listov. DOPOLDANSKA SEJA, DNE 16. AVGUSTA. Predsednik brat Anton Grdi-na otvori sejo točno ob 2. uri. Navzoči so vsi glavni odborniki, delegatje in delegatinje, izvzem-ši duhovnega vodje Rev. Omana. bio, Colo. Nato stopi pred glavnega predsednika brat John Butkovič, predsednik društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., ki je v prekrasnih besedah izročil Zlato kladivo sobratu glavnemu predsedniku in zaeno pozdravil v imenu njegovega društva vse navzoče zborovalce. Za dosego Zlatega kladiva je dosti pripomogel tudi neumorni tajnik društya št. 7, sobrat John Germ ter sobrat Matt Jerman, ki je pa žal obolel. Pri tej priliki se prečita baš došlo brzojavko sobrata Matt Jermana, ki se glasi sledeče: "Cenjeni konvenčni zborovalci: "Zelo mi je žal, da'mi je nemogoče biti med vami na konvenciji, kamor sem si želel že zadnja tri leta; sem pamreč bolan v bolnišnici. Moje srce in duša sta z vami. Naj vas Bog vodi, da bi složno delovali in naredili to konvencijo najbolj uspešno. "Matt Jerman. Brzojavka se vzame z velikim navdušenjem na znanje. Končno želi brat Butkovič, da bi sobrat predsednik vodil in zaključil to konvencijo kot najbolj triumfalno. K sklepu naznanja sobrat Butkovich, da se bo vršil v petek zvečer poskusni obrednik za slovesen sprejem novih članov, kojega je pueblska delegacija s seboj prinesla. Tega naj bi se vsi zborovalci vdeležili. Pri izročitvi Zlatega kladiva sobratu predsedniku je nastalo med zborovalci burno odobravanje in aplavz. Sobrat predsednik se bratu Butkovichu toplo zahvali za njegove krasne in bodrilne besede. Osobito povdarja, kako lepo soglasje vlada pri naši Jednoti glede bratov Hrvatov Čast in priznknje sobratu But koviču, ki je rodom Hrvat, pa načel ju je sedaj onemu društvu naše Jednote, ki se ponaša z zlatim kladivom. Zatem naznanja sobrat glav predsednik, da oficijelno Namesto običajne molitve, je sledila solo pevska točka "Ave Maria," katero je zapela Miss Elizabeth Grahek, hčerka našega Jednotinega blagajnika; na klavirju jo je spremljala njena sestra Lillian. Predsednik brat Grdina se v imenu zbornice in Jednote zahvali sosestri Grahek, za njen nastop in tako krasno petje, ki lep šopek rož od delegatinj današnje seje. V znak zahvale ter priznanja je mala hčerka delegata Dr. Snedeca izročila Miss Grahek lep šopek rož, dar zborovalcev. Zaeno je prejel lep šopek rož od delegatinj tudi sobrat glavni predsednik Anton Grdina in sestra Marie Marie Prisiand, tretja podpred sednica. Rev. Ponikvar poroča kot predsednik poverilnega odbora da je ta odbor svoje delo dovršil. Tajnik tega odbora sobrat Rihtaršič naznanja, da so bili potrjeni in odobreni vsi poverilni listi prisotnih delegatov in delegatinj, izvzemši dveh, katere bo kasneje naznanil. Brat Dečman predlaga, brat Kremesec podpira, da naj kon venčna zbornica po poverilne mu odboru kot odobrene poverilne liste tudi odobri, da so torej vsi ti odobreni delegatje in delegatinje pripuščeni na konvencijo. Predlog soglasno sprejet in potrjen. Dalje sklene zbornica, na priporočilo porotnega odbora, da se dovoli vstop na konvencijo delegatu John Povsha, ker jc bila neka pritožba proti njemu neosnovana. Dalje se sklene, da Rev. Kazimir Zakrajšek lahko pride na konvencijo kot delegat društva št. 178. Dalje je konvenčna zborni odobrila kot delegata na tej konvenciji Rev. John Plevnik, ki zastopa društvo št. 143 in št. 166. Brat glavni tajnik Josip Za-lar predlaga, da naj brat glavni predsednik otvori permanentno konvenčno zborovanje z Zlatim kladivom, katerega so prinesli bratje delegatje Iz Pue- konven prinest otvarja permanentno čno zborovanje. Brat Germ priporoča, da naj e da članom konvencije popol noma na prosto voljo, da na sejah govorijo ali slovensko ali pa angleško. Nasvet brata Germa soglasno odobren. Dalje naznanja sobrat glavni predsednik, da se današnjega popoldanskega zborovanja mogel vdeležiti duhovni vodja Rev. Oman, ker je dobil tele fonično poročilo, da je umrla njegova nečakinja, ki je bila za hišno oskrbnico pri njemu Rev. Oman je določil svojega začasnega namestnika,, v, dokler se zopet nazaj ne povrne. Brat Germ predlaga, da naj se izvoli konvenčnega zapisni karja, ter za to delo priporoča urednika "Glasila," brata Ivan Zupana. Predlog soglasno pod piran in sprejet. Zatem je zbornica določila da naj se odpošlje sledečim imenu konvencije pozdravne in vdanostne častitke: Predsed niku Združenih Držav, guver nerju države Pennsylvania škofu mesta Pittsburgh, župa nu mesta Pittsburgh, zavaro-valninskemu komisaitju držav Illinois, kardinalu Mundeleinu v Chicagu, škofu Jegliču Ljubljano; I. podpredsedniku K. S. K. Jednote bratu Matt Jermanu. Very Rev. Matija Šavsu, sobratu Josip Stukel, sobratu Mike Vardjan, sobratu štefflirlStamfel, sobratu Anton Nemanich st. in sobratu Math Brunski. Slednjih šest spada vrsto zaslužnih in še živečih ustanovnikov naše Jednote in večletnih agilnih delovalcev za našo organizacijo. V odbor za sestavo in odpoč>i ljatev teh brzojavk so bili ime novani sledeči delegatje: " M Kochevar, Rev. Cherne, Dr Oman in Josip Stanko. Delegat Stanko predlaga, da naj Se zaeno odpošlje tudi pred sedniku Združenih Držav protestno izjavo proti preganjanj katoličanov in cerkve v Mehiki Predlog podpiran po Rev. Poni kvarju in z veliko večino spre-jet. A Nato se prične debata glede Poslovnika in dnevnega reda konvencije, ki sta bila zboroval-cem predložena na posebnih tiskanih polah. Poslovnik čita začasni konvenčni podpredsednik brat John Gornik, in sicer točko za točko, tako tudi dnevni red konvencije. Pri poslovniku naj se dostavi k točki 11-2 na koncu še sledeči odstavek: pri morebitnem posredovalnem predlogu pride posredovalni predlog naj prvo na glasovanje. Točko 16 poslovnika se črta in zbornica sklene, da naj se vrši volitev glavnih uradnikov po starem načinu, namreč tajna nominacija in tajna volitev z listki. Za stari način volitve glavnih uradnikov je bilo oddanih 125 glasov. Sledeči poslovnik je bil v celoti sprejet in potrjen, tako tudi dnevni red konvencije: Poslovnik za vodstvo XVI. konvencije K. S. K. Jednote (Posneto iz Roberts Parliament ary Rules) 1.—predsednik mora otvoriti sejo točno ob času določenem od konvenčne zbornice. 2.—Med čitanjem imen, zapisnika ali dokler kak član kon venci je govori, mora vladati pozornost in mir v dvorani. 3.—Člana konvencije, ki kali mir med zborovanjem, dela nered z neumestnim izzivanjem ali nedostojnimi besedami, mora predsednik na to opozoriti Ako se tak član ponovno pregreši. ga konvenčni predsednik za oni dan izključi iz konvenci je. Za tretji slučaj naj se ga popolnoma izključi iz konvencije, in kot tak nima nobene pra vice več kot delegat in tudi ni opravičen do dnevnice po izklju čenju. 4.—Nihče ne sme Člana kon vencije prekiniti med govorom to lahko stori samo predsednik iz važnih razlogov. V tem slu čaju naj se dotični gbvornik vsede na svoje'rnesto in čaka toliko časa, da se debata uredi šele z dovoljenjem predsednika lahko nadaljuje svoj govor. 5.—Clan konvencije, ki hoče govoriti, mora vstati s fevojega sedeža in predsednika uljudno nagovoriti. V svojem govoru naj omenja samo iste točke ali vprašanja, o katerem se tedaj razpravlja. Pri tem ne sme vmešavati nobenih osebnosti ali celo žaljivih besed. 6.—Predloga, ki je bil že en krat odglasovan "za" ali "proti" od večine članstva konvencije, se ne more dati zopet na glasovanje ,izvzemši, da se ista razprava vrši na isti ali pri hodnji seji in to na predlog dveh delegatov, podpirano in sprejeto z glasovanjem dveh tretin članstva konvencije. 7.—Vsak tak predlog je treba spisanega izročiti predsedniku 8.—Poimensko glasovanje (Roll Call) se more vršiti glede predlogov na konvenciji tedaj ako to kak član konvencije zahteva; vendar mora biti njegova zahteva podpirana od ene tretine vsega konvenčnega Član stva. 9.—Ako vstaneta hkrati dva člana konvencije ali več, da bi naenkrat govorila (i), določi predsednik, kdo ima pravico pr vi govoriti, 10.—Vsak predlog, predno se o njem razpravlja, mora biti prej podpiran in naznanjen po predsedniku. Predsednik tudi lahko zahteva, da se mu predlog pismeno feroči. 11.—a) Kjer sta stavljena dva predloga v eni in isti zadevi, gre protipredlog prvi na gla sovanje, in ako protipredlog ne dobi zadostne večine, je drugi predlog sprejet brez glasovanja b) Kjer ni protjpredloga pravilno stavljenemu in podpi ranemu predlogu, je isti sprejet brez glasovanja. c) Kjer sta več kot dva pred loga o eni in isti stvari, gredo predlogi na glasovanje po redu kakor so bili predlagani. 12.—Predno pride kaka točka na končno glasovanje, vpraša predsednik navzoče: "Ali ste pripravljeni glasovati?" Ako se k temu nilsče ne oglasi, se vrši glasovanje. Ko je predlog enkrat odglasovan, nima nihče več pravice o njem govoriti, razven kakor gori določeno. 13.—Točke glede ustave Jednote in charterja zamorej^ biti sprejete z dvetretinsko večino Članstvu konvencije; v vseh drugih točkah ali slučajih zadostuje nadpolovična večina oddanih glasov. 14.—Med časom ko predsednik govori ali daje predlog na glasovanje, mora vladati mir v dvorani. 15.—Noben član konvencije ne sme o enem in istem predmetu yeč kot samo enkrat govoriti in ne dalje kot pet minut, izvzemši predsednik, predlagatelj predloga in zastopniki odborov. Ta rok mu lahko kon venčna zbornica podaljša, če je zadeva govora bolj važna. Vsi drugi člani, ki so se prijavili za govor ali so prosili za besedo, naj izrazijo svoje mišljenje samo o onem predmetu, o katerem se razpravlja. 16.—Volitev glavnih uradnikov se vrši po starem načinu 17.—Ako hoče predsednik govoriti o kakih predlogih ali se spustiti v kake razprave, mora svoje mesto odstopiti prvemu podpredsedniku, oziroma svojemu namestniku. Ker se rabi pri glasovanju z rokami ali z vstanjem osebe da bi Štele glasove, brat pred sednik imenuje kot reditelje za to delegata Josip Grdina, dele-gatinjo Josipino Menart, delegata John Lekana in delegata M. Hochevarja. Ker je bil torej poslovnik skorb v celoti od zbornice potrjen. predlaga delegat brat Klepec, da naj bi se določilo čas dnevnega zborovanja tekom konvencije. V to svrho pred laga od 8. do 12. s 15 minut nim odmorom, popoldne pa od 1:30 do 5:30 s 15 minutnim odmorom. '' Predlog no »prejet. Rev. Trunk čita in v poljudnih besedah naznanja glšvno vsebino zapisnik^ seje glavnega odbora, ki se je vršila nekaj dni pred konvencijo v Jolietu,' BI. Brat glavni tajnik prečita nato danes došle pozdravne brzojavke in pisma: Mihael Že-leznikarja, tajnika društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., brzojavka društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., brzojavjca sobrata John Terselich, Chicago, 111., želeč, da bi bila prihodnja konvencija v Chicagu, III.; brzojavka tajnice društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., sosestre Frances Ponikvar; brzojavka društva Marije Milosti Polne v Steelton, Pa., in brzojavka gg. Ivan Mladineo in Rainer F. Hlacha, zastopnika jugoslovanske sekcije Foreign Language Information Service v New Yorku. Vsem tem je zbornica v zahvalo zaklicala trikrat Živijo in Slava! Seja zaključena ob 5:30 popoldne z molitvijo. Anton Grdina, Glav. predsednik. Ivan Zupan, zapisnikar. Rev delega ta soglasno podpiran in sprejet Brat glavni predsednik naj za jutrišnjo sejo sestavi dnevni red, o čem se bo debatiralo in delalo, da bodo delegatje o tem že vnaprej znali. Nato predstavi sobrat pred sednik Mr. Anton Zbašnika iz Pittsburgha, Pa., glavnega predsednika J. S. K. Jednote, ki je prišel zborovalce pozdravit kot član naše Jednote jn kot glavni predsednik naše sobrat-ske organizacije J. S. K. Jednote. Mr. Zbašnik je želel naši konvenciji največ uspeha v dobrobit članstva in vsega slovenskega naroda v Ameriki, da bi naša Jednota v bodoče še bolj uspešno delovala in napredovala kot je napredovala zadnja tri leta pod sedanjim predsednikom Polje za delovanje na bratskem polju v Ameriki je še vedno zelo obsežno in veliko. Besede govornika so bile vzete z navdušenjem na znanje. Sobrat predsednik Grdina se je Mr. Zbašniku za njegove častitke in laskave besede iskreno zahvalil. Na podlagi Jednotinih pravil je zatem sobrat glavni predsednik v oškodninski odbor za konvencijo imenoval sledeče: delegate Frank Gospodarich,, Martin Muhich, Frank Francich, George Brince in delegatinjo Frances Bombach. Ker potrebujemo na konvenciji vratarja, je bil na predlog in priporočilo pittsburških krajevnih društev naše Jednotb za istega izbran sobrat Math Pa-vlakovich. Plača se mu dnevno toliko kot znašajo dnevnice delegatov. Vratar mora skrbeti za red pri vratih in si v svoji odsotnosti postaviti namestnika. Delegat Sterle, član gospodarskega odbora naznanja, da je ta odbor za to, da se delegatom in delegatinjam sedanje konvencije plača osem dolarjev dnevnice kot na zadnji konvenciji. Predlog podpiran po sobratu Ivan Zupanu in soglas- TRETJA SEJA DNE 17 AV GUSTA DOPOLDNE Seja otvorjena ob 8. uri po sobratu predsedniku; Trunk moli. Sledi čitanje zapisnika prve in druge seje včerajšnega dneva. Na predlog delegata Str niša, soglasno podpirano, sta bila oba zapisnika sprejeta kakor prečitana, izvzemši dveh malih popravkov. Ker je eden izmed navzočih delegatov svetoval, da naj bi se dalo zapisnik vsake seje sproti tiskati tukaj v Pittsburghu, je urednik "Glasila" stvar pojas nil, da je to skoro nemogoče in nepotrebno, ker bo cel zapisnik priobčen že v prihodnji številki "Glasila." S tem bi imeli samo nepotrebne stroške. Dalje zapisnikar brat Zupan predlaga, da naj bi se tudi lc tos, oziroma sedaj tako ukrenilo glede tiskanja zapisnika kakor minul* konvencijo. Na roči se ga naj 1,500 izvodov v posebni knjižici; stavek bo la hko posnet iz "Glasila;" vsa kemu društvu naj se kmalu po konvenciji pošlje pet iztisov tako tudi vsem glavnim uradni* kom in vsem delegatom ter de>-Iegatinjam. Predlog brata urednika soglasno odobravan in sprejet. Zatem sledi nadaljevanje či tanj a zapisnika sej glavnega Odbora, vršečega se tik pred konvencijo v Jolietu. Zapisnik čita * tajnik gospodarskega od bora Rev. Trunk. „ Delegat Klepec predlaga, da se zapisnik sej glavnega odbora vzame na znanje. Soglasno podpirano in sprejeto. Temu sledi poročilo glavnih uradnikov. Brat glavni predsednik Anton Grdina pojasnuje in kaže zbornici, kako ima urejene svoje knjige in listine v svrho poslovanja, da je mogoče isto toč no in praktično voditi. Tekom svojega 30 mesečnega delovanja je bilo vseh skupaj 543 uradnih točk ali zadev, katere ima po vrsti vpisane. Nato je sobrat glavni predsednik prečital svoje .poročilo kakor sledi: Poročilo glavnega predsednika "Častiti duhovniki! Dragi sobratje glavni uradniki uradnica! Cenjeni delegatje in delegatinje! "Cas je prišel, da nastopim pred vas, da vam podam poročilo od mojega predsedniškega poslovanja, kakor to pravila narekujejo. Vse to se ne bo moglo izvršiti dobesedno, kajti to bi vzelo več časa, » kakor ga je odločenega za celo konvencijo Radi tega bom skušal izbra najglavneje stvari, ki so bile stiku z mojim uradoyanjem. "Pa-še en drugi vzrok je, da ni potreba preobširnega poroči la, namreč: so stvari, katere sem vodil, ki so po mojih mislih bile dobre in potrebne; po vaših sodbah pa morda ravno nasprotno? Mogoče so stvari, katere se meni ne vidijo vredne; vi pa o njih sodite drugače. Radi tega sem sklenil, da vam bom takoj po tem prečitanju ali poročilu, aliN pa tudi vsak čas pozneje na razpolago in v zagovor za vsako morebitno stvar, ki je bila ali v moji dolžnosti ali pa da sem imel ž njo opraviti. Tako upam, da bo cenjena delegacija zadovoljna, da izvedem svoje poročilo ali priporočila le v glavnih potezah. Naj dostavim še tole: Za ta moja poročila imam tukaj svoje zapisnike, pisma in dokaze vse duplikatu. Na vsako more bitno vprašanje vam bom la hko odgovarjal. "Takoj po izvolitvi za glavnega predsednika sem pričel trdno in živo misliti na našo K i. K. Jednoto. Ona mi je bila se več kot so mi bila moja lastna trgovska podjetja. Mogoče še preveč? Zdelo se mi je, da Jednota trpi in čaka, da ji moram prej ko slej priskočiti na pomoč. Radi tega ste lahko opazili, da sem bil tako predr zen, in nisem niti čakal nastopa svojega termina; pač pa sem pričel z neko agitacijo že poprej, tako da je bil bivši predsednik sobrat Sitar prisiljen me malo posvariti. Skušnje, katere sem v mojem življenju v Ameriki naredil so mi velevale in narekovale, da naj se poslužim takih sredstev in idej, ki bodo pri narodu ime le uspeh, kajti dobro sem se zavedal, kako so nam na ta način vzeli naše katoličane dru gam z javno in krivično agita cijo. Moj namen je pa bil. da z idejo katoliških shodov pove mo našim ljudem le resnic« kje je njih prava organizacija in kam da spadajo. Zato je bil prvi katoliški shod Jednotinih društev pod mojim nastopom še predno sem prevzel svoj urad ravno tukaj v Pittsburghu meseca novembra, 1923. In rav. no tukaj sem prevzel urad Jednote na Silvestrov večer. 192;1. Ker sem pa ravno pri tej točki, naj še omenim, da sem za to idejo šel še daleč naprej. Pi sal sem na društva in gg. žup nike in iste navduševal vsepovsod, kjer so naša društva. Veliko teh se je odzvalo. Napo vedal sem, da bom potoval po vsod po Ameriki na lastne stroške, kar sem tudi storil, in pri tem sem tudi povabil večkrat sobrata glavnega tajnika, vča sih pa urednika "Glasila," ka kor sem videl potrebo in korist, da pripomoremo dobri stvari. Od drugih souradnikov tega nisem mogel pričakovati da bi šli na lastne stroške. Tu di niso hodili kot le tam. kjer je bila nujna potreba in korist Jednote. Dosedaj se je vršilo okrog 25 velikih shodov po na selbinah, in jaz sem se večjidel istih vdeležil tako, da sem od New Yorka, Colorado, Minne-sote, Wisconsina in Pennsylva nije vse prepotoval. Ne smete pri tem pozabiti, da je bila to velika naloga in ži va potreba. Ne pozabite, da je bila takrat naša Jednota na razpotju, kam naj se poda. Na vseh straneh kompeticija, pre-ziranja in v odboru pa nespora zum. Radi tega sem bil kot vaš glavni predsednik prisiljen pod vzeti vsakojake korake, da smo dobili nov živelj in tako pričeli z novim napredkom. Jaz sem za časa in početka mojega uradovanja žel silno veliko hvaležnosti in priznanja od vseh strani: od društev, kakor tudi od posameznikov. Dru štva kakor članstvo so se veselili. Zaupali so mi in začeli so se obračati na mene s pismi in vprašanji od vseh strani, veseljem sem jim odgovarjal jih navduševal; nekatere svaril druge meril. Prav rad sem jim bil na razpolago za vse. Vsakdo je dobil od mene lep, upam, da tudi v kolikor mogoče točen odgovor in dober nasvet. To je rodilo dober sad. V dokaz so mi nova društva tma, kjer so bili prej skoro vedni prepiri, ali pa so se stara društva umirila in pomnožila v številu članstva. Danes ni razen par slučajev nikjer nereda. Radi tega tu omenim, kako potreba je, da glavni predsednik ali pa kateri drugi glavni uradnik, ne gleda samo, kaj mu njegova dolžnost narekuje, pač pa naj stori, kar po svojem razumu za dobro spozna. Osobito pa nikar ne pozabite, da je glavni predsednik tista oseba, od katere odvi-si ves ostali odbor. Ako gospodar zanemarja svoje dolžnosti, je gotovo, da bo šlo vse tako naprej. Napredek vsakega podjetja se pripisuje vodstvu istega. S tem pa Bog varuj, da mislim na sebe ali sebi nekaj pripisujem. Spoznam svoje slabosti in pomanjkljivosti ter nezmožnosti; kar imam dobrega, je moja dobra volja in pa namen. Veliko več bi moral storiti kakor sem storil; veliko je še zamujenega, kar bi se storiti dalo, pa vsega naenkrat se doseči ne more. Prosim, da mi bo konvencija moje pomanklji-vosti pregledala. Ko sem nastopil urad, sem imel kmalu opraviti tudi z aferami. Med slavospevi, ki sem jih užival, so prišle tudi tež-koče, ki so me živo zadele v srce. Jaz sem namreč zelo občutljiv človek in vsaka neljuba nagajivost me gane do srca. Prvi korak, ki sem ga storil uradnim potom še decembra meseca, 1923, je bil ta, da sem preprečil popravo sedanjih urad nih prostorov, in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Ker je ta čas v uradu sama zima in so bili božični prazniki. "*zakl j učenje računov in največ poslovanja. 2. Ker je bil naslednji mesec že za nastop vseh glavnih uradnikov ; radi tega sem naravnost ustavil nameravano popravo. Mislil sem si: Ako bo glavni odbor sprevidel, da je popravilo in cena opravičena, bo isto lahko odobril tudi novi od-bftt'ln bo delo šlo naprej, čeravno mesec dni pozneje. Ako pa to vsi sprevidimo drugače, pa tudi nič zato in še toliko boljše. Ko smo se pozneje sestali na odborovi seji, sem dobil radi mojega nastopa od vsega odbora zaupnico in priznanje, da se ni to popravljalo. In še danes je tako, kakor je bilo. Jednota ni ničesar s tem zgubila, pač pa ima obresti od istega denarja, ki bi ga takrat morala izdati. Po takratnem proračunu bi za začasno potrebovali okrog $7,000 in to bi nam ne pomagalo mnogo, tako bi nam tudi ne odgovarjalo za dolga leta. Upam torej, da bo to tudi konvencija priznala, da nisem ničesar zakrivil, da smo glede Jednotinega doma do danes počakali. Drugi nesporazum in afera je bila z "Amerikanskim Slovencem," ko je izhajal še v Jolietu in metkglavnim odborom. AfA-a "Amerikanskega Slovenca" se je kmalu pomirila in zaključila, in mi, smo stopali naprej od stopinje do stopinje. Vršili so se shodi in prireditve, (*n v našem "Glasilu" ste čitali vse navduševalne dopise, in članke. Med tem časom sem pa vodil dopisovanje med vsemi odbori in o vsem poslovanju. Ne vem, da bi se dogodila ena stvar, ne da bi bil vprašan za dovoljenje ali nasvet; to so vpo-števali vsi člani glavnega urada, razen nadzornikov, s katerimi smo se dogovorili, da ž njimi mi ni potreba imeti opraviti; to pa iz več vzrokov. Jaz po mojih skušnjah in mislih bi delal drugače, in jaz tega sistema, ki ga ima naša Jednota v investiciji, ne morem temeljito odobravati. Ničesar ne sumim; le kar je, je to, da se sedaj lahko izboljša in preuredi. Radi tega naj vam bo to eno važno delo naše konvencije. Za vsa nadaljna navodila ali priporoči- (Dalje oa 3. fctrani) la vam bom lahko pozneje na razpolago. Tako smo vozili voz naše Jednote naprej; včasih je tuintam malo zašumelo, pa smo se zopet pomirili, eden drugemu dali poguma in tako vozili naprej. Na moj urad so prihajale pritožbe ali zatožbe in vprašanja. Vsak-do je dobil kakor zgorej omenjeno, odgovor; mnogi so se za iste zahvalili. Med časom mojega uradova-nja sem bil odsoten in se podal na dolgo potovanje v Evropo. Na potu nisem pozabil na Jednoto; isto sem povsod priporočal. in domovina ve veliko več o naši Jednoti, kakor je vedela prej. Prinesli smo z Rev. Omanom in Rev. Zakrajškom od sv. očeta spričevalo za dokaz. Slika tega je bila svoječasno pri-občena v "Glasilu;" danes se pa nahaja tukaj na odru. Radi odhoda v staro domovino in radi dopisa za zbiranje doneskov za sv. Očeta dar, so zopet napadli mojo osebo naši neprijatelji in se poslužili skrajno slabe taktike. Blatili so me na vse načine, kakor to delajo še sedaj. Veliko potrpim, včasih se pa moram tudi oglasiti. Ne gre se za to, da bi mene kot osebo uničili, pač pa zato, da bi znbranili širiti naš katoliški napredek med ljudstvom in Jednoto. Nerad jemljem prostor v "Glasilu" za mojo lastno ose-l>o, ali ker vem, da gre vse to na račun našega glavnega predsednika, si zato od časa do časa dovolim odgovora. Nekateri izmed članov morda ne ljubite pravde v časopisju; jaz tudi ne; nikoli bi je rfe želel; ali verje* mite mi, da se brez iste ne more pravično naprej. Jaz sem se ogibal prepirov in sem prizanašal; trpel sem krivice molče; toda to ni vselej prav. Krivice, ki jih je storil bivši Jednotin član M. Pogorele" so me silile, da sem zahteval iste popraviti; radi tega sem bil še bolj grdo napaden in obrekovan. Ako vi to lahko gledate, da pada po glavnem predsedniku, bom tudi jaz vse to prenesel in potrpel; pa naj ignoriramo pravila in pustimo, da delajo člani kar hočejo. Kar sem od njega (Pogorelca) zahteval. ni bilo nič več, nego spolnovanje pravil Jednote in zadoščenje za storjene krivice; in tega nisem izvršil jaz. ampak vrhovni Jednotin porotni odbor. Ko smo dospeli do časa, v katerem se je pričelo razmotri-vati za konvencijo, smo zopet malo zadeli na odpor. Zelo je zaropotalo tam v Jolietu ali bilo ni nič hudega. Nekaterim članom so se godile občutne krivice, katere pa je odbor že vse poravnal. Ker je bila že toliko let vedno ta navada, da so se na ta način pred konvencijo malo pograbili, se tudi tega ne more kar na mah odpraviti; sčasoma postanemo le pravi ameriški gentlemani. Da sem med tem posegel vmes, se mimel in imam še na rokah dokazila, da sem bil do istega opravičen. Sicer bi lahko postopal še ostrejše in nekatere naravnost kaznoval; pa tega nisem storil. Radi Jednotinega doma je zadeva popolnoma v rokah konvencije, da ista. izreče končno besedo. Ta poročila so me vsled važno sti dovedla, da stopam ž njimi danes pred konvencijo in upam, da sem prav po vrsti podal vsa poročila. V dolžnost mi je še omeniti one, ki so z menoj vred prenašali jarem istih bremen. Da so bili vsi glavni uradniki meni naklonjeni in vselej priprav ljeni pomagati, jim moram tu izreči svoje priznanje, še toliko bolj pa onim, s katerimi sem bil vedno v zvezi. Z glavnim tajnikom rečem, da malo manj nego dnevno dopisujeva. Ničesar. niti najmanjše stvari ne stori, za katero misli da bi ne bilo dobro posvetovati se z menoj. In ker ima on pogled in skušnje na vse strani, je brat glavni tajnik tudi meni veliko pomagal; prav lepa hvala mu zato! Tako je bila druga, tretja in četrta pomoč na moji strani, in sicer, Rev. J. J. Oman, duhovni vodja, z njegovo vedno dobro in veselo voljo. Ako sem bil še bolj potrt, sem vselej pohitel vesel od njega v svoj urad. Tako mi je zatem še! rad na roke tudi urednik "Glasila," sobrat Ivan Zupan. Ničesar nisem nikoli zahteval za sebe, pa tudi nikomur zabranjeval pisati kar je kdo želel, dokler ni isto presegalo pravil. V resnici sem sam mogoče pisal preveč; vendar upam, da mnogim sem ustregel in Jednoti pomagal naprej. Brez "Glasila" v Clevelandu ne bi mogel jaz uspešno opravljati svojega predsedniškega poslovanja. Ko je nastalo resno vprašanje pri društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., sem sklenil v istega sam osebno poseči in vse umiriti. Danes ono društvo prav lepo napreduje. Za to pot sem računal v prvič in edino Jednoti vožne stroške. Pod mojo oskrbo spadajo tudi odpravnina in podpora za onemogle. To sem vršil kakor ima Jednota že formularje (listine, vprašanja). Društvom sem priporočal pri tem pravo razsodnost, natančnost in pravičnost. Naj še dostavim k temu, da so odpravnina in onemogla podpora velike vrednosti in pomoči za prizadeto članstvo. S tem pomagamo sirotam, ki so v največji potrebi, in taki vedo ceniti vrednost Jednote. Ako tudi v slučaju pride kaka naklada v ta namen, je to brez oporekanja v najboljši namen. Med časom sem imenoval organizatorja sobrata Leo Mladiča in pomožnim odvetnikom Jednote sobrata Alojzij Žužek. Tu in tam sem dovolil med kampanjami kakšen primeren oglas vsaj onim, ki so nam na drugi strani z agitacijo bogato povrnili. Naš napredek pri Jednoti je v živo zadel naše konkurente; radi tega so se na premeten način poslužili načinov na napade in obrekovanja na mojo osebo; vendar pa le iz vzroka, kot glav. predsedniku, da bi mi odvzeli vpliv; s tem bi bila Jednota veliko prizadeta. Radi tega se tukaj iz srca zahvaljujem vsemu članstvu in posameznikom za zaupanje, ki so ga ohranili do mene in v javnosti odgovar-li meni v prid. Pri tem sem bil tudi sani prisiljen poseči v javnost in odbijati neopravičen napad. Prišlo je vprašanje poprave strehe ha poslopju glavnega urada. To se je po potrebi dovolilo. S krmilom naše Jednotine ladje smo zopet zadeli v trdo skalo. Naš bivši duhovni vod. Rev. Gladek je napovedal svoj odstop. To je bil za moje urado-vanje najhujši udarec; to pa še bolj radi tega, ker se je govoričilo, da sem to zakrivil jaz. Kriza je bila tako velika, da sem bil sam pri volji odstopiti kakor pa da bi odstopil duhovni vodja. Storil sem veliko, da bi preprečil resignacijo, pa nisem mogel pomagati; drugega mi ni preostajalo, kakor da sem se oklenil z obema rokama čast. Rev. J. J. Omana, da mi je podal roko pomoči, da smo zopet z Jednoto jadrali naprej. Ker se je razvila živahna agitacija in se je razneslo ime naše Jednote po celi širni Ameriki, so se oglasili še oni, ki so bili nekdaj Jednotini člani. Lepo pismo mi je pisal in častital Mr. Josip Stukel, zaslužni ustanov-nik in prvi predsednik naše dične Jednote. Meni se je takoj zbudila želja njega nazaj v Jednoto pozvati, kajti bi! je su-spendan iz Jednote proti njegovi volji radi pomanjkanja denarnih sredstev. Ko se je ustanovilo novo društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Clevelandu, O., je isto društvo prosilo za ponovni sprejem v Jednoto bivšega Jednoti- nega predsednika Mr. Pavel Schnellerja. In ko smo v Chi-cagu imeli katoliški shod, in je tedaj pristopilo veliko število kandidatov v našo Jednoto, se je zopet porodila želja ljudi, da pozovemo nazaj v Jednoto Rev. Kazimirja Zakrajška. Vsi ti, zgorej omenjeni člani so bili z mojim dovoljenjem zopet sprejeti. Kakor vam znano, je Jednota za tekoče leto dobila stenske koledarje. Mogoče je pri tem kaj pomankljivega ali nepopolnega? Vedite, to pa je bilo šele prvič; vsaka stvar se da s časom in pozneje zboljšati in spopolniti. Naj konvencija izreče svoje mišljenje glede koledarjev v bodočnosti in ravno sedaj je čas. Tekoče leto se je začelo precej živahno življenje z našimi športnimi klubi. To je velika ideja in nepopisne koristi. Treba je za to kak poseben odbor pri Jednoti, ki bo začeto delo vodil naprej. To so današnjih dni največji uspehi za organizacijo. Jaz nisem mogel vsemu kaj/ dasiravno sem imel najboljši namen. Pod moje oskrbništvo spada tudi združenje društev. Imeli smo nekaj slučajev, ki so se izvršili postavnim potom in v zadovoljstvo istih. Pa še eden je, kateremu moram iz pravičnosti izreči svoje spoštovanje; to je naš vrli predsednik porotnega odbora sobrat John Sterbenz; ta mi je dajal vedno zlata navodila. Njegove skušnje pa njegove pravične sodbe zaslužijo priznanje. Sicer ni govornik; tudi drugače ne nastopa javno, ima pa razsodbo in pozna pravila Jednote. Izrekam mu zato moje iskrene častitke. S tem, da vseh imen nisem objavil, ni rečeno, da niso tudi ostali glavni odborniki storili svojih dolžnosti. Ničesar nimam za oporekati; z ostalimi nisem imel toliko opravilxa. Da se je sosestra podpredsednica Mrs. Prisland kot prva ženska uradnica izkazala zmožna, to ve danes vsak član in članica naše Jednote. N%j še omenim, da mi je bil v vseh ozirih dober svetovalec tudi nadzornik sobrat John Zulick; tudi sobrat Alojzij Žužek, odvetnik, je z menoj vred v mnogih slučajih reševal vprašanja. Predsednik pravnega odbora sobrat Deč-man je včasih malo zaostal; ko sem mu pa malo nabrenkal, je pa hitro zamujeno nadomestil z drugim. Gotovo pa moram izreči zahvalo tudi naši častiti duhovščini v obče, ker so nam gg. duhovniki veliko pomagali z njihovimi besedami in priporočili. Brez njih ne moremo, pa tudi nočemo nikamor sami. Končno sem dolžan izreči zahvalo še vsem cenjenim uradnikom in uradnicam krajevnih društev, društvom, kakor tudi posameznim članom, ki so mi stali ob strani in vršili delo, katero sem jim narekoval. Gotovo, da so to delali za Jednoto, vendar pa so tudi meni s tem storili veliko naklonjenost. Nadalje naznanjam, da sem v sporazumu vseh glavnih uradnikov sklical skupaj ves glavni odbor k seji meseca januarja t. 1. z namenom, da kar mogoče pripravimo ali oblažimo pot konvenciji. V ta namen se je veliko premišljenega ukrenilo in priredilo potom posvetovanja odbornikov za bližajočo se konvencijo. Želim, da bi nasvete odbornikov, ki so dobro premišljeni, kar največ vpošte-vali in s tem prihranili denar Jednoti. Tako tudi poročam, da sem po pravilih Jednote izbral gospodarski odbor iz sledečih naznanjenih delegatov: sobrata L. Kushlana iz Clevelanda, sobrata Josip Sitarja iz Jolieta, Rev. Geo. Trunka iz Leadville, Colo., sobrata John Zefrana iz Chi-caga in sobrata John Sterle iz Chisholma, Minn. Odbor teh pet mož se je sešel skupaj z ostalimi glavnimi uradniki v Jednotinem uradu tri dni pred konvencijo. Razen enega izmed gospodarskih odbornikov so vsi iz bližine Jolieta, ali se pa vozijo iz daljnega za-pada skozi Chicago, tako da ne bo vožnih stroškov. Sobrata Kuslana pa sem pozval iz Clevelanda, ker je po poklicu odvetnik, katerega tako neobhodno potrebujemo. Vi vsi veste, da so večinoma voditelji vseh ameriških organizacij najboljši odvetniki; ta slučaj je pri znani katoliški organizaciji reda Borštnarjev (C. O. F.) Odvetniki dajejo svoje nasvete in priporočila za vodstvo organizacije. Sobrata Kušlana sem pozval že dva dni popred v Joliet, da se kolikor mogoče seznani z državnimi zakoni, s katerimi smo v poslovanju in tesni zvezi. Upam, da sent tudi v tem oziru storil prave korake. K sklepu želim uvrstiti svoje priznanje za naklonjenost, točnost in pa pravičnost lastnikom tiskarne "Ameriška Domovina" v Clevelandu, ker je ta družba v resnici delala z nami solidno in iskreno, ker je cene tiskanja lista vsak čas znižala, ne da bi jo bilo treba na to opozoriti. Zahvalo izrekam tudi uredništvu "Amerikanskega Slovenca," ker je za našo Jednoto vedno laskavo in naklonjeno pisalo. Bratje in sestre! Eno je še samo, kar vam želim k sklepu omeniti: Zavedajte se vsi, prav vsi, brez kakih osebnosti in osebnih koristi, da je naš slovenski narod v Ameriki in pa naša K. S. K. Jednota eno telo, ki mora skupaj živeti, ki eden drugega potrebuje. Narod je brez imena, če nima močne in častne organizacije kakor je naša Jednota; tako je tudi Jednota le imenoma, ako nima za seboj vsaj večine svojega naroda! To pa doseči bo odredila današnja 16. konvencija. Torej: Na delo vsi, kot en mož! Vse za vero, dom in narod! Vaš glavni predsednik Anton Grdina." Citanje poročila sobrata glavnega predsednika je trajalo pol ure. Delegat Lekšan predlaga delegat Rev. Ponikvar podpira, naj celokupna zbornica vzame poročilo glavnega predsednika na znanje ter se mu izreče zaupnico ter pohvalo za njegovo agilno delovanje. Soglasno sprejeto. V znak priznanja in spoštovanja do glavnega predsednika so vsi delegatje in de-legatinje vstali s svojih sedežev. (Sledi odmor 15 minut.) Nadaljevanje seje. Kakor znano, se konvencije prvi podpredsednik brat Matt Jerman ni mogel vsled bolezni vdeležiti. radi tega njegovo poročilo manjka. Zbornica odobrava minulo poslovanje sobrata prvega podpredsednika brata Matt Jermana, ter vstane s svojih sedežev v znak priznanja. Drugi podpredsednik sobrat Anton Skubic poroča sledeče: Sobrat glavni predsednik in cenjeni sobratje in sosestre: Moje poročilo ne bo ravno dolgo. Omenim naj le to, da sem storil vse, kar je bilo v moji moči za napredek in korist K. S. K. Jednote. Kadar sem dobil kako naznanilo od brata glavnega predsednika, da naj to ali ono napravim, kar se tiče za dobro in koristno za našo Jednoto, sem vedno z veseljem rad storil. Ko se je brat glavni tajnik mudil lansko leto v Minnesoti po kampanjskih opravkih, sem se z veseljem pridružil njemu in sobratu nadzorniku Martinu Shukle, da smo obiskali več naselbin in ustanovili več novih društev in sprejeli v Jednoto lepo število novih članov in čla nic. To je vse, kar vam imam poročati ter želim vsem skupaj bratske sloge, da bi vsi skupaj pridno delali na dobrobit članstva naše mogočne K. S. K-Jednote. Anton Skubic. Delegat Kukar predlaga, de- /2= =5\ The North American Banking & Sayings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAIA BANKA Denar naloien tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri naa Vam vloga vedno viia. URADNE ITlUt: Ob delavnikih od t. de 8. t aoboto od 9. da S. in neto od 6. do 8. r aredo od 9. do 12. Za denarao po-iiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, ■rede »veter. SORODNIKOM IN ZNANCEM od čaaa do Časa gotovo polil jate det nar v stari kraj; To delo izvriiroo Vana točno in senealjivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. legatinja Gottlieb podpira, da naj se poročilo sobrata drugega podpredsednika odobri. Sprejeto. Nato poda sestra Marie Prisland, tretja podpredsednica svoje poročilo kakor sledi: Moje poročilo bo izmed vseh najkrajše. Poskušala sem po svoji moči delovati za naša krajevna društva in skupno organizacijo. Ce sem kaj dosegla, boste vi bolje znali kot jaz. Meseca julija 1924 sem zastopala glavnega predsednika za časa njegovega potovanja po zapadu, kjer je prirejal katoliške shode, ki' so bili v veliko reklamo za našo Jednoto. Zastopala sem glavnega predsednika tudi na par društvenih prireditvah. Končno naj se še prisrčno zahvalim sobratom glavnim uradnikom in vsemu Članstvu za naklonjenost in sodelovanje. Delegatinja Josipina Menart predlaga, delegatinja Antonija Zupan podpira predlog, da se poročilo sosestre tretje podpredsednice vzame na znanje. Sprejeto. Temu sledi obširno in jasno poročilo brata glavnega tajnika Josip Zalarja, ki zbornici omenja, da so vsi podatki glede finančnega stanja Jednote priob-Čeni v posebni knjižici, ki se je zborovalcem razdelila. "Spoštovani sobrat glavni predsednik, sosestra predsednica, sobratje glavni uradniki, cenjeni delegatje in delegatinje: Veseli me, da mi je dana prilika podati vam v kratkih potezah nekoliko pojasnila o poslovanju in napredku naše dične Jednote za pretečena tri leta. Ako bi hotel natančno in obširno poročati o vsem poslovanju, bi vzelo celi teden ali še več. Ker je pa čas na konvenciji zelo drag, in ker je moja želja, kakor tudi želja ostalih sokolegov glavnih uradnikov, da se kolikor mogoče časa in denarja prihrani, zato sem pripravil finančno poročilo v obliki knjižice (brošurice), iz katere knjižice bo vsaki izmed vas lahko razvidel vse podrobnosti Jednotinega poslovanja pretečenih treh let. Zato ne bom posegal v podrobnosti, marveč spregovoriti hočem le o glavnih in važnih točkah: . Financa: Gotovo vas bo zanimalo znati, da smo prejeli od članstva v zadnjih treh letih ogromno svo-to $1,012,774.35. Obresti so znašale $216.710.-66. Drugi dohodki so bili $12,-877.88. Skupni triletni dohodki $1,-242,362.89. Izplačalo pa se je v tem času raznih podpor $594,842.03. Razna druga izplačila pa so bila $197,542.21. Prebitek treh let $449.878.65. Preostanek 1. juliji, 1923 $1,073,909.42. Preostanek 30. junija, 1926 $1,523,888.07. Prištevši še denar, ki je Jednoti pripadal dne 30. junija, pa ni bil še vplačan ali vplačljiv, in ako prištejemo inventar, ter odštejemo neplačane dolgove, potem je znašalo čisto Jednoti-na imetje dne 30. junija, 1926 $1,533,509.68. Triletni promet je znašal $2,084,747.18. Te številke jasno dokazujejo in potrjujejo, da K. S. K. Jed- nota, ni več kako malo dru-| stopili v Jednoto pred 31. de-štvo, ali kaka rcala jednotica, Jcembrom, 1900, za pet let po- marveč, da je velikansko podjetje, ki zahteva velike odgovornosti, dela in skrbi, ako hočemo, da se vse v redu in pravilno vrši. Investiranje denarja. Denar je bil investiran kakor sledi: Na hipotekah $21,650. Na obveznicah $1.381.187.50. Jednotina hiša in bivša hiša Samida $11,000. Vloga Konvenčnega sklada $22,856.07. Vloga na North American Banking & Savings Co., $5,000. Čekovni račun $82,194.50. Skupaj $1,523,888,07. Denar razdeljen po skladih: Smrtninski sklad 8780,641.71. Rezervni sklad S705.668.85. Poškodninski sklad $1,690.69. Dolgotrajni bolniški sklad $55.-75.- Centralni bolniški sklad $14,-688. Stroškovni (konvenčni) sklad $23,143.07. Skupaj $1,523,888.07. Članstvo: Ko se je sprožila misel o pri-rejevanju katoliških shodov in društvenih sestankov, si je marsikateri mislil, da taki sestanki in shodi ne bodo veliko koristili Jednoti. Ker pa precej dobro poznam razmere po Ameriki in še posebno v onih naselbinah, kjer so se shodi vršili, lahko trdim, da ravno zgoraj omenjeni shodi in sestanki so veliko pomagali našemu napredku. Potom društvenih sestankov in prirejenih shodov se je naš narod oživel in spoznal K. S. K. Jednoto. V dokaz temu je, da je v zadnjih treh letih pristopilo pod zastavo naše dične Jednote 6,831 novih članov in članic. Ob minuli konvenciji je štela naša Jednota 12,439 udov. Dne 30. junija. 1926 pa šteje 18,581 članov in članic ali z drugo besedo rečeno: članstvo Jednote se je v pretečenih treh letih pomnožilo skoraj za eno tretino. Število umrlih članov in članic. Od 1. julija, 1923 do 30. junija, 1926 je umrlo 444 članov in članic. To število je veliko višje, kakor bi smelo biti na podlagi naše plačilne lestvice. Sicer se je umrljivost članstva za leto 1925 precej znižala v primeri z letom 1924 in 1923. Toda kakor kaže prva polovica letošnjega leta, ker je že do 30. junija, 1926, umrlo 96 članov in članic, se bo skoraj gotovo število umrlih zvišalo, nad onim številom minulega leta. Tekom zadnjih treh let se je izplačalo posmrtninskih podpor v skupnem znesku $399,569.66. Solventnost Jednote. Kadar govorimo o solventno-sti, je marsikateri napačnega mnenja. Ko pišemo ali bej-e-mo, da je naša Jednota 100% solventna, eden ali drugi takoj misli, sedaj moramo pa takoj znižati asesmente. Tako mnenje je popolnoma napačno, in oni, ki mislijo ali celo priporočajo znižanje smrtninskega asesmenta, ne razumejo kaj pomeni 100% solventnost, še manj pa vedo, kaj čaka Jednoto, ako se smrtninski asesment zniža, iz razloga, ker je Jednota dosegla 100*% solventno sta« lišče. Pri minuli konvenciji se je določilo, da se člane, ki so pri mladi jo, oziroma, da se jim zniža asesment za pet let. Nekateri so bili še celo zato, da se pomladi, oziroma zniža ases-iment tudi onim, ki so pristopjli 'v letu 1901. Sedaj pa poglejmo kaj je omenjeno znižanje prineslo in kaj se je s tem doseglo: Aktiva v primeri z obveznicami (Assets to Liabilities) je znašala za leto 1922 100.36r.. Kakor hitro pa se je uveljavil sklep petnajste ali minule konvencije, in se je članstvo, pristopilo pred 31. decembrom, 1926 pomladilo za pet let, je takoj za leto 1923 znašala aktiva v primeri z obveznostjo 100.18/;. Aktiva v primeri z obveznostjo je takoj padla za 18 sto-tink enega odstotka in le obre-stim se imamo zahvaliti, da nismo padli pod 100. % Kakor hitro pa bi znižali asesment še onim članom in članicam, ki so pristopili tekom leta 1901, bi nam pa tudi obresti ne ohranile solventno stališče nad 100'«. To je dokaz, kako velike pazljivosti je treba, kadar se govori ali piše o znižanju smrtninskega asesmenta. O tem hočem obširneje spregovoriti na drugem mestu. Aktiva v primeri z obveznostjo je znašala za leto4 1924 100.28 za leto 1925 pa 100.43 . Društva. Od 1. julija, 1923 do 30. junija, 1926 8e je ustanovilo 35 novih društev. Osemindvajset izmed 35 novih društev je pristopilo v centralni bolniški oddelek. Pet društev se je spojilo z drugimi ali pa so prenehala s poslovanjem. Dne 30. junija je štela Jednota 166 krajevnih društev. Bolniška centralizacija. Bolniški oddelek je od minule konvencije prav lepo napredoval. Ob času petnajste konvencije je bilo v centralnem bolniškem oddelku 47 društev, s skupnim članstvom 2,180. Danes šteje ta oddelek 94 krajevnih društev s skupnim članstvom 6.076 udov. Dvoje društev je že od časa, ko so bili računi zaključeni vložilo prošnjo za pristop v centralni bolniški oddelek, toda prošnje so bile odločene do časa seje glavnega odbora, oziroma do časa, ko mine konvencija. Tekom pretečenih treh let izplačalo se je bolniške" podpore v znesku $16,443, toda vkljub temu velikemu izplačilu bolniške podpore je ostalo v skladu centralnega bolniškega oddelka $14,688. Počkodnine, operacije in odpravnine. Skoraj neverjetno je, toda resnično, in kdor bo natančno pregledal finančno poročilo, bo opazil, da se je izplačalo 667 po-škodninskih in operacijskih flučajev, za katere se je izplačalo ogromno vsoto $65,800. Poleg tega se je izplačalo za 11 od-pravninskih slučajev $5,100. Skupaj se je izplačalo iz po-škodninskega sklada $70,900. Poleg rednega mesečnega asesmenta je bil za pokritje omenjenih izplačil razpisan izredni asesment, in sicer dvakrat po 50 centov na člana in (Dalje na 4 strani) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE« Izhaja vsak torek. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote ameriildh. v Združenih driavti Uredništvo in upravniitvo: 6117 St. Clair Ave. Telefon: Randolph 3012 CLEVELAND, OHIO. Naročnina. Za Slane, na leto .............................................................._...... tflJU Z* neOIant .................................-.......................... .....« An Za inozemstvo ....................................................................................................$3.00 OFFICCIAL ORGAN of the / GRAND CA&NIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ^ of the - UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the intereat of the Order. Isaued every Tueaday OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 3812. CLEVELAND, OHIO. ♦u članico. Kavno tako se je leta 1925 asesment za onemoglo podporo pripisal v poškodninski sklad. Vkljub vsem tem ases-mentom je 30. junija ostalo v poškodninskem skladu le $1,690. Ker je pa na rokah precejšne število novih slučajev za izplačati, zato nikakor ne verjamem, da bo sedanji preostanek in pa redni poškodninski asesment zadostoval za pokritje nadaljnih izplačil sedanjega poslovnega leta, in skoraj gotovo se bo moral koncem leta zopet razpisati izredni asesment, da bo mogoče plačati opravičene pod pore. 70 let starostna podpora. Pri minuli konvenciji se je določilo, da se članom in članicam, ki dopolnejo 70. leto svoje starosti, na njih zahtevo izplača na podlagi predpisane tabe-lice, 70 let starostno podporo. Odkar se je uveljavilo omenjeno določilo, se je do sedaj izplačalo devet takih slučajev v skupnem znesku $3,959.37. Devet starih za delo nezmožnih udov je torej prosilo za 70 let starostno podporo, ki se jim je izplačala kakor omenjeno v skupnem številu $3,959.37. S to podporo si bodo podaljšali življenje, ker bodo imgli nekaj denarja na rokah vsaj za najpotrebnejše vsakdanje življen-ske potrebe. S tem starim udom precej pomagajo še za časa njihovega življenja. Nasprotno pa se je zopet koristilo Jednoti, kajti omenjenih devet udov je bilo zavarovanih za $7,500. Po izplačilu omenjene podpore, si je Jednota prihranila $3,540.63. To dokazuje, da ko se je točka 70 let starostne podpore pri minuli konvenciji določila, se je s tem koristilo dvema ^ strankam, prvič udom, ki so podporo prejeli, drugič pa Jednoti. Onemogla podpora. V sklad za izplačila onemoglih podpor, plača vsako leto vsak član in članica 25 centov. Iz tega sklada se izplačuje podpore, članom in članicam, ki so onemogli vsled starosti ali vsled kake druge poškodbe ali bolezni. Iz tega sklada se je do sedaj izplačalo onemoglim članom in članicam skupnih podpor $3,750. Ta sklad je posebne važnosti za stare in onemogle sobrate in sosestre. S podporo izplačano iz tega sklatia, se članom in članicam, ki so brez vseh denarnih sredstev pomaga, da plačajo vsaj društvene prispevke in asesmente. S tem jim je toliko pomagano, da si od leta do leta zamorejo zagotoviti zavarovalnino, za katero so pri Jednoti zavarovani. Dolgotrajna bolniška podpora. Dolgotrajne bolniške podpore se je izplačalo $220. Ker se v tem oddelku nahaja le 120 članov in članic, in ker je več udov na bolniški listi, zato bo v bodoče večkrat potreba razpisati asesment v ta namen, da bo mogoče bolniške podpore plačati. 20-letna zavarovalnina. Pri minuli ali petnajsti konvenciji se je od gotovih strani zelo nasprotovalo sprejemu novega zavarovalninskega razreda 20-letne zavarovalnine ali razreda "C." Kako va|en in korjatep je razred "C" je razvidno iz sledečega dokaza: V razredu "C" (20-letnega zavarovanja) je zavarovanih 339 članov in članic. V teku dveh let in pol je članstvo tega razreda plačalo smrtninskih asesmentov v znesku $7,316.89. Koncem leta 1925 je na podlagi aktuarjevega poročila znašala zahtevana rezerva $542.03. Članstvo je plačalo do 31. decembra, 1925 na smrtninski asesment $4,559.27. Torej ker je zahtevana rezerva znašala kakor omenjeno $542.03, je potemtakem znašal prebitek od plačanih asesmentov $4,017.24. Ea vsota bi se lahko prenesla v stroškovni sklad za agitacijo in pridobivanje novih članov. Namesto tega pa se je denar pustil v smrtninskem skladu, da se s tem pomaga protekciji članstva razreda "A." To je jasen dokaz in odgovor vsem onim, ki so trdili, da se bo moral držati denar razreda "C" popolnoma ločen od ostalega denarja za izplačevanje posmrt-nin. Je pa resnično kakor sem pri petnajsti konvenciji po-vdarjal, da bo razred "C" velike koristi za staro članstvo kakor tudi za člane in članice, zavarovane v razredu 20-letnega zavarovanja. Glasilo K. S. K. Jednote. V smislu sklepa minule konvencije razpisalo se je ponudbe za tiskanje "Glasila" na več slovenskih tiskarn in sicer: Amerikanski Slovenec, Edfe nost, Ameriška Domovina in Glas Naroda. Tiskovna družba "Edinost" je odklonila poslati ceno za tiskanje "Glasila," iz razloga, da so v tiskarni preveč zaposleni z raznimi listi in tiskovinami. Ostale tri tiskovne družbe so poslale naslednje cene: Amerikanski Slovenec za tiskanje 13,500 tedenskih izvodov $252. Ameriška Domovina, za enako število izvodov $224.88. Glas Naroda za isto število izvodov $252. Ponudbe, oziroma cene tiskovnih družb, kakor tudi pogodbe, so bile pri seji nadzornega odbora "Glasila," dne 10. oktobra, 1923 odprte in preči-tane. Vse pogodbe s« bile nato priobčene v "Glasilu," št. 42, dne 17. oktobra, 1923. Zaradi tega mislim, da bi bilo le tratenje časa in denarja, ako bi o pogodbah in cenah obširneje poročal. Omenim le toliko, da je večina nadzorniškega odbora "Glasila" vpoštevala ceno in po-vpoštevala ceno in pogodbo tiskovne družbe Ameriška Domovina, ki je dala najnižjo ceno in je podala najugodnejše pogoje. Zato se je tekanje "Glasila izročilo omenjeni ti#fcov|u družbi (Ameriška Domovina) v tisk. Podrobneje bo brat upravnik v "Glasilu" poročal. MLADINSKI ODDELEK. Tudi o napredku mlinskega oddelka se moram prav pohvalno izraziti. Napredek, ki spao ga dosegli v pretečenih tre/l letih je časten in nadvse povoljen. Skupni dohodki treh let znašajo $55,071.96. Stroški so bili $20,464.30. Triletni pribitek $24,607.66. Čisto imetje mladinskega oddelka 30. junija, 1926 je znašlo mm&_____* Tefcom zadnjih tr?b !*t je bilo sprejetih 5,807 novih člano in članic. D*e 30. junija, 1926 je štel mladinci oddelek 11,42* udov. Članstvo tega oddelka se je v treh letih pomnožilo zj 3,962 Članov in članic. Umrlo je 67 članov in članic, katerih zavarovalnina znaša $13,648. Izplačalo se je 65 smrtninskih slučajev v znesku $13,140. Dva smrtnins^ca slučaja znesku $508 Še nista plačana, ker so mrliški listi dospeli glavni urad že potem, ko so bili računi že zaključeni. V odrastli oddelek je prestopilo tekom minulih treh let 1,298 članov in čUmic. Za leto 1925 je znašala aktiva v primeri z obveznostjo — 135.42%. Priporočila. Prvič: zavarovalninske vsote od $250 da $2,000 naj ostanejo nespremenjene. Drugič: Smrtninski ases-minut naj ostane kakor je Vsako znižanje smrtninskega asesmenta pomeni veliko nevarnost za obstanek Jednote. Tretjič: Poškodninski asesment je potreba do gotove mere zvišati, črtanje gotovih operacij, navedenih v pravilih, bi povzročilo precejšno nezadovoljnost med članstvom. Še sedaj, ko se plača podpora za razne operacije in poškodbe, pridejo slučaji, da mora vrhov ni zdravnik izplačilo podpore odkloniti iz razloga, ker pravila ne določujejo podpore za take poškodbe in operacije. In ko je izplačilo odklonjeno, prihajajo na glavni urad pritožbe, zakaj se podpora ne izplača. Zato b i ne bilo umestno črtati iz pravil sedaj označenih operacij in poškodb, za katere plača Jednota gotovo podpore Da bi se znižalo zneske ali vsote, določene v pravilih za poškodbe ali operacije, bi tako Irnižanje rodilo slabe posledice, kajti dokler druge organizacije plačajo enake ali višje vsote, moramo tudi mi ohraniti vsote kakor so sedaj y pravilih. Odpravninska zadeva naj ostane nespremenjena. To je, da ima v tej zadevi odlpčevati glavni predsednik. Odpravnina se izplača iz poškodninskega sklada, po določilu glavnega predsednika, in sicer le pod pogojem, da je dovolj denarja v poškodninskem skladu. Noben član ali članica pa ni opravičen in ni deležen odpravn|nske podpore in iste zahtevati ne more, ako ni zadostnega denarja na razpolago in ako brat glavni predsednik izplačila take podpore ne dovoli. Četrtič: Kakor sem priporočal že pri minuli "konvenciji in pozneje zqpet pri sejah glavnega odbora, tako ponovno po-vdarjam in priporočam, da je nujna potreba preurediti pisarniške prostore glavnega urada, posebno je potreba naprave var nostne shrambe za važne dokumente in druge važne listine. V pretečenih treh letih je pristopilo y oba oddelka 12,638 članov in članic. Konccm junija, 1926 je štela Jednote v odrastlem in mladinskem oddelku 30,006 udov. Čisti napredek v članstvu minulih treh let znaša 10,104 članov in članic. Čisto imetje obeh oddelkov 30. junija, 1926 zqasa f 1,538,-501.50. S tem zaklju^uj^p moje poročilo. Razna priporočila in nasvet^ bora prediofil gospodarskemu odboru, da ©^ podlagi predloženih mu pqcjatkov lahko pripravi gotov* priporočila in jih predloži konvenciji v razpravo in odločitev. Žel§č vsem največjega uspeha ip božjega blagoslova, osta- jem z odličnim spoštovanjem in pozdravom, utoni so- brat, Josip Zalar, glavni ^jfiik. Brat glavni tajnice dostavlja k temu poročilu, če ima kgo iz-rped navzočih z borovničev kako vprašanje ali informacijo, naj vstane, vsakemu je pri volji da- ti potrebno pojasnilo. D^e se vsem fUvniig uradnij^gi od ------jl jakreno ter naklonje- prv?£ do z K srca zahval nost in alo$po sodelovanje. Posebno lepa hvala nadzornemu odboru. Odkrito priznava, da tekom njegovega 18 uradovaaja of glavni tajrUkle ni imel nikdar t$ko agilnega in milnega odbora, kakor baš ta termin. ' ' Dalje izreka lepo zahvalo vsem tajnikom in tajnicam Hra jevnih društev, ki so v tako lepem soglasju in kooperaciji delovali z njim zadnja tri leta. Naše skupno delo Še ni končano; mi moramo iti še naprej, da bo postala naša dična Jednota enkrat prva v Članstvu in denarju." Delegat Peterlin predlaga, delegat Lekšan podpira, da naj zbornica vzame tajnikovo poročilo na znanje in se mu izreče zaupnico njegovo točno in vestno poslovanje. Predlog soglasno sprejet. V priznanje in spoštovanje do sobrata glav neg^ tajnika je vsa zbornica vstala s svojih sedežev. Palje se oglasi več prisotnih uradnikov in uradnic društev, ki so zaeno delegat je {e konvencije. Tudi ti izražajo v svojem imenu in imenu njih društva priznanje ter zaupnico sobratu glavnemu tajniku za njegovo lepo in točno uradova-nje. Med temi so bili sledečih delegatinja Mrs. Hoge, delegat Josip Grdina, delegat Oso-lin, delegatinja Fortun, delega-tinje Mrs. Dermes, delegat Ma-toh, delegat Hochevar, delegat Brozenich, delegat Paur, delegat Banich in delegat Francich. Pomožni tajnik brat Steve Vertin poroča na kratko, da nima nič posebnega za omeniti. Dela v uradu je vedno dosti, do katerega ima veselje. Delegat ^ihtaršič predlaga, soglasno podpirano, da se poročilo brata pomožnega tajnika vzame na znanje. Sprejeto. Brat blagajnik John Grahek poda svoje poročilo, ki se v celoti in do centa strinja s finančnim poročilom sobrata glavnega tajnika, bodisi glede dohodkov, kakor tudi stroškov in preostanka Jednotinega premoŽenja. Izreka ostalim glav nim odbornikom zahvalo za složno sodelovanje v korist in napredek K. S. K. Jednote. Brat glavni predsednik pohvali poslovanje sobrata blagajnika, kot najstarejšega urad nika naše Jednote, vršečega ta posel neprestano že 25 let. Svetuje zborovalcem, da naj v priznanje in zahvalo sobratu blagajniku vstanejo s svojih sedežev, kar se je izvršilo. Brat predsednik čita došle brzojavke kakor sledi: John Kobe in Josip D. Grahek, Calumet, Mich.; Rev. L. F. Klopčič, Calumet, Mich.; društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., po tajniku L. J. Skala, brzojavka iz Pueblo, Colo., od društva Mar. Čist. Spo.; Rev. Ciril Zupan, Pueblo, Colo.; društvo sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn.; Josip Pe£hel, blagajnik društva sv. Jožefa, št 112, Ely, Minn.; Agnich Bros., Ely, Minn.; Frančiška Habich, članica društva sv. Družine, št. 09, Aliquippa, Pa.; društvo sv. Ivan Krstitelj, H. K. Zajednice, br. 21, Woodlawn, Pa.; odbor-nice društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.; odborniki društva sv. Jožefa, št. 110 Barberton, O. nrr; predlpg del^gaja ^ihtaršič, pod- ^iraž} po delegatu Žefrapu, sprejet v celoti, kakor prpčitan. Vsled odsotnosti duhovnega vodje prečita njegovo poročilo jfqv. Čeme kakor sfedi: Navzoči zborovale! so v zahvalo z* poslane Častitke in pozdrave pošiljalcem zaklicali trikrat Živijo! Opomba zapisnikarja in urednika: Besedilo vsalie brzojavke j»o po konvenciji skupaj pri-bčeno v "Glasilu." Seja za&ljučena z molitvijo ob \2. uri. j j m A. Grbina, glavni, predsednik. Ivan Zupan, zapisnikar. CKJWA SEJA, DNE 17. AV-pu§TA POPOLDNE Seja otVorjena ob 2. uri z molitvijo. ZaRi8nlH»r cit* zapisnik tretje seje, ki je bil na Cenjena zbornica 16. konven cije K. S. K. Jednote! Oprostite, prosim, da sem se moral t^ko hitro odstraniti. Ne bi storil tega, ako bi se ne čutil dolžnega izkazati zadnjo čast moji pokojni nečakinji gdč Berti Blenkush, ki je več let opravljala službo hišne oskrbnice. Moje poročilo, krajše ka-jcor sem ga nameraval predložiti. Štirinajst društev še ni dalo svojega poročila glede velikonočne spovedi; ta društva so sledeča: št. 39, 73, 124, 126, 130, 152, 156, 166, 170, 177, 179, 200. Društvo št. 124 mi je poslalo samo pet imen, pa ne vem onih, ki so opravili spoved ali ne? Nič opombe. Mogoče, da je katero društvo izmed teh poslalo potrdilo, pa se je isto morda izgubilo, ali kak drug način; vendar pa s tem vsa ta društva ponov\io prosim za poročilo, naj si bo krivda že tu ali tam. Društvo št. 94'je prosilo za oproščen je, ^er ni imelo prilike; njih župnik Rev. Schiffrer radi bolezni ni mogel priti do njih. Moja želja je, da se jih za letos oprosti; vendar pa se toplo priporoča vsem društvom, ki nimajo svojega slovenskega župnika, da se takoj v začetku velikonočne dobe obrnejo na bližnjega slovenskega duhovnika in se dogovorijo z onim župnikom, kamor spadajo za dan spovedi in skupnega sv. obhajila. Kar se tiče reda v verskem oziru je približno £00 članov, če vzamemo vpoštev še neprigla-šena društva, ki oziraje se na poročilo še niso storila svoje dolžnosti. V resnici bo morda števil^ onih, ki so zanemarili versko' dolžnost okrog tisoč Nekateri uradniki društev niso namreč dosti natančni pri poročilih. Imamo slučaje, v ka terih so uradniki vedoma napačno poročali. Ta zbornica naj bi nekaj ukrenila glede takih slučajev. Laž je grd greh, pa najsibo že zapisana ali pa izgovorjena. Vedoma napačno poročilo dati je navadna laž. Imena teh društev tukaj za enkrat zamolčim. Splošno pa moram pohvaliti uradnike in uradnice društev, da so zanesljivi in vestni ter pripravljeni dati vsa pojasnila, katera sem želel. Opozarjam pa ona društva, ki imajo Člane na potnih listih, da od onih zahtevajo izkaz in sicer potrjen od duhovnika, da so opravili svojo versko dolžnost. Preveč društev samo zapiše: "Toliko jih je opravilo, toliko jih je pa na potnih listih." Društvo ima dolžnost, da vse člane "V vseh rečeh nadzoruje. Imam dokaze, da so člani na potnih listih že leta in letat in vedno se s tem izgovorom pred društvom opravičujejo, da so na potnih fistih; in vendar je v istem mestu, kjer dobivajo slovenski duhovnik. Temu se mora narediti konec! Članom naj se da vsa priložnost, da storijo svojo dolžnost; ako se potem ne uklonijo, ne spadajo potem več med nas. Želeti pa bi bilo pri tem tudi malo več sodelovanja lokalnih duhovnih vodij raznih društev. Vsak župnik je "ipso facto" duhovni vodja svojih društev, in bf moral torej iti društvom na roke. Nekateri duhovniki nočejo podpisati poročil radi tega ali drugega vzroka. Vsak lokalni duhovni vodja ima oblast glfdc verske dolžnosti, da si uredi vse kakor sam misli, da je najboljše; društva pa so ga dolžng y teb verskih zadevah ubogati. Torej ni vzroka, čemu bi ne podpisal poročila s tako pripombo, ki misli, da je resnična. To je moje poročilo. Nekateri bi morda radi vprašali glede članov, ki ne spolnujejo dolžnosti katoličana. Kar se tiče teh je moj namen jim poslati osebni opomin in vabilo k spol-nitvi te dolžnosti. Če se tudi potem ne klonijo našim pravilom, morali bomo končno postopati i njimi kakor z drugimi, jci ne spolnujejo Jednotinih pravil. Naša Jednota je katoliška in ostati mora, mora katoliška. Kdor pa ne spolnuje dolžnosti katoličana, ni več katoličan, ampak odpadnik. Torej je treba več previdnosti glede na novo sprejetih članov. Človek, ki je poročen izven cerkve, ne more postati član naše Jednote, ker mu v takem položaju ni mogoče prejemati sv. zakramente. Član ali članica, ki se po sprejemu v Jednoto poroči izven katoliške cerkve, ne more ostati član ali članica naše Jednote, če tega ne popravi. Bodimo torej dosledni. Nihče ni tako nespameten, da bi šel na "court" prejemat zakrament sv. birme ali sv. pokore; prav tako ni mogoče katoličanu prejeti zakrament sv. zakona kakor le v katoliški cerkvi. Ob zaključku poročila pozdravljam vse cenjene delegate in delegatinje in prosim slavno zbornico: imejte zaupanje eden do drugega v slogi in pravem bratskem zastopstvu, ker le potem bo šlo vaše delo hitro in gladko naprej. Pokažite v vseh razmotrivanjih strpnost za mnenje bližnjega; ko sta obe strani predstavljeni, potem pa glasujte vsak po svojem najboljšem prepričanju. Nikar kakega prepira! Končno boste tako ali tako prišli do sporazuma. Bog vas vodi v yseh težkih vprašanjih tako, da bodo rešena v splošno zadovoljnost. Bog vas živi vse! Vaš udani Rev. J. J. Oman, duh. vodja." Delegat Brozenič predlaga, delegat Klepec podpira, da se prečitano poročilo duhovnega vodje vzame naznanje in izreče Rev. Omanu zahvala. V znak spoštovanja delegatje in delegatinje vstali s svojih sedežev. Temu sledi poročilo vrhovne ga zdravnika Dr. Josip V. Gra-heka kakor sledi: Poročilo vrhovnega zdravnika. Spoštovani gospod predsed nik! Cenjena konvenčna zbornica K S. K. Jednete! Dragi m: sobratje in se:;tre: V smislu Jednotinih pravil vam s tem podajam svoje pismeno uradno poročilo kot vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote, vršeč ta urad od zadnje konvencije. To moje poročilo ne bo zelo obširno; isto se ne bo lanašalo na podrobne zadeve višeče se več zadnjih let; pač bo na en načiu pojasnjevalo točke, katere bi morale biti po moji sodbi tudi vam znane, da boste na ta nači:; pravilno razumeli dolžnosti in odgovorno £>ti vrhovnega zdravnika, in da mi boste pri tej priliki pritrdili* da so bile vse tu navedene informacije predložene v korist naše organizacije. O vsaki drugi sugestiji, o kateri se bo razpravljalo na tej konvenciji, ki morda tukaj n! omenjena, bomo lahko tudi govorili, če bo potreba. Dolžnosti vrhovnega zdravnika so različne in številne. Jste se ne opirajo samo na podpisovanje gotovih listin, ampak je tem podpisom zvezana tudi njegova odgovornost, ki največ šteje in pomeni. Vrhovni zdravnik odobri vse bolniške podpo-pore, dalje operacijske podpore, ter potrdi ali zavrača vse prošnje prosilcev za pristop v Jed noto. Tekom mipulih dveh let se je to delo izredno povečalo in namnožilo, kajti skupni promet je znašal čez osem milijonov dolarjev. Obveznosti organizacije so se pomnožile za sedem milijonov dolarjev, in vse te obveznosti je moral vrhovni zdravnik odobriti. Začenši od 1. januarja, 1924 naprej se je delo za petkrat pomnožilo. Imeli smo različne kampanje, kar je značilo tudi povečanje dela za vrhovnega zdravnika. Vsled tega sem moral večkrat delati čez uro, da sem lahjto vrnil prošnje kandi- 1— datov na krajevna društva v kar najbolj mogoče kratkem času, da se je lahko kampanja nato uspešno vršila. Nobene prošnje nisem hotel dalj časa zadrževati, kakor je bilo absolutno potrebno. Morda so bile nekatere prošnje začasno zadržane, predno so bile rešene, to pa iz vzroka, ker je bilo treba uvesti investigacije, predno sem zamogel svojo sodbo izreči. Glavno načelo mojega uradova-nja je bilo vedno to, da sem vse prošnje strankam vrnil še isti dan, kakor sem jih prejel. Mislim, da mi bodo to na konvenciji navzoči tajniki in tajnice pritrdili, da je bilo res tako. K. S. K. Jednota je postala velika organizacija; osobito ra-pidno je rastla tekom zadnjih dve in pol let. V takem slučaju mora biti vrhovni zdravnik zelo previden, da odkloni listine nezaželjenih prosilcev, ki se radi pojavijo, ker pride preveč prosilcev naenkrat pred lokalnega preiskovalnega zdravnika. Z ozirom na dejstvo, da sem jaz tudi vrhovni zdravnik raznih drugih organizacij, mi je to do-'sti pripomoglo, da sem odklonil nezaželjene prosilce. Moje knjige drugih organizacij kažejo, da sta bila na priliko Mr. ali Mrs. X. zavrnjena od one organizacije, nakar je datičnik prosil za sprejem v K. S. K. Jednoto priporočen od krajevnega zdravnika kot popolnoma zdrav. Ker mi je pa bilo že znano, da sem tega prosilca pri oni organizaciji odklonil, mi je to služilo v dobro, da sem tudi naši Jednoti prihranil nezaželjeno odgovornost in riziko kakor gori omenjeno. Ravno tako se lahko trdi tudi operacijskih podporah, po-škodninskih zahtevah, bolniški podpori itd. Odkar imam knjige tudi drugih organizacij na rokah, mi je bilo mogoče ustaviti gotove zahteve (podpore); tem smo se izognili mnogim sitnostim in nezadovoljnosti. Naš sobrat glavni tajnik se bo tega v mnogih slučajih lahko spomnil. Zivljenske zavarovalne družbe (Life Insurance Co.) imajo svoje posebne urade (Clearing House Stations), pregledujejo vse za življensko zavarovanje, osobito, Če so Theski bolj veliki. Na primer ako bi se hotel, dati jaz pri eni družbi zavarovati za $5,000 in sem bil zavrnjen, bo to tudi druga družba kmalu zvedela, čeravno bi jaz to dejstvo zanika val. Običajno če /ena zavarovalninska družba odklone kakega prosilca, bo zanj veliko težje in često sploh nemogoče zavarovati se pri kaki drugi družbi. Ker bratske organizacije nimajo takih pre-gledovalnih uradov, je torej velike udobnosti in koristi, da imajo vrhovnega zdravnika, ki vodi knjige tudi drugih organizacij vedno v vpogled. To je skušnja baš pri meni pokazala v popolno zadovoljnost. Nadejam se, da boste raz videli logiko mojega poročila v tej zadevi. Poleg že na kratko omenjenih dolžnosti vrhovnega zdravnika je treba tudi vedno odgovarjati na številna pisma članov širom držav, ki se informirajo gledo zdravja. Na vsa taka pisma sem skušal odgovoriti po svoji najboljši zmožnosti; članom sem dajal nasvete, kakoršne so -razmere zahtevale. Vsa ta pisma sem pisal brezplačno. Ravno v tem smislu naj bo omenjeno tudi glede mojih člankov (Zdravniški nasveti) v "Glasilu." Na rokah imam sedaj pripravljenih še okrog 70 takih člankov, ki bodo v listu od časa do časa priobčeni. V teh člankih bodo našli čitatelji razna navodila, kako se varovati bolezni; -če so pa že bolni, kako se zdraviti v slučaju, da ni njih bolezen že zastarela. Kakor že omenjeno, moje načelo je bilo, da sem društvenim tajnikom ali glavnemu tajniku poslal v*e prošnje, zahteve in drugo korespondenco prej ko mogoče. To je morda povod, CDalje na 5. strani) jTimmiiixiux Ki Sf K. XIIIUXIIIIIIX JEDNOTA 1 Uatanavljeaa ▼ Jolietu, 111., dn« 2. urila 1804. Iakorpariraaa v lollgti, driavi Hlioois, doe 12. januaria, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO JOUBT, ILL. Solvcntnost aktivnega oddelka znala 100.43%; solvenfnost mladinskega od* delka znala 135.42%. Od ustanovitve do 1. julija 1926, znaša skupna izplačana podpora $2,769,364.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Guiina, 1053 East 62nd St., dcvalaad, Obla. I. podpredsednik: Matt Jermfn, 332 Michigan Ave., PveMo, Gala. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillinghairf Aia, Ibabeygan, Wia. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik.' Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Jellet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway. Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, Obla. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amar. Stat« Bank Bidg. 600 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. —- NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, J1L Sohn Jericli, 1840 W. 22nd St., Chicago, 111. ohn Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo, oho Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Obio. lartia Shukle, 811 Ave. MA", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. Martin Kremescc, 1941 W. 22nd Place, Chicago, 111 rgh, Pi. PRAVNI ODBOR: Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murr, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovicb, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa aa "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Obio. ■ da niso doslej došle še nobene nof odklonilo. Te prosilce sem pritožbe v moj urad, da bi stva- za sprejem preložil na različne ri zadržaval. Po moji sodbi po- dobe na podlagi njih bolestne- meni to dober bisnes, ako se ga ga stanja, točno izvršuje. Dasiravno sem Število prosilcev za podpore imel med tem tudi posel z dru- vsled poškodb in onemoglosti je gimi organizacijami, sem *si vzel za delo tudi kot vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote vedno. potrebnega časa, da so se stvari točno reševale. Moja pi- bilo iia moje začudenje zelo nizko v tem času, če pomislimo veliko število članstva pri organizaciji. Iz tega je razvidno, da nimamo toliko takih sluča- salna miza mora biti vedno pro-,jev kot druge organizacije, če-sta stvari, ki ne spadajo tja. ravno je naše članstvo zapos- Ce bi imel samo par slučajev zahtev, bi bil iste lahko za prihodnji dan odložil, češ, za tako malo stvar se ne izplača odpirati bukev. Morda je bil pa ravno dotični član nujno potreben bolniške ali operacijske podpore. Prav z mojega biznes stališča sem pa stvar še prvi dan rešil držeč se gesla: Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes! Knjige in zapisniki K. S. K. Jednote so od leta 1924 nepre-kosne v zgodovini te organizacije. Vsled tega so bili uradniki od glavnega predsednika do vrhovnega 2dravnika vedno leno pri nevarnem delu. Največ poškodnine se je izplačalo za izgubo vida (10 slučajev). Mnogo članov je mislilo, da bo z bolniško centralizacijo sitnosti čez mero. Tudi tukaj moram trditi, da je bilo s tem oddelkom prav malo neprilik. Kooperacija društvenih tajnikov in glavnega tajnika je bila namreč nad vse povoljna in mnogo boljša kakor pričakovano. V resnici, jaz se ne spominjam, da bi imel kako sitnost s kakim tajnikom, odkar je centralizacija v veljavi. Pomniti je treba še nekaj drugega, namreč, da glavni porotni zaposljeni. Vsi so izvrševali' odbor v obče ni imel nič dela in nič pritožb od članov ali od društev v zadevi centralizacije. Kakor meni znano, nismo imeli nobenih tožb na sodnijah. Ako vse to vpoštevamo, bomo pro-našli, da se ta oddelek zdravniškega oddelka lepo oskrbuje. Že zopet vas lahko opozorim na druge organizacije, kojih glasila so vedno polna pritožb, nastalih med članstvom, vsled tega, ker morda nimajo še prave skušnje gled? pomoči, in ker one organizacije nimajo prave kooperacije od strani podrejenih društev. Tajnikom in tajnicam krajevnih društev je ča-stitati, ker tako složno poslujejo. Niti enega pisma še nisem prejel od kakega člana, ki bi v svoji pritožbi čez tajnika omenjal, kako nezadovoljstvo. Kdor se je name obrnil za kako informacijo, je pisal v tako lepem tonu, da je zaslužil tudi odgovor in informacijo na isto-tak način, čeravno mi je pri tem vzelo več časa, da sem za-mogel sestaviti pravo informacijo. Sistem s karticami, s katerimi poslujemo, je po moji sodbi že skoro popoten- Jaz sploh ne morem nobenega boljšega sistema priporočati, ker ga ne vem. Jaz sem bil prvi, ki sem uvedel ta sistem, in od tedaj ga je vpeljalo tudi že pe$ drugih slovenskih podpornih organizacij ; šesta ga bo pa gotovo v naj kf* j sem času odobrila. Te kartice so zelo prikladne in vsebujejo vse potrebne informacije; poleg tega ne d§Jajo nič sitnosti ali nezadovoljnosti društvu na sejah. Včasih pač ču-jete tu ali tam kako opazko, toda iste so le malenkostne; nastanejo vsied tega, ker imajo društva svoje člane oddaljene, ki se nočejo ravnati po društve- svoje dolžnosti, da bi se delo točno in pravilno vršilo. Glavni tajnik vam bo gotovo naznanil v svojem poročilu število prošenj kandidatov, ki soJii-li odobreni v mojem uradu. Od zadnje konvencije smo imeli lepo število prosilcev sprejetih tudi v 20-letni zavarovalninski razred; to se je vršilo v svrho varnosti organizacije. Po moji sodbi je bil to izvrsten biznes. Ker pri zdravniški preiskavi večina teh ni bila 100%, da so imeli kake nedostatke, se jih je vsled tega uvrstilo v 20-letni plačilni razred. Kakor že enkrat v listu priobčeno, je bilo od leta 1924 v K. S. K. Jednoto sprejetih 3,220 novih članov izpod 25 let starih. Na to mlado armado naših sobratov smo vsi lahko ponosni. To je nekaj posebnega; to je velikanske vrednosti za bodočnost K. S. K. Jednote. To je baš ono, kar mi najbolj potrebujemo, da bi Jednoto dolgo časa obdržali, in lahko izplačali naše obveznosti. Veliko število prošenj je bilo odklonjenih; večina vsled slabih pljuč prosilcev, srčne hibe, bolezni v družini. Ako bi bili ti prosilci skušali pristopiti v Jednoto že pred več leti, ko so bili še mladi, bi biliTahko sprejeti; zdaj pa to ni več mogoče vsled p njih starosti. Vslefi tega naj skuša vsakdo postati član že tedaj, ko zdravniški pregled lahko povoljno prestane. Danes smo še zdravi, jutri pa bojni; garancije za vedno zdravo življenje ne more nihče narediti. Iz raznih vzrokov sem moral preložiti število nekaterih prosilcev. To sem storil vsled tega, ker dotičniki niso bili za časa zdravniškega pregledovanja povsem zdravi; vendar pa ne tako bolni, da bi se jih enostav- nih pravilih. Toda ne na njih opazke. Vprašajte le tajnika kakega velikega društva," naj vam pove, kake skušnje je že on imel. Vsled tega priporočam, naj ta sistem še v bodoče pstane. K. S. K. Jednota je plačala od 1. januarja, 1924 podporo za 490 slučajev operacij; najbolj v navadi so bile sledeče operacije: na slepiču 208, kila ali utrganje 90, na maternici 72, na krofu 29, na očesih 21, rak 12, žolčni mehur 61, krvotek (hemoroidi) 23, želodec 31, ačesni katarakt 8, mastoidi 8. Od vseh teh je bilo 350 članic, ki so prejele operacijsko podporo. Več operacijskih podpor sem moral odkloniti, ker se iste ne nahajajo v pravilih. Porodniška podpora v znesku $15 je pametna uvedba, če se ta denar pravilno rabi. To je bila moja ideja, naj mati izda $15 za pomoč, ko je bola-:na. Mislil sem namreč, da naj si dotičnica najame za isti čas kako žensko, ki bi namesto nje opravljala hišna dela, da bi porodnica vsaj en teden ali deset dni lahko v postelji ostala. S tem se obvaruje raznih neprilik, ki lahko nastanejo, če bi prezgodaj vstala. Nadejam se, da so matere to svoto ($15) na tak način vporabile. Tega denarja ni treba dajati zdravnikom ali za kako krstijo itd.; naj bo samo v pomoč materi, ki je tako zelo potrebna pomoči v tem času. Ako teh $15 na tak način vporabite kakor priporočeno, si boste s tem mnogo dolarjev v bodočnosti lahko prihranili. To vam bo dalo toliko zaželjenega počitka; in ko boste vstali koncem tedna ali weset dni (boljše 10 dni kot en teden), se boste gotovo boljše počutili. Vsaka mati mora ostati v slučaju normalnega poroda v postelji od devet do deset dni, v nenormalnem slučaju pa dalje časa. Veliko napako delajo matere, ki prezgodaj vstanejo - iz bolniške postelje; posledice bodo čutile šele čez več let. Tekom zadnjih 30 mesecev sta bila složnost in soglasje (harmonija ) glavna načela uradnikov društev in glavnega odbora K. S. K. Jednote. Veselje je bilo delati z osebami, do katerih ima človek zaupanje, in ki imajo zaupanje tudi v vas. Ni večjega dokaza te trditve kakor dejstvo, da je naši Jednota v tem času tako rapidno rastla in se pomnožila za 8,772 novih članov in članic. S tem je dosegla rekord, katerega bo težko nadkriliti. Zelo važno je pri tem dejstvo, ker je Jednota pridobila tako veliko novih mladih članov, ki so najbolj važna stvar za rast organizacije. S tem si je Jednota zasi-gurala zelo dolgo in uspešno življenje. K sklepu naj se še lepo zahvalim cenjenim glavnim odbornikom K. S. K. Jednote, uradnikom krajevnih društev in članstvu v obče za njih prijazno kooperacijo, kar se tiče mojega poslovanja v tem času. Upam, da boste tako lepo in složno sodelovali tudi z onimi uradniki, ki bodo na tej konvenciji na novp izvoljeni, ali pa zopet izvoljeni; samo na ta način bomo napredovali in postali še večji kakor smo danes. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik. Po svojem prečitanem poročilu brat Dr. Grahek še opozarja navzoče delegate, da naj pazno pregledajo na strani 19, 20 tiskanega poročila glavnega tajnika tabelico vzrokov umrljivosti članov naše Jednote za zadnja tri leta. Dalje svetuje vsem društvom, da naj bodo( jako previdna pri sprejemanju novih kandidatov, da se alkoholikov ne sili v našo organizacijo, ker posledice tega bomo morali enkrat gotovo vsi trpeti. Dalje je treba posvetiti tudi dosti pozornosti pri društvenih zdravnikih, da bodo kandidate temeljito pregledali za sprejem. V Jednoto naj se priporoča sa- mo zdrave in trdne člane. Delegat Paur predlaga, da naj zbornica sprejme baš pre čitaho poročilo vrhovnega zdravnika na znanje in naj mu izreče zaupnico. Predlog soglasno podpiran in sprejet Zbornica vstane s sedežev v znak spoštovanja do vrhovnega zdravnika. Začasni podpredsednik sobrat John Gornik tudi omenja velikansko važnost poslovanja društvenih in Jednotinih zdravnikov. "Priporoča navzočim, da naj vsi ohranijo lepe besede so-brata Dr. Graheka v trajnem spominu. 1 Predsednik nadzornega odbora sobrat Fraftk Opeka čita svpje poročilo, ki se glede računov in finančnega stanja Jed note popolnoma strinja s finančnim poročilom glavnega tajnika. Dodatno k temu še pojasnuje o načinu kupovanja bondov ali obveznic. Nacfborni odbor dela pri vsaki transakciji pravilno in pošteno. Sedanji nadzorni odbor je vedno deloval, deluje, in bo še tako pošteno deloval v korist Jednote, dokler ne poteče njegov termin. K sklepu se še zahvaljuje so-bratom kolegom souradnikom za složno sodelovanje in kooperacijo, tako tudi sobratu glavnemu predsedniku, glavnemu tajniku, blagajniku in vsem drugim odbornikom v trdni na-di, da bomo še tako lepo delovali, dokler ne poteče naš termin. Poročilo drugega nadzornika. Moje poročilo se v celoti strinja s poročilom predsednika nadzornega odbora brata Opeke. Pri poslovanju, kar sem ga imel kot drugi nadzornik K. S. K. Jednote, moram poročati, da je vladala vseskozi med nami najlepša sloga in sporazum. Delali smo složno pri vsem, ki je šlo za korist Jednote. Odkar sem jaz nastopil svoj urad. kot drugi natjzornik K. S. K. Jednote januarja meseca, 1924, smo investirali skupno 8543,028.33. Od. te skupne svote je bilo investiranega $218,364.38 od potečenih obveznic, ki so tekom tega časa dozorele in je Jednota dobila izplačane. Svoto $.324,663.95 pa smo investirali kot denar, ki je došel v tem času v Jednotino blagajno. ,v" Denar je naložen, kakor že poročano v zanesljivih obveznice, mestne, oziroma okrajne, deželne in dobro obrestujoče obveznice. K mojemu poročilu bi dodal še par priporočil in to so: da naj konvencija ne pozabi nekaj ukreniti za varnost Jednotinih listin in dokumentov, ki so v resnici v neprestani nevarnosti, ako se kaj dogodi. Konvencija naj določi eno ali drugo, ali naj se urad tako popravi, da se temu od pomore v sedanjem domu, ali naj se postavi novega, kjer bo zanesljiva in varna varnostna shramba za Jednotine listine in v^e uradne zapiske. Eno ali drugo naj ta konvencija stori in glavni odbor naj potem to takoj izvede. ' Nadzorni odbor naj bi imel tudi pravico in proste roke glede višine posojila, zlasti, kadar se nudi kaka izredna prilika za višje obresti. Glede posloVanja v vseh uradih moram izraziti, da vlada najlepši red in natančnost. To je nipj«-4ioročilo kot dru gega nadzornika vv. S. K. Jednote. JohnUerich, IlJnadzornik. Poročilo tretjeg/ nadzornika. Bratje in sestre. Zopet smo se skupaj zbrali, da ukrenemo vse naj bolj šezja bodoči obstoj naše čislane organizacije K. S. K. Jednote. Ker so že moji so-kolegi bratje nadzorniki poročali o našem delovanju, zato bodi moje poročilo bolj kratko. V prvi vrsti morem reči, da smo bili glavni odborniki K. S. K. Jednote zadnjih treh let, kakor ena dobra družina, ter smo peljali voz K. S. K. Jednote po naši najboljši zmožnosti vedno višje in viije. Ni mi treba omenjati kaj vse se je storilo v zadnjih 80 mese cih, to lahko sodite vi sami, ker številke govore. Od 30. junija, 1923 do 30. julija, 1926 smo investirali nad pol milijona dolarjev v različne obveznice. V vsakem oziru smo se držali pravil, ki pa ža-libog v tem pogledu ne govorijo v korist Jednote.- In to na sledeči način:*' Sklep zakrije konvencije govori, da se naj nobenih bondov ne kupi.za več kot za $20,000 in nobeni bondi ne sme^o fnaturirati kasneje kot v 20 letih. Bratje in sestre, to je napačno za našo veliko organizacijo, in to se mora popraviti, o tem ima gospodarski in pravni odbor posebno priporočilo v obliki nove točke. Obresti od investicij naše Jednote so jako lepe, kajti od julija, 1923 do 1. julija, 1926 smo prejeli na obrestih nad $216,000. Toda še večje obresti bi se pa lahko pokazale, ako ne bi imel nadzorni odbor zavezanih rok. Kajti velikokrat smo imeli priliko kupiti celo serijo obveznic, ki je bila večja ktot nam pravila predpisujejo. Kupili bi jih bili lahko kar direktno od izdajateljev obveznic, namesto od bank in bankirjev. A tega nismo mogli storiti, ker nismo smeli cele serije kupiti. Tako pfridejo take obveznice potem v roke bankirjev, od katerih mi potem iste kupimo, in seveda pri tem moramo plačati njim gotovo premijo, katera bi pa lahko ostala v blagajni K. S. K. Jednote, ako se pravila v tem pogledu preUrede. Zato še enkrat vam ponavljam, da je treba take sklepe zanaprej razveljaviti. Financa Jednote, potrebuje največje pozornosti, in od vodstva finance bo odvisno, koliko bomo denarno napredovali v bodočnosti. Torej naša Jednota raste s članstvom in tako tudi v finan-či, zato jfe trfcba prvO pozornost posvetiti temu oddelku. Dose-daj so nadzorniki z glavnim predsednikom, tajnikom in blagajnikom vred investirali in po-sojevali. Razmere se pa druga-čijo. Delo raste in bo torej preveč dela za te glavne uradnike, da bi vse to delo opravljali. Zato naj bo moje priporočilo slavni zbornici, da naj ta konvencija nekaj ukrene v tem pogledu s tem, da voli novi odsek glavnega odbora, kateri naj se imenuje finančni odbor, in katerega naloga naj bi bila investiranje denarja. In to seveda s sporazumnostjo glavnega predsednika, tajnika in blagajnika. Ta finančni odbor naj bi bil imenovan ali izvoljeni možje, ki razumejo do cela delo investicije. Predsednik finančnega odbora naj bi bil v bližini glavnega urada in kolikor mogoče veščak v finančnem investiranju. Torej to naj bo moje poročilo in priporočilo konvenciji. John Germ, III. nadzornik. Poročilo četrtega nadzornika. Častiti gg. duhovniki, spoštovani glavni uradniki, cenjeni deiegatje in delegatinje. Tukaj vam podajam svoje poročilo, kar najbolj v kratkem obsegu mogoče. Ko sem januarja meseca, leta 1924 prisegel ob drugem terminu kot nadzornik K. S. K. Jednote, prvo moje delo je bilo to, da sem posegel v kampanjo za novo članstvo, katero kampanjo je vodil- naš vrli glavni predsednik brat Anton Grdina. Ne bom poročal kaj sem vse delal v tej kampanji, ker to je vam že vsem znano. Vdeležil sem se tudi vsake polletne seje, deloval sem za korist Jednote vse, kar me je sploh vezala dolžnost delati za Jednoto. Kar se tiče premoženja Jednote, vam je že raztolmačil brat Opeka, predsednik nadzornikov. Predsednik nadzornega odbora vedno igra največjo ulogo, ker on izbira bonde ter cirkularje razpošilja ostalim nadzornikom v potrdilo. Potem pa katerem nadzorniku se bondi vidijo dobri, volimo zanje, kateri pa ne, jih pa zavržemo. In to je vse, kar se da napraviti. Kot 15 letni prodajalec zemljišča, sem imel priliko se seznaniti z raznimi legalnimi zadevami, in kot tak lahko; trdim, ,da kolikor gledam dalje v bodočnost Jednoti-nega finančnega polja,- toliko mi bolj resno postaja. Iz lastnih -skušenj, katere sem dobil v teku šestih let, odkar sem nadzornik Jednote, sem prišel do zaključka, da se mora pri naši Jednoti upeljati popolnoma bančni sistem pri poso-jevanju denarja, ker banke so skušene v finančnem businesu, imajo najboljše eksperte, kateri se razumejo o bondih. Naša dolžnost je, da tudi mi njih sistem posnemamo. Ni tega. veliko let nazaj, ko so pričeli razni bondni sindikati poslovati z različnimi bondi, in danes so že tako prefrigani, da znajo legalnim potom dobiti kontrolo nad ljudskim premoženjem. Danes mrgoli raznih bondov po trgu, katere znajo prinesti v javnost v najlepši luči; plačujejo obresti od obveznic nekoliko let, in ko pride Čas za vračevati glavnico, tedaj se izkažejo, kakšni so ti bondi. Zapomnite si to, da denarni business je "gambling business,'*. v dokaz imate to, ker je zadnji mesec bankrotiralo 85 bank v državah Florida in Georgia. Bankerot pri teh bankah ni nastal zato, da je bil denar ukraden, ampak zato, ker so nezmožni voditelji propadlih bank investirali dCr nar v bonde, kateri so bili mnogo manj vredni kot so pa bankirji za bonde plačali. Hvala Bogu, da mi nismo na kaj takega naleteli, izvzemši enih bondov, so vsi drugi še precej dobri; lahko bi imeli pa še boljše, ako bi bil vpeljan pravi sistem, in če bi imeli moža na čelu z boljšo plačo, da bi si vzel več časa za delo v korist Jednote, bi to lahko dosegli; po tej plači kot je bila do sedaj, je pa nemogoče žrtvovati potrebni čas, ker čas je drag, in ker vsi na dolarju živimo. Ko sem pred leton^dni argumentiral z nekim prodajalcem bondov, mi je rekel: "John, kaj tebe briga, kaj se bo z bondi zgodilo čez 15 let, ko že tebe ne bo več v uradu Jednote." Ako pomislite, kaj to pomeni, potem bo tudi vam Jednotino finančno polje bolj resno postajalo. Zatorej vam tukaj priporočam, da plačajte predsednika nadzornega odbora s primerno mesečno plačo, in naj ta uradnik vodi takoj vse investiranje denarja popolnoma po bančnem sistemu. Naj kupuje sa,mo tiste bonde, kateri so na newyor-ški borzi vknjiženi. Naj vedno pazi na cene bondov na borzi, kdaj bondi pridejo v višjo vrednost, naj jih takoj proda pa drugam zopet investira, obresti teh bondov niso tako visoke, ampak so bondi vredni vedno svoje cene, in ako tak uradnik pazi na borzo, bo lahko za Jednoto pridobil lep denar, in tako delajo banke. Bratje in sestre, oseba, katero veseli to delo, bi morala napraviti skušnjo pri treh najboljših ekspertih za bonde. Mi se lahko obrnemo na Y. M. C. A., katera nam bo drage volje pomagala, da se preišče kandidate za ta urad. Ako ta preiskava stane Jednoto do $100, pa jih Jednota smelo plača, ako je več kandidatov za ta urad, potem kateri bi napravil najboljšo skušnjo, se ga postavi na čelo finance. Oseba katera bi napravila tako skušnjo, bi imela respekt pred drugimi, potem mu nihče ne bo mogel predbacivati nezmožnost o dolžnostih, katere mu bodo dane. Ta oseba bi morala izbirati bonde, ter v soglasju drugih nadzornikov kupovati bonde, in če le eden nadzornik voli proti poslanim bondom, potem predsednik nadzornikov ne sme kupiti tistih bondov; vedno pa more povedati vzrok tisti odbornik, kateri bonde zavrže, zakaj da jih je zavrgel. Ako bi pa kateri nadzornik samo iz maščevanja proti predsedniku nadzornega odbora vetiral bonde pogostoma, potem ga lahko glavni predsednik Jednote odstavi od urada. Predsednik nadzornega odbora bi moral kolikor toliko biti vešč o postavah raznih drugih držav glede zemljiških prepis-nin, ker po mojem mnenju, je potrebno, da tudi mi posodimo gotovo svoto denarja na privatna posestva. Tukaj imaixf na rokah pisma od raznih assurance kompanij, katere mi ponujal komišen, če jim pridobim kakega "kostimarja," da bi mu posodili denar na posestva. Torej če tem kompani-jam dišijo taka posojila, potem ne vem, zakaj bi škodila nam? Naši ljudje so dobri ljudje, so dobri delavci in skrbni gospodarji, in nobene rizike ne bomo imeli, ako izposodimo del denarja na privatna posestva. Res smo imeli sitnosti s privatnimi posestvi, ampak to je bilo zato, ker posojil^, niso bila napravljena v prave kraje, in ne na prava posestva. Tam, kjer so velika mesta z različno industrijo, v bližini cerkva in šol, vam odkrito povem, da v takih krajih ne boste imeli nobene sitnosti. Voditelj finance bi moral vsak mesec priobčiti natančno vsako posojilo, katero je bilo urejeno, pa naj bo v bonde ali pa v hipoteke, koliko se je investiralo, kam se je investiralo, koliko se je plačalo za bonde, koliko je bila tržna cena, koliko nosi posojilo obresti in koliko koncesij (komišen) se je zaslužilo. Ker je financa fundament vsega napredka naše Jednote, je dolžnost, da članstvo ve, kam se investira Jednotin denar. Kar se tiče knjigovodstva v uradu Jednote, vam povem, da je vse v najlepšem redu, ravno tako je vse najlepšem redu knjigovodstvu urednika-upravnika "Glasila," niti za en cent nismo dobili nobene pomote, ne med glavnim blagajnikom in tajnikom, in ne med tajnikom in urednikom. Naznanjam vam tudi tole: Cez poldrugi milijon dolarjev Jednotinega premoženja leži na milost v oskrbi tuje banke, brez vsake jamščine ali zavarovalnine. Večkrat sem sprožil idejo, da bi se te dragocene listine zavarovale proti vlomu in tatvini, pa sem vsikdar propadel. Težava z nekaterimi uradniki Jednote je ta, ker si ne predstavljajo katastrofe kakoršna nas lahko zadene. Ako boste delali novi urad za Jednoto, ali pa če stari urad popravite, prosim vas, napravite vault Jia ta način, kot ga imajo banke, tako da bomo hranili te listine v lastni shrambi. Ako bo tako ostalo kot je sedaj, vam povem, da v teku 15 minut smo lahko ob vse premoženje. Večkrat se je že slišalo o drznih tatvinah na banki, in pri večina slučajih je imel prste zraven vede-, nec, kateremu je bilo znano kaj je kje skritega. Postavite -si blagajnika za stalno v urad Jednote, in on naj pazi na naše Jednotino premoženje, denite ga pod poroštvo, in kot tak naj ima edino on dohod do teh listin. Ali ne bomo bolj zaupali blagajniku, ako je pod poroštvom, kakor pa tuji banki, brez vsake garancije? Torej da ne bo moje poročilo predolgo, ga končujem. Obenem pa prosim, ako je še kateri, da želi imeti kako .drugo pojasnilo, naj me vpraša, in mu dam drage volje pojasnilo. Imam še razna druga priporočila, katera pa pridejo pozneje na dnevni red. Sprejmem tudi vsako kritiko, ako jo ima kdo proti meni, ali pa proti mojemu delovanju. Upajoč, da bo cenjena delegacija sprejela to moje skromno (Dalje na 6. strani) poročilo, vas naj prisrčne j Se pozdravljam John Zulich. IV. nadzornik." Poročilo petega nadzornika. Ker so že moji sokolegi so-bratje nadzorniki poročali o delovanju nadzornega odbora, je skoraj meni neumestno isto ponovno poročati. Pripomniti moram, da bi bilo moje poročilo eno in isto. kar se tiče Jednotinega premoženja in napredka v finančnem sta nju. Ker je bil napredek povoljen ne štejem tega samo glavnemu odboru v čast, ampak bratski kooperaciji skupnega članstva 7. glavnim odborom vred. Apeliram na vas in ostalo članstvo, da delujete še zana prej; še za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. Hvala vam za posluh! Martin Shukle. Delegat Kozjek predlaga, delegat Starcich podpira, da naj vzame zbornica prečitano poročilo vseh nadzornikov v celoti na znanje, in naj s« jim izreče zaupnico za njih delovanje Sprejeto. Nato predstavi sobrat glavni predsednik na oder došlega so-brata Stefan Rebroviča, večletnega člana društva št. 41. K. S K. Jednote in mnogoletnega bivšega glavnega tajnika Na vodne Hrvatske Zajednice, oziroma sedanjega Častnega tajnika Hrvatske Bratske Zajednice Sobrat Rebrovič, sivolasi starček je prišel na našo kon vencijo, da iskreno pozdravi vse zborovalce. Častita vsem navzočim ter se pri tem spominja že pokojnih pijonirjev naše dič-ne K. S. K. Jednote. Našo Jednoto hvali, ker vedno točno izvršuje svoje obveznosti; o tem se je že sam prepričal. Omenja solidarnost med Slovenci in Hrvati v Ameriki; saj .smo po krvi, jeziku fodu in kra ju bratje Navdušuje zborovalce, da bi delovali za proč vit naše K. S. K. Jednote, ki je prava in najboljša slovenska podporna organizacija na svetu. Daje priznanje sedanjemu našemu glavnemu predsedniku za njegpvo neumorno delovanje; tako ga tudi veseli, da imamo v glavnem uradu sobrata John Butko-vicha. rodom Hrvata, velezaslu-ženega moža na polju bratstva tudi med Hrvati v Ameriki. Precej obširnemu in dolgemu govoru sobrata Rebroviča je zbornica navdušeno ploskala in brat glavni predsednik se mu je za njegov nastop lepo zahvalil. Poročilo predsednika porotnega odbora. Moje poslovanje kot predsednik porotnega odbora je bilo precej obširno, ampak ga hočem le na kratko objaviti. Take zadeve ali pritožbe, katere so bile malega pomena, sem sam razpravljal in reševal. V zadevah ali pritožbah, katere so bile bolj važnega pomena, v takih slučajih sem se z bratom Martin Kremftsecem in Frank Trempušem posvetoval in gledali smo nato, da se je v vsakem pozameznem slučaju nepristransko in pravično sodilo po podanih nam dokazih, na podlagi Jednotinih pravil. Vsaki pritožbi se je vpošte-valo tudi to: Ce je zatoZenec kaj dobrega storil v korist Jednote: takemu zatožencu je bila kazen, katero je po pravilih zaslužil. kolikor mogoče olajšana. V slučaju, da je kateri izmed kaznovanih prepričan o tem, da na podlagi Jednotinih pravil ni zaslužil kazni, katera mu je bila naložena, tedaj sem za vsaki posamezni slučaj na razpolago in pripravljen dokazati, da je bila razsodba nepristransko in po zmožnosti pravična. Jaz spoštujem vsakega po njegovem obnašanju, z vsakim sem prijatelj, ampak v pritožbah se nisem oziral na prijateljstvo, ampak skušal sem zadostiti Jednotinim pravilom in moj namen kakor tudi želja je bila pravično soditi in tega gesla sem se vedno držal. John R. St erbenz, predsednik porotnega odbora. Drugi porotnik brat Martin Kremesec poroča v istem smislu. da je kot Jednotin porotnik delal po svoji najboljši zmožnosti, vslkdar nepristransko in pravično, kakor mu je najbolj velevala njegova vest. V enakem tonu in smislu je poročal tudi tretji porotnik brat Trempus. Poročilo porotnih odbornikov je vzela zbornica z odobravanjem na znanje. Nato sledi poročilo pravnega odbora. Predsednik tega odbora brat Dečman naznan ja, da je označeni odbor delal kmalu po svojem uradnem nastopu s tem, da je razpisal ponudbe za tiskanje novih pravil. Pregledal je tudi nekaj pravil krajevnih društev in sestavil nova pravila, ki bodo konvenčni zbornici predložena V enakem smislu poroča tudi pravni odbornik brat Murn in brat Butkovieh. Slednji dostavlja k svojemu poročilu, da je še vedno delal, dela in bo še delal do svoje smrti za našo K. S. K. Jednoto. Delegat Kosmrl predlaga, soglasno |K)dpirano. da se poročilo pravnega odbora vzame na zna nje in odobri. Sprejeto. Kot zadnje poročilo pride na vrsto i>oročilo urednik^-uprav-"Glasila" brata. Ivan Zupana, ki se glasi kakor sledi: Poročilo urednika in upravnika "Glasila." Cenjena konvenčna zbornica: V posebno čast si štejem, da mi je dana prilika po vrsti že na četrti konvenciji pozdraviti cenjeno konvnečno zbornico, to pot zbrano v Pittsburghu, Pa. Pred 18. leti sem bil tudi tukaj Pittsburghu kot delegat društva št. 57, Brooklyn, N. Y., na deseti konvenciji; takrat nas je bilo za 100 manj zbranih. Kdo bi si bil mislil toliko premem-bo v minulih 18 letih? Hvala Bogu, vedno bolj in bolj napredujemo. čeravno nas naši nasprotniki kaj radi nazivijajo z reakcijonarci ali nazadnjaki. Podajati vam zelo obširno poročilo o svojem delovanju kot urednik lista, bi bilo skoraj nepotrebno. Kako je list izhajal in kaj vse je prinašal, ste gotovo čitali. Torej se mi ne zdi neumestno [jonavljati starih stvari. Urednik, je skušal po svoji najboljši moči zadovoljiti cenjene čitatelje s primernim čtivom. Morda ni bilo isto vsem po vo-ji? Toda niti sam večni Bog ne more vsem ljudem ustreči V obče sem pazil na to, da se niso kršile točke Jednotinih pravil glede urejevanja "Glasila." Še nikjer in nikdar nisem imel priložnosti povdarjati vrednost in pomen delovanja lastnega Jednotinega glasila, kakor bas na sedanji, kajti od zadnje konvencije smo napredo-vali skoro za 8.000 članov in članic. Da je k narastku tako velikega števila nekaj pripomoglo tudi naše "Glasilo," ni dvoma. Saj smo vendar polnili cele kolone v svrho reklame in agitacije, ko so se vršile tri različne kampanje. Prva kampanja je bila za mladinski oddelek, druga za dosego 25,000 članstva in zadnja pa za dosego 30,000 članstva. Hvala Bogu, vedno smo zmagali! Ce bi naša Jednota ne imela danes svojega lastnega lista, bi gotovo ne štela toliko članstva, kajti reklama v drugih .privatnih listih bi bila predraga. Da smo imeli tako lepe uspehe, nam je k temu pripomogla 80-letnica naše Jednote.. Moj skromen nasvet bi bil, da bi tudi naše 35. letnice ne preerli, vršeče se čez tri leta. V ta namen naj bi štela naša Jednota ob svoji 35-letnlci 35,000 članstva. Z agitacijo fn kampanjo je treba takoj stopiti na noge. V posebno čast in veselje si štejem navajati razlog, da je naša država Ohio z novimi Jed-notinimi društvi in lepim številom članstva zadnja tri leta najbolj napredovala. Gotovo je k temu prijjomoglo tudi "Glasilo," ki izhaja sedaj v državi Ohio, v naši znani slovenski metropoli Cleveland. Urednik "Glasila" je bil deloma aktiven pri ustanovitvi sledečih novih društev v Cleve-landu: št. 191, 192, 193 in 199. Poleg tega so naša elevelandska krajevna društva v minuli jubilejni kampanji odnesla največ nagrad. K temu je s svojox reklamo dosti pripomoglo tudi naše "Glasilo." Največja čast in priznanje vrlemu društvu sv. Jožfefa, št. 169 v Collinwoodu, ki je vedno na častnem vrhuncu ! Kakor omenja sobrat glavni predsednik v svojem poročilu, so k našemu rapidnemu napredku dosti pripomogli tudi razni katoliški shodi. V tej zadevi je "Glasilo" delalo največ reklame, da smo dosegli take uspehe. Kjerkoli mi je bilo mogoče, sem se teh shodov vde-ležil osebno, da sem tem lažje poročal v listu o prireditvi. O priliki 30-letnice obstanka naše Jednote smo izdali tudi Spominsko knjigo, ki bo ostala najlepši književni spomin našim potomcem. Kdor izmed tu prisotnih delegatov morda še ni prejel te lepe knjige, ali kako novo društvo, naj se prijavi uredništvu, pa mu bo postreže-no. ker teh knjig imamo še nekaj v Kakor je bilo sploh pričakovati, imeli smo tudi zadnja tri leta spore z našimi nasprotniki, v prvi vrsti z raznimi listi.. Boriti se je bilo treba z listom Glas Naroda" in glasilom S. N. P. Jednote "Prosveto." Na napade drugih lističev se nismo ozirali. Glasilo je bilo vedno na krovu, da je zagovarjalo načela naše Jednote in čast ter ugled njenih uradnikov. Za to se bo tudi v bodočnosti vedno borilo. Glede naklonjenosti gotovih slovenskih listov moram dati največ priznanja uredništvu "Ame-škega Slovenca," ker nam je šlo vedno rado na roke, tako pa tudi mi njemu. Ko se je meseca junija t. 1. vršil 28. Evharistični kongres v Chicagw, je naš list delal v prilog istega primerno reklamo. Naša .Jednotina društva in člani so za slovensko sekcijo tega kongresa prispevali $1,966.22. Dalje 'je naš list po svoji najboljši moči skušal stopati v javnost s primerno reklamo ko sta došla v Ameriko dva naša slovenska škofa: Rt. Rev. Jeglič in Rt. Rev. Gnidovec. O obisku in sprejemu teh dveh slovenskih škofov smo priobčili cele kolone, kar si štejemo v posebno čast. Uredništvo "Glasila" je bilo zadnji čas tudi zelo naklonjeno našim mladim športnikom, ki gojijo žogometne igralni šport pod imenom naše Jednote. To idejo moramo še bolj razširiti v vsako naselbino, kjer se nahaja kako krajevno društvo naše Jednote. Glasilo vam je vedno na razpolago. V tej za-devf moram dati največ priznar nja vrlemu Športnemu klubu društva sv. Barbare, št. 23. Bridgeport, O., ki daje toliko Časti in javnega priznanja naši Jednoti s svojimi neprestanimi zmagami. Jaz toplo priporočam cenjeni konvenčni zbornici, da bi dala temu Športnemu klubu $50 nagrade, katero je po vsej pravici zaslužil. Nastop baseball kluba K. S. K. Jednote v Bridgeport, O., je v obče znan. V tej zadevi je dosti pripomogel tu navzoči delegat Mihael Hočevar, ker je kot duša on-dotnega društva vedno agitiral za Športni klub Bridgeportskih fantov. Zadnja leta so kot sotrudniki našega lista pomagali sledeči: Rev. Jurij Trunk (navzoči delegat) ; kanonik Mihael Opeka iz Ljubljane, profesor Trdan v -Št. Vidu nad Ljubljano; profesor Frank Pengov v Št. Vidu nad Ljubljano; bogoslovec Bratina v Steelton, Pa. in sobrat Josip Grdina. Slednji je obelodanil našem listu zanimiv opis o njegovem bivanju kot vojni ujetnik na Ruskem. Brat Grdina je izdal o tem posebno knjigo., katero vsemu članstvu naše Jednote toplo priporočam. Lepa hvfela za lepe članke in sodelavenje tudi glavnemu predsedniku sobratu Anton Grdina, sobratu Josip Zalarju, glavnemu tajniku in Rev. J. J. Omanu, duhovnemu vodji. Isto-tako se zahvaljujem sobratu Dr. Josip V. Graheku, vrhovnemu zdravniku K. S. K. Jednote za njegove lepe članka *Zdra-niški nasveti." Ko se je naš list preselil v Cleveland, so nastale zame velike težkoče. V prvi vrsti je nadzorni odbor •"Glasila" določil, da naj se list tiska v velikosti sedem kolon, namesto 6, tudi oblika (velikost) črk je bila zmanjšana na 10 point namesto 12. O povečanju oblike lista na tako velikost ni zadnja konvencija nič določila. Molčal sem in delal kakor je bilo naročeno. Vsled povečanja lista na sedem kolon na eni strani, oziroma na osem kolon v eni številki, je prišlo za devet številk več gradiva na leto, oziroma na vsakih šest tednov ena cela številka več tekom leta. Na ta način šteje tedenski koledar pri uredniku "Glasila" 61 tednov na leto namesto 52. Tudi pri sestavi imenika je bilo tekom kampanje dela čez glavo. Ko sem prišel vCleveland, se je tiskalo 13,500 listov, danes sej jih pa tiska 17,400. Število naročnikov in tudi delo s tem se je torej pomnožilo za celih 25 odstotkov. Jaz sam bi dela pri adresarju ne mogel sam zmagovati in vsled povečanja oblike lista, da mi nista pri tem pomagala moja dva sinova in da nisem delal čez uro skoro vsak dan ter nekaj ur ob nedeljah. Iz dosedanje skušnje torej odkrito priznavam, da en sam urednik in zaeno tudi upravnik ne more zdelovati ogromnega dela pri listu v taki obliki in v taki velikosti. Napeti mora vse svoje duševne in telesne moči, da zmaguje. V par letih bi tako delo vsakega urednika ter upravnika "Glasila" spravilo v prerani grob. ker nima nobene določene pomoči. Triletni račun "Glasila," od 30. junija. 11)23 do 30. junija. 1926. Dohodki: Iz glavnega urada $42,900.00 Naročnina ...... Oglasi Skupaj Plača . Tisk lista Poštnina Razno .. Izdatki: .„$55,654.92 Skupaj Rekapitulacija: Prenos bančnega depozita 30, jun., 1923 $ 164.55 Dohodki za 3 leta 55,616.84 Skupaj Izdatki za tri leta Ostanek bančnega depozita 30„ jun.. 1926 .$ 126.47 Pregled faktičnega dobička pri "Glasilu" za zadnja tri leta: Iz glavnega urada se je sprejelo v tem času za list $42,-900. Članstvo je plačalo asesmen-ta zanaročnino lista $41,548.91. Razlika $1,31.09. Imetje "Glasila" dne 30. junija, 1926 $2,080.05. Razlika ali čisti prebitek $728.96. Opomba: Na podlagi sklepa zadnje konvencije se je od stare naročnine (10c) "Glasilu" odvzelo po 3 cente na mesec od vsakega člana in članice za zvišanje asesmenta operacijske podpore. Vsled cenejšega tiskanja lista v Clevelandu znaša ta razlika za zadnjih trideset mesecev (od 1. januarja, 1924 do 30. junija, 1926) lepo svoto $14,318.19, kar je "Glasilo" prihranilo članstvu pri poškodnin-skem in operacijskem ases-mentu. ta je, da stopite v tesnejšo zvezo z našim listom. Največje veselje za urednika je to, da dobiva vedno dosti novic in dopisov iz raznih naselbin. Vi ki ste v obče uradniki krajev nih društev, bi morali bolj red no stopiti v vrsto sotrudnikov "Glasila." Poročajte dosti in večkrat o delovanju vašega dru štva in o razfiih novicah iz naše naselbine. Držite se gesla Svoji k svojim! Poročajte našemu listu najprvo. Dalje bi vas prosil, da skušate dobiti kaj novih oglasov za naš list. Oglasi dosti pripomorejo.k vzdrževanju "Glasila. Naročnina istega je tako nizka, da lahko trdimo, da je naše "Glasilo" največji in tudi najcenejši slovenski tednik v Ameriki. Na podlgai sklepa glavnega odbora, dobite 20 odstotkov provizije od vsakega nove ga oglasa. Torej na noge. Obrnite se v tej zadevi na vaše trgovce, banke in podjetnike. Za ceno se informirajte pri upravništvu "Glasilu." Še nekaj naj vam omenim Naznanite upravništvu lista vedno točno imena in naslove suspendanih članov, odstoplih in umrlih. Jaz ne vem naslova Člana, ki je bil uradno označen za suspendanega. Držite se torej reda in naznanite to pravočasno na posebnih karticah. Cul sem, da je nekdo nedav no razposlal vsem slovenskim duhovnikom širom Amerike posebne pole z vprašanjem: ali je bojj umestno, da je kak duhovnik urednik "Glasila." ali pa kak lajik. Rezultat te infor macije je bil sledeči: 95 odstotkov za lajika in 5 odstotkov za duhovnika. V obče sem doslej že omenil kot urednik in upravnik lista nekaj važnih točk pri urejevanju in izdaji našega lista. Naj bo kot zaključna zadeva še vprašanje lastne Jednotine tiskarne. Gotovo ste čitali moje obširno poročilo v št. 31 našega lista, koliko 'bi bilo stroškov vsled tega. Naj vam služijo sledeči resnični podatki v dokaz, da je boljše, da se tiska "Glasilo" v kaki drugi solidni tiskarni, nego pa v lastni. V lastni je preveč rizike! Baš pri tej priliki naj navedem velike koristi za Jednoto vsled tega, da se je "Glasilo" prestavilo iz Jolieta v Cleveland. Za zadnjo številko "Glasila" v Jolietu smo bivši Slovenski Ameriški Tiskovni družbi plačali tedensko $264.60. Na podlagi nove pogodbe nam je označena družba ponudila v bodoče novo ceno $252. Tiskarna "Ameriške Domovine" pa $224.-88. Poglejte torej veliko razliko med tiskanjem. Razlika v treh letih znaša torej na podlagi novih pogodb $4,230.72. Pri tem je pa treba še vpoštevati to dejstvo, da nam je ponudila -J tiskarna "Ameriške Domovine" $55,781.39 j gori navedeno ceno tiskanja li-$55,654.92 sta v sedmih kolonah na vsaki strani in v velikosti 10 pt. črk. Tiskovna družba "Amerikanski Slovenec" je dala svojo ponudbo samo za tiskanje lista v velikosti šest kolon in 12 pt. črke. Odkar se naš list tiska v tej tiskarni "Ameriška Domovina, je gori označena tiskovna družba že šestkrat znižala ceno tiskanja lista, zvišala pa samo dvakrat. Skupna svota znižanja znaša $21.30 pri izdaji liste, skupna svota dveh zvišanj pa $18.68. Torej smo danes na boljšem pri vsaki izdaji lista $2.62. List se faktično danes za toliko manj tiskat kot se je pa pričel tiskati decembra meča, 1923, ko smo se preselili v Cleveland. Jaz, kot 12-letni urednik in upravnik lista s tem jasno priznavam, da ne moremo dobiti nikjer drugje boljše postrežbe glede tiskanja našega glasila kakor ravno pri podjetju družbe "Ameriška Domovina." Tudi glede točnega prejemanja lista prekaša mesto Cleveland vsa druga mesta, neoziraje se na mesto Joliet. 0 tem ste sa- 332.35 12,384.49 $55,616.84 $ 9,000.00 40,612.23 3.821.00 . 2,215.69 zadnji čas, ko list izhaja ob! Clevelandu, O., 8. aprila, 1926 torkih. in se glasi: "Mr. J. R. Ster- Ko smo pričeli naš list tiska- benz, predsednik porotnega od-ti v Clevelandu, smo plačali za bora K. S. K. Jednote, Laurium, 18,500 iztisov na podlagi po- Mich. Cenjeni sobrat. in pogodbe $224.88; to znaša $1.66lrotnik! Tem potom vas opo-na 100 listov; danes plačamo za zarjam, da si poiščete št. 76 17,350 iztisov na podlagi zni-'"Glas Naroda" iz prvega aprila, žanjacene $292.63, to znašaj v kateri številki je pisal sobrat $1.68 za 100 listov. Pomniti je Matija Pogorele, in s tem kar treba pri tem, da se je v zad- je pisal, je kršil Jednotina pranjih treh letih cena tiska, pa-!vila. Vse podatke kršenja pra-pirja večkrat dvignila, tako tu- vil boste našli v njegovem do-di plača unijskim tiskarjem. pisu, katerega naslov je "S po- Na konvenciji y Eveleth, ta.' Minn., smo imeli tudi debato! "To moje obvestilo utemelju-glede tiskanja "Glasila." Tam;.jem, sklicaje se na mojo dol-je bilo sklenjeno od konvenčne žnost kot glavni predsednik, in zbornice, da naj se delo za tisk' sicer v pravilih, stran 38, točka izroči š* za prihodnja tri leta \ 33. istočasni tiskarni, ki nas je do- "Anton Grdina, glav. preds." bro postregla. Jaz z mojega Ker nisem naročnik na list stališča kot urednik in uprav-' "Glas Naroda," sem si ga izpo-nik (že 1<Ž. leto) toplo priporo- sodil, in ko sem dotični dopis Čam slavni konvenciji, da naj t prečital, sem takoj pisal sobra-to zadevo tudi sedaj reši s tem, tu John Sterle, tajniku dru-da odobri nadaljno tiskanje i štva št. 93 in sem ga prosil, da "Glasila" solidni unijski tiskar-'mi pošlje naslov M. Porogorel-ni "Ameriške Domovine" v ca. Obenem sem tudi obvestil Clevelandu. Baš glede tega sejo tem sobrata Martin Kremesec nahajamo v jako kočljivih sti- {in Frank Trempusha, člana po-skah. Na podlagi Jednotinih rotnega odbora. Od drustvene-bi se moralo razposlati ponudbo ga tajnika John Sterle sem preža novo pogodbo tiskanja naše- i jel odgovor, da naslov Matija ga lista samo slovenskim unij- Pogorelca mu ni znan. Zaradi skim tiskarnam. Vprašam vas, tega nam ni bilo mogoče pokli-katerim? Na ponudbe neunij- cati Matija Pogorelca k obrav-skih tiskarn se ne moremo in na vi, da ga bi zaslišali, ne smemo ozirati. Da pa ne bo Matija Pogorele Ce hoče kdo morda o mo-1 kot član K. S. K. Jednote nada-jem uradovanju kot urednik in i ljeval z napadanjem na glavne upravnik "Glasila" še kaj več uradnike in slovenske katoliške podatkov ali pa v zadevi tiska- duhovnike, zarada tega smo ga nja lista, sem vam za to vedno mi, člani porotnega odbora, so-pri volji dati pojasnila. dili po njegovem dopisu, in ker Bog vas živi in dodeli, da bi I smo se prepričali o tem, da je bila ta naša konvencija tudi za-j z onim dopisom "S pota" v št. pisana v Zlato knjigo K. S. K. 176 dne 1. aprila v listu "Glas Jednote. Naroda' 'kršil Jednotina pravi- Ivan Zupan. la. smo ga na podlagi člen XIV. urednik in upravnik. Sklepčno k temu poročilu točka 119 in 121 kaznovali z suspendacijo iz K. S. K. Jedno- Eno stvar bi vas, cenjeni delegatje in delegatinje prosil, in'mi najbolj prepričani, osobito omenja brat urednik-upravnik te, katera je stopila v veljavo lista, da smo imeli zadnji čas. dne 1. maja, 1926. O suspen-več stroškov, ki so označeni vjdaciji je bil Matija Pogorele obračunu pod točko "Razno." Vjveščen potom "Glasila K. S. K. tej svoti so vpošteti stroški pr: {Jednote" v št. 18, dne 4. maja. selitvi "Glasila" iz Jolieta v 1926, iz razloga ker nam nje-Cleveland in nekaj nagrad so- gov naslov ni bil znan. trudnikom lista. Glavna knji- O suspendaciji je bil pozneje ga in knjiga ročne blagajne obveščen po bratu John J. Ster-upravnika je tukaj, ter je vsem:le, tajnik društva 93. Chisholm, na razpolago v vpogled. Minn. Delegat Klepec predlaga, de-i John R. Sterbenz. legat Paur podpira, da se poro- predsednik porotnega odbora čilo urednika in upravnika bra- Da se afero Matije Pogorelca ta Zupana vzame naznanje kot uredi kot na zadnji instanci prečitano in da naj mu zbornica (konvenciji) je bil Mr. Pogo-izreče svoje priznanje za njego-'relc obveščen, da naj pride v vo delo. Sprejeto. četrtek, dne 19. avgusta semkaj S tem je bila točka poročil v Pitstburgh. da ga zasliši po-glavnih uradnikov končana. jrotni odbor. Sklep in izrek po-Brat Sterbenz, predsednik po-j rotnega odbora bo naznanjen rotnega odbora poroča sledeče: konvenčni zbornici. Dne 1. decembra, 1925 sem [ Tekom konvencije smo izgu-prejel pismo od Rev! Kazimir- li dva uda naše Jednote, in sija Zakrajšeka, O. F. M., v ka- cer brata Janez Ramuta, člana terem se pritožuje zoper naše- društva št. 2, Joliet, 111., in sega člana Matija Pogorelca, ker stro Bertho Blenkush, članico ga napada v listu "Glas Naro- društva št. 150. Zbornica vza-da." Ko sem prejel od društva me poročilo o smrti z obžalova-št. 93 naslov brata Pogorelca. njem in sočutjem na znanje, sem pisal in sem mu svetoval. Za duše pokojnih se bo ob zada naj v teku 30 dni oni dopis kijučku te seje zmolilo primer-prekliča; ker pa brat Pogorele .no molitev, istega ni storil v določenem ča-1 Brat predsednik naznanja, da su, potem sem isti dopis Rev. pride jutri zjutraj na seji važna Zakrajšeka vrnil z opombo, da točka glede centralizacije na ga naj pošlje društvenemu t dnevni red. predsedniku, da ga naj naprej, Prečita se tudi vabilo pevske-sodi društvo, h kateremu spada, ga društva "Prešeren" iz Pitts-Glede afere člana Mat Pogo-1 burgha, ki bo priredilo danes relca se je v glavnem uradu K. zvečer v dvorani K. S. D. neko S. K. Jednote v Jolietu, 111., dne j lepo gledališko igro v počast de-28. januarja, 1926 sprejelo sle- legaciji. dečo izjavo: Mi, tukaj zbrani; Brat glavni tajnik čita zatem glavni uradniki K. S. K. Jedno-došle brzojavke kakor sledil te odločno obsojamo žaljive do- Frank Tomažin, Lorain, O., pise člana Math Pogorelca, v'sin navzoče delegatinje; Dr. J katerih blati glavne uradnike]M. Seliškar, predsednik Norih naše Jednote, katoliško vero in American banki, Cleveland. O., naše slovenske duhovnike. Kot Člana naše katoliške organizacije se ga s tem opozarja, da naj enkrat za vselej preneha s takimi žaljivimi dopisi, v proti-katoliških listih, sicer se bo ž njim postopalo v takih slučajih kakor to določajo pravila K. S. K. Jednote. Te resolucija je bila v zapisniku in je bila objavljena v št. 5, dne 3. • februarja, 1926 v Glasilu K. S. K. Jednote." Dne 11. aprila, 1926 sem prejel pismo sobrata glavnega predsednika Anton Grdina, pisano v v imenu označAe banke; Mary Kaušek, Cleveland, O.; John Lamuth in John Shutey, Calumet, Mich.; Rev. Stipanovič, Youngstown, O.; društvo št. 55, K. S. K. Jednote, Crested Butte Colo.; uradniki društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.; društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., po J. Ziherle in J. Wiridish-man; društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa.; Agnes Kompare, predsednica društva št. 85, Lorain, O.; John (Dalje na 7. »tratii) Gottlieb, član druitva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., Andrej Slak, podpredsednik društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland. O.; Primož Kogoj, glavni tajnik Slovenske Dobrodelne Zveze, Cleveland, O., v imepu označene Zveze; Mrs. Mary Bu-talla, Mrs. A. Dolinar, uradnice društva št. 181, Steelton, Pa.; Jernej Verbič, v imenu članstva društva sv. Janeza Krstnika. št. 11, Aurora, 111.; Anton Bratina, sotrudnik "Angelčka" iz Steelton, Pa.; Martin Težak, v imenu društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Jo-liet. 111.; Frank Perovšek, član društva štT 136, Willard, Wis.; odbor društva Vitezi sv. Flori-jana, št. 44, South Chicago, 111.; Antonija Struna, tajnica društva sv. Genovefe, št. 108, Jo-liet. 111, v imenu označenega društva; Jennie Vidmar, Indianapolis, Ind.; Frank Zupančič, tajnik društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., v imenu označenega društva; Mrs. Marie Pazdertz, članica društva sv. , Genovefe, št. 108, Joliet. 111. Zbornica je vsem tem od pošiljateljem zaklicala v prizna-7nje trikrat Slava! Seja zaključena ob 5:30 zvečer z molitvijo. A. Grdina, predsednik. Ivan Zupan, zapisnikar. PETA SEJA. DNE 18. AVGUSTA, DOPOLDNE. Seja otvorjena ob 8. uri po predsedniku; namesto odsotnega duhovnega vodje moli Rev. Trunk. Zapisnikar čita zapisnik četrte seje. Delegat Klepec predlaga, soglasno podpirano, naj se zapisnik odobri kakor je bil prečitan. Sprejeto. Za danes dopoldne je na dnevnem redu jako važna točka glede bolniške centralizacije, radi tega apelira brat predsednik na navzoče zborovalce, naj bi vladal mir v dvorani, kajti njegova želja je, da bi konvencijo kmalu zaključili, kar se s predolgimi neumestnimi debatami ne > da doseči. Med debatiranjem o točki centralizacije bo skušal predsednik vsem enako ustreči "Med vami, tu zbranimi, jaz ne delam nobene razlike ne od prvega do zadnjega." Rev. Ponikvar predlaga, da naj si izbere vsaka stran "pro" in "contra" tri govornike za debatiranje, delegat Boje pa predlaga, da se debatiranja lahko vdeleži poljubno število govornikov. Delegat Lekšan predlaga, da naj se sprejme splošno bolniško centralizacijo pri naši Jednoti; predlog podpiran po delegata Sterletu. Nato se vname tri ure trajajoča burna debata in diskuzija glede splošne centralizacije, debate so se vdeležili sledeči delegat je in delegatinje: sestra Lukšič, brat Brozenič, Kozlev-char, Starčič, Simonich, Murn. Rev. Cerne, Dr. Oman, Kush-lan, Kovačič, Lekšan, Kobel, Drganc, Muič, Lekan, Tomec, Grozdeck. Povsha, Shukle, Ko-bal, Sasek, sestra Gottlieb, sestra Gregorich, Hočevar, Jerič, Novogradec, Kuhel, Grdina, Osolin, Markovič, Pelhan, Kor-dan, Peterlin, sestra Zupan, brat Zefran, sestra Derčar, brat Germ, Rev. Ponikvar, Fr. Jerich, Zulich, sestra Menart sestra Rihtaršič, sestra Dermes Kozjek, Banich, Lekan, Gornik, Habich, Zalar in še nekaj drugih. V tčff debatah se je navzočim zborovalcem pojasnjevalo korist splošne bolniške centralizacije za posamezna društva in tudi za celokupno Jednoto; na drugi strani se je pa zopet navajalo, da nekatera društva j brez centralizacije bolj lahko iz- j hajajo.- Ker je pri nekaterih ženskih društvih že dolgo časa vpeljano, da imajo ta društva članice spadajoče samo k Jednoti brez zavarovalnine bolniške podpore, bi postala ta ženska društva vsled prisiljene bolniške centralizacije prizadeta. Ker je postajala debata vedno bolj burna in je vzela skoro že tri ure časa, stavi delegat Zefran predlog, naj se debato zaključi; predlog soglasno podpiran in sprejet. Določilo se je, da naj se glasuje javno ali z imenom delegata. Kdor je za sprejem splošne centralizacije, naj reče "da" kdor je 'pa proti, oziroma, da ostane centralizacija še vnaprej prostovoljna, naj reče "no." Glasovalo se je s klicanjem Imen kakor sledi: Glavni odbor: Grdina: da; Skubic, da; Prisland, no; Zalar ne glasuje, ker ga ni v dvorani; Vertin, no; John Grahek, no; Dr. Grahek, da; Opeka, no; Jerich, da; Germ, no; Zulich, da; Shukle, da; Sterbenz, da; Kremesec, no; Trempus, no; Dečman, na; Butkovich, no; Zupan, da; delegat je: Zeleznikar, no; Zefran, no; Grill, no; Banich, no; Sega, no. Zivetz, no; Filak, no; Ko-smrl, no; Dr. Ivec, no; Klepec, no; Nemanich, da; Gende, da; Stanko, no; Kočevar, no; Russ, no; Dr. Snedec, no; Chulig, no; Boitz, no; Trlep, no; Fajfarr da; Muhič, no; Pancar, no; Ma-jerich, da; Besal, no; Jakše, da; Simonich, da; Rev. Moder, da; Hočevar, da; Gornik, da; Rev. Ponikvar. no; Kushlan, da; Oman, da; Strnisha, da; Gregorich, no; Lavrič, no; Setina, no; Lekan, no; Sitar, no; Skul, no; Kobe, da; Pavlakovich, no; Majerle, no; Povsha, no; Jev-nikar, da; Simonič, no; Malerič, no; Petelin, no; Likovič, po; Golobič, no; Sasek. da; Potočnik, no; Kozjek, no; Ivanich, no; Bahor, no; Rihtaršič, no; Rev. Cvercko, da; Jerina, no; Cepon, no; Sedmak, da; Rev. Trunk, da; Jamnik, da; Cešark, da; • Brince, da; Peterlin, da; Oražem, da; Pavlakovich, no; Smole, da; Godec, no; Kordan, no; Globokar, no; Skoff, no; Ja-gušič, no; Francich, no; Uran-kar, no; Muič, no; Perušek, da; Kužnik, da; Osolin, no; Kobal, no; Gottlieb, no; Gregorich, no; Grom. no! sestra Likovich, no; Kučič, no; Fortun, no; Tomazin, da: Potočnik, da; Skedel. no; Rozich. da: Drganc, no; Novo-gradac. no; Sterle, da; Virant, da; Ipavec, daž Gospodarich, no; Juha, da; Kozlevčar, da; Kocman, no; Drčar, no; Težak, no; Golobič, no; Habich, da; Lekšam, da; Brtoncel, da; Fr. Jerich, da; eršin, no; Staraši-nič, no; Martinčič, no; Osolin, no; Telban, no; Leskovec, da; Hoge/, da; Terček, no; Skoff Ivana, no; Verant, da; Starčič, da; Dugar, da; Kukar, da; Perušek, no; Rev. Cerne, no; Udo-vich, no; Komfelja, no; Blotnik, no; Anton Miklavčič, no; Lekan Josip, no; Kolar, no; Globokar Mary, no; Mary Miklavčič, no; Pelhan, da; Kuhel, da; Champa, da; Falle, no; Ivana Bratko-vich, da; Mrs. Mally, no; Mrs. Bombach, no; Miss Menart, no; Mrs. Debevc, no; Mrs. Zupan, no; Brozenich, no; Paur, no; Vidovič, no; Kovačič, no; Mrs. Shukle, da; Angeline Piškur, no; Rev. Plevnik, no; Kuhar, da; Mat^h, da; Oberstar, da; Skebe, da; Ana Frank, no; Jo-sip Grdina, da; Hreščak, da; Drmeš, no; Grosdeck, da; Kau-šek, da; Mrs. Pust, da; Jurčič, da; Smolich, da; Benkovič, da; Mrs. Lukšič, da. Zapisnikar .poroča izid glasovanja: "da" 71 glasov, "no" 110 glasov. S tem brat predsednik naznanja, da je točka glede splošne bolniške centralizacije propadla in da ostane torej vse po starem. Zaeno je navduševal delegate društev bolniške centra-, lizacije, da naj vsled tega nikar ne tarnajo in jih navduševal, da naj delujejo pogumno na-prej. - Ker se med glasovanjem trije delegatje niso hoteli vdeježiti glasovanja, oziroma,,da so hoteli ostati v tem nevtralni, je član gospodarskega odbora brat Sitar stavH predlog, da naj se sprejme v nad poslovnik, da mora vsak prisoten delegat ali delegatinja glasovati pri vsakem glasovanju. Predlog T= glasno podpiran in sprejet. Rev. Cerne ix>roča, da je določeni odbor za pošiljatev raznih brzojavk svojo nalogo včeraj izvršil. Nato je brat glavni tajnik prečital pozdravno pismo pevskega društva . "Prešeren" iz Pueblo, Colo., ki je bilo konvenciji poslano po "air mail,'' do-šlo iz Pueblo, Colo., do Pittsburgh, Pa., manj kot v dveh dneh. Zbornica je vzela vsebino tega pisma z odobravanjem na znanje. Seja zaključena ob 12. uri z molitvijo. Opomba: Za danes popoldne je bilo določeno, da se ne zboruje, ker ni dvorana na razpolago. Pač naj se vsi zborovalci vdeležijo skupnega sestanka pred zborovalno dvorano vsled slikanja, nakar bo ogled Hein-zovega podjetja v Pittsburghu, zvečer se pa yrši banket v po-čast delegaciji. Anton Grdina, predsednik. Ivan Zupan, zapisnikar. (Konec prihodnjič) -O SPORTING CORNER Edited by STANLEY ZUPAN. BIG DANCE COMING Collinwocd will match innings with Bridgeport. Collinwood Prepares for Big Game. The St. Joseph Sports of Collinwood are starting their fall entertaining with a dance to be given Saturday August 28, 1926. The Sports ask that all who can possibly come to this party should make it their point to be there as there will be no regrets to count. It is rather early to start the dancing season, but as. the dance is given in order to defray the ex penses of the team when they travel down to Bridgeport to play the Celebrated K. S. K. J. nine of that town on Labor Day the next, every one is asked to attend and thereby help Cleveland trim Bridgeport. As to the weather, it has been arranged with the weather man to give us a cool day so the dancing wiH be enjoyed without the necessity of wearing a bathing suit. As usual, refreshments will be served and all the rest of the trimmings that make the Sport dances howling blowouts. The well-known recording artists, The Hoyer Trio will furnish the enr chanting strains for the restless feet. If you miss this dance, you are missing a time of your life. Let's all go up and give the boys a rousing send off to Bridgeport. Next Saturday, Don't forget. Fireworks will start at 7:30 p. m. The column wishes and expresses its sincere hopes that Mr. A. M. Leskovec Jr., Chairman of the St. Joseph Sports will speadily recover from the fllness which has forced him to abandon his highly commendable work in keeping the St. Joseph Sports agoing. -o- — Ircev je menda ravno toliko v Clevelandu kot.nas Slovencev, raje manj, toda kadar imajo Irci svoje prireditve, tedaj potegnejo vsi skupaj, 20.000 Ircev se je zbralo zadnji teden v Euclid Beach parku, ko so praznovali svoj dan. VABILO NA PIKNIK Doba vročih dni se bliža svojemu koncu in ž njo tudi doba piknikov, katerih je bilo že precejšno število in jih bo še nekaj. Sedaj bo prvi, 29. avgusta, in sicer za društvo Marija Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote, na prostoru rojaka John Možina ali na prejšnji Francinovi farmi na 10. cesti North Chicago. Zatorej najuljudneje vabimo vse rojake in rojakinje iz Wauke-gana tako tudi vse Hrvate in Slovake. Na veseli svidenje! Dobro nam došli! Za društvo Marije Pomagaj, John Cankar, predsednik. -o-- KONVENCIJA AMERIŠKE JUGOSLOVANSKE ZVEZE Dne 29. avgusta se vrši konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Elyjski naselbini v prostorih javne šole. Rojaki severne Minnesote, Elyski Slovani vas vabi, da pridete na plan v nedeljo 29. avgusta. Tisoče nas je Slovencev, ki živimo raztreseni po obširnem železnem okrožju; malo poznani. Zakaj bi ne imeli svoj dan, da se pokažemo svetu. 2e je minula doba časa, odkar so Slovenski pijonirji orali ^ledino in gradili pot napredku te- prostrane severne Minnesote.' Napredek je skrčil daljave s pomočjo hitrih veznih sredstev; tako da smo si postali sosedje navzlic temu se pa še malo poznamo. Vsaka skupina ljudi potrebu je organizacije radi družabnih yp gospodarskih razmer. Tako potrebujemo organizacije tudi mi Slovenci vsled razmer, pod katerimi živimo, ustanoviti si jo pa moramo sami. Le potom organizacije zamoremo iti na plan, da se pokažemu svetu. Rojaki slovenskih naselbin! Dne 29. avgusta naj bo naš dan, dan družabnega življenja, da se pokažemo svetu. Aranži rajte omnibuse, da vas pope Ijejo, vsak kdor pa'ima automo-bii, naj povabi sv8je prijatelje in znance in — let's go to Ely! Slovene of Ely call you! Spored na konvenčni dan: 1.—Zbiranje v ' Jugoslovanskem Narodnem Domu od 9. do 9:30 dopoldne. 2.—Korakanje z godbo na čelu v Washington Auditorium. 3.—Pozdravni govor. 4.—Welcome address, mestni župan. 5.—Otvoritev konvencije in volitev konvenčnih odborov. 6.—Od 12. do 1. odmor za obed; obed se bo serviral v šolski obednici za vsa došle delegate in občinstvo; cena 50 centov za osebo. 7.—Popoldne nadaljevanje konvencije do pete ure. . 8.—Banket ob šesti uri. Za banket je aranžiran tudi program, nastopilo bo pevsko dru-šštvo z več pesmi, deklamacije, igral bo tamburaški zbor. Glavni govornik na banketu bo zvezni senator države Minnesota, Hon. Henrick Shipstead. Pripravljalni odbor. -0—-- KANDIDAT ZA SENATORJA JE ZMAGAL SAMO S POMOČJO SLOVENCEV. Po "Amer. Domovini." Mr. Adam J. Damm, mestni blagajnik, nam je poslal na razpolago uradne številke izida zadnjih primarnih volitev glede kandidatov za senator ski urad, Florence Allen in Atlee Pomerene. Te uradne številke nam kažejo, da je kandidat Atlee Pomerene zmagal v Clevelandu z večino 767 glasov, in je absolutno jasno, da so mu to večino priborili edino Slovenci. Dokaz temu je sledeč: V 10. vardi živi večina slovenskih državljanov. V tej vardi je dobil Atlee Pomerene 141 glasov večine nad Florence Allen. V Collinwoodu, kjer je stotine slovenskih državljanov, je dobil Atlee Pomerene 177 glasov večine nad Florence Allen, skupaj torej v treh slovenskih vardah 860 večina od samih slovenskih glasov. Mirne vesti torej trdimo, da je kandidat za zvezinega senatorja, Atlee Pojjiererie zmagal v Clevelandu in v Cuyahoga county edino-Ie/6 pomočjo slovenskih glasov, kajti v ka-terem-koli slovenskem voliv-nem okraju v mestu ni dobila sodnica Allen večine, pač pa je bila občutno poražena. V 10. vardi je glasovalo za Allen 70 volivcev, 251 pa za Pomerene, v 23. vardi je glasovalo za Allen 95 volivcev, za Pomerene 637, v 31. vardi je dobila Allen 95 glasov, Pomerene pa 272. Zanimive so tudi številke glasovanja za go-vernerja držav^sOhio, demokrata Donahey. V 23. vardi je dobil Donahey 698 glafcov, njegovi projti-^arfdidatr pa: Beatty 21*. Kaufman 35, in Sandlefc 14: Par tisoč Slovencev je sicer ostalo doma in ni volilo, kar je vsega obžalovanja vredno, toda zavest pa le imamo, da so slovenski volivci v Clevelandu povzročili, da je njim povšečni kandidat omagal, in sicer edino radi slovenskih glasov. In ti glasovi so močan protest proti hinavski, krivični in nemoralni pro-hibiciji. Naj omenimo še to: V Cleveland Heights, Lake-wood in v drugih okoliških mestih stanuje sama gospoda V vkeh teh okrajih je dobila Florence Allen veliko večino nad Pomerenom. Ti bogatini, ki v javnosti volijo suho, doma ga pa ravno tako in še več "žehtajo" kot naši ljudje, želijo, da bi bilo suho vsepovsod, samo v njih kleteh ne Take ptiče si je treba zapomniti. Ce bomo vedno na straži, ne bodo z namj pometali, pač pa bomo mi imeli metle v rokah. vilo za izpai)ke in otekline. (Adv.) "Na ves glas bi jaz rad pohvalil Severov Es-ko, izborno zdravilo za srbečico na koži," nam piše Mr. Mike Zorovich, Wash, Ind. "Najraje bi se bil razpraskal tako me je mučila srbečica; niti spati nisem mogel. Vporabljal sem različna druga zdravila, toda vse zaman; končno sem kupil Severov Esko; to mazilo mi je pomagalo, da sem se že v šestih dnevih oprostil nadležne srbečice." Na prodaj v lekarnah po 50 centov lonček. Ako ga ne morete dobiti v vaši bližini, pišite na: W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. (Adv.) Telefon urada: 749 Telefon atanovAnja 4377 WEESE PRINTING CO.« 1 JEFFERSON ST, JOLIET. ILL. 8. nadstropje, pri moatu. Juliua C. Weeae, paalovodja L Tiikarna in itdelovalnle* itftnipilij if kavčuka. Tiskamo v vaeh jakikila Importirano orodje Kranjske kose z rinkco, iz garanti- ranega jekla, 24, 26, 28, 30 palcev $2.00. — Kose poliranke Si.40. Klepalno orodje 51.25. — Morika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca 30c, brusni kamen 50c, ri-bežen za repo, z dvema nožema 51.35. Kosišče $2.00. — Poštnina prosta. MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Sta. New York, N. Y. Newyorsko grozdje. Svojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos razpošiljali newyorško grozdje, katero daje najboljši sok za naš okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enako, eno daje boljši sok nego drugo. Naša šestletna izkušnja v tem poslu in naše poznanje vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zastopnik bo osebno nadziral vse po-šiljatve. * ' * Zaradi toplega vremena obeta biti kakovost newyorskega grozdja izredno dobra, kakor že več let ne. Za nadaljna pojasnila o cenah,- plačilnih pogojih, o načrtu razpošiljanja itd., pišite čim prej na : i'' JUGOSLAV-AMERICAN CORP 1455 W.42dSt„ New York, N.Y. | ZASTAVE, BANDERA, REG ALI JE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 111. Pišite po cenik! MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J. -O- Smrtna kosa. — V nedeljo zjutraj je umrla v Charity bolnici Josephine Možina, stara 26 let. Tu zapušča očeta in brata, v starem kraju pa mater, dva brata in 3 sestre. Bila je članica dr. sv. Marije Magdalene, št. 162. K. S. K. J. Pogreb je bil v torek zjutraj iz hiše žalosti na 1277 Norwood Rd. Počivaj v miru, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sočutje! Odnehati? Nikdar!. Naprej! Pred 300 leti je angleški dramatik Philip Massinger pisal sledeče: "Hude stvari se večkrat prestaja na lahek način." Ako trpite vsled glavobola, ne-prebave-, splošne utrujenosti in vsled drugih neprilik v zvezi zabasanostjo črevesja, ker je isto prenehalo redno delovati, nikdar ne obupajte. Trinerje- grepko vino vam veli: Vživaj-te me krepko naprej! Zelo se boste Čudili kako fino učinkuje to vino. "Vsakdo ima rad Trinerjevo grenko vino; isto je vedno naša prva pomoč," nam piše Mr. B. Svečko iz Kenosha, Wis. dne 5. julija. Ce tega zdravilnega vina ne morete dobiti v bližnji lekarni (cena $1.25 na jugu in iztoka nekaj malega več) piiite na Joseph 23. vardi, kjer je absolutna jjriner Company, Chicago, 111. Večina slovepskih volivcev, je Poskusite doma tudi Trinerjev dobil Atiee Pomerene 542 fly Gass; isti takoj pokonča ^iasov več kot Florence Allen, vse muhe in komarje. Triner-Nadalje v 31. vardi, to je, v jev Liniment jo izborno zdra- i 11» 1 1 1 H-W-M-H-W IUHHHIH H4»-H-H'»< ■> S t I Naše zveze s staro domovino | r veeb denarnih zadevah eo neprekosljive. VI iivite lah- •!• ko kjerkoli Čirom Zdrutenih -j-Driav in vendar j« vam V mogoče poslati denar v ata- r ri kraj potom nafte banke -!• prav tako točno in taassljivo S. kot da bi prUli aami osebno na banko. j T NASE CENE SO PO DNEV- ? NEM KURZU podvriene spre £ membi, toda zmerne in po-Stene. Denar poiljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa X v dinarjih po denarnih na- -i-kaznicah, plačljivih po stare- $ krajski poŠti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamo&njih bankah. .5. POSKUSITE NASO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, * da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugie. Naše po- •!• šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorski va- Y sici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. *C Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.0* bar |i znak varnosti za vas denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. Wra. Redmond, p reds. Chaa. G. P tarce, kawr, Joseph Dnnda, pcmoi. kaair. PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obre-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bondc občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od S % do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnosL Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. A. C. ALLYN & CO. ' 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. fRIIIIIIII!!lllll!llllimilllUIIHaflllllllllllllllllli(llll|M||||Ulfl|||ftt " ~ ~ ~~ * K. S. K. J. Društvom: KERŽE, Kadar naročate zastave, tegalije s in drago, pazite na moje Ime In ~ 1142 Dallas Rd., N. B. J«^. ** »?očefe dobiti aajboijie 2 - CLEVELAND, O. Načrti ia vzord ZASTONJ! S iiiiiiiniiiiiHniiiniiiiHiiiiniii!iii(iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifntiiiiitiiiitiiiiHiiifiiHt:iimiuii7 ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. - - ..V \ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrtte, oporoke in vse druge v notarskf posel 3padajoče dokumente, bodisi za Ameriko all atari kraj. Piiite ali pridite osebno. IBWIWIMWIWWWWIiWIBIiBlllllillllllllMIIBIIIIMIIIIIIIIII lllllllllllll IIIIIIIIIMM 'GLASILO K. S. K, JEDNOTE/; 24. AVGUSTA. 1926, Črna smrt Zgodovinska slik« xvii atoletja. Spisal K saver Mesko. (Nadaljevanje) Vsem gorje! Vsi 'Tiho!" "Gorje! umremo! Ker Bog je tudi umrl . . . Nikjer ga ni več . . Dvigale so se pesti. "Molči, norec! V cerkvi si, pred Bogom!" Ob čevljarju je drhtela slabotna starka, žena Kmetčeva. Vsa preplašena in objokana je gledala zdaj moža, zdaj grozeče obraze okoli stoječih. "Ne poslušajte ga, ljudje božji! Saj vidite: nori!" "Nori? Pri pameti res ne more biti. Res nori!" "Kako bi ne? Zadnja otroka, oba sina, tako lepa in dobra, nama je vze'a črna smrt. Štiri dni in štiri noči je neprestano molil in Boga prosil za njuno zveličan je, ker jima življenja nisva mogla izprositi. A včeraj zjutraj se mu je nenadoma zmešalo: ušel mi je v krčmo. Iz gostilne sem ga danes sem prignala." "Ce je pijan, naj zunaj ostane." "Ne, dobri ljudje! Pokore naj dela! Moli naj! Sicer mi Bog še njega udari in vzame meni revi . . ." A Kmetec je, kakor ne bi ni česar videl, ne slišal, ponavlja z visokim, čudno drhtečim gla nom: "Ni ga več, Boga! Umrl je I O gorje r* "Preklinja, norec pijani. Vr zite ga iz cerkve! Ubijte ga!" 1 Strašen vrišč je valovil po terkvi in se je odbijal od sten in od visokega oboka. Možje so od vseh strani tiščali proti čevljarju, ženske so ječale in ihtele od srčne groze in ocf'raZ-vnetega srda. . "Sedaj šele nas Bog udari! Ko se skruni celo njegov sveti hramP* A slabotna starka je brez strahu stala ob možu. Široko je razprostirala tenke roke, da ga ščiti proti navalu besne množice. Z obupnim glasom je iz-kušala prevpiti strašni šum, ki je divjal po svetišču. "Ne storite mu žalega! Pri ranah Kristusovih vas prosim, dragi ljudje. Ne ve, kaj govori .. . Sicer je pobožen in bo-goljuben. Saj ga poznate . . ." "Žena, molči v cerkvi!". Krepke roke so jo odrinile; v istem hipu so druge moža od zadaj prijele. "Po očeta gvardijana, usmiljeni ljudje!" . "I)a, po očeta gvardijana! Erzo! Sicer se—v cerkvi poko-1 jejo! In Bog nas še strašneje udari." Že so vrgle močne, jezne roke čevljarja na tlak. In trde pesti so padale nanj, na prsi, na hrbet, po licih, po očeh. Kmetec se ni branil. Le venomer je ječal in klical: "Gorje! Gorje vam in meni gorje!" "Umore ga kakor Judje Kristusa. nedolžnega, ki ni nikomur storil krivice in žalega!" je kričala žena. Besneča množica jo je neusmiljeno pehala v stran; a spet in spet se jih je šnimi grozodejstvi njegovo jezo še bolj razpaliti in podžga-ti?" Mogočni, ostri glas gvardija-nov je bil, ki je zaklical v množico. Streli nevolje so mu švigali iz sicer milih in jasnih oči» zdaj od bdenja in žalosti nekako zastrtih, preplašenih pa od hudobije, ki se je godila na svetem mestu. A tudi sočutje in usmiljenje je govorilo iz njih; ne samo usmiljenje z nesrečno žrtvo razbrzdane strasti, temveč z vsem tem ljudstvom, ki je od vednega strahu in upanja povsem izgubilo duševno ravnotežje in ob giozo-vitostih zadnjih časov vso razsodnost Preudarni mož je dobro vedel, kako silno, bolno so napete vse telesne in duševne sile naroda. Majhen, neznaten povod, in ta nenaravna in nevarna napetost se izpremeni ali v popolno obupanost in duševno otrplost, ali pa izburhne v strašno, vse uničujočo besnost. Danes se je zgodilo zadnje. Možje, sklonjeni nad svoj« žrtvijo, so komaj slišali glas jvardijanov; mnogi niti ne Razumel ga ni skoro nihče Stopiti je moral med nje, v itran jih je moral suvati, jbraz jim kričati, da v cerkvi norijo nedolžnega Človeka sele polagoma so ga umeli. se .e nekoliko iztreznili in so odstopili. t Čevljar je ležal na tlaku z zaprtimi očmi, ves krvav po licih. Ni se branil, ni preklinjal, nikomur ni ničesar očital, kakor niti vedel ne bi, kaj se z ijim godi. Le vzdihoval je še venomer, s tihim glasom in v presledkih, ker mu je dih zastajal. "Meni gorje in vam gorje! — Torej je Bog res umrl? ... O jorje t" "Pomagajte mi, da nesrečne ža ponesemo v samostan. Vs? pa, ki ste se tako neusmiljeno zoper njega pregrešili, prosite Boga, da bi bil z vami bolj usmiljen." ' še tisti večer je starec umrl v celici za samostanske bolnike. Ko mu je gvardijan zatisnil oči, ga je prepustil oskrbi so-bratov in služabnikov. Sam pa ie šel s počasnimi valge mokri camen; široko je razprostrl reke k molitvi. "Miserere nostri, Domine, secundum magnam misericordi-am tuam . . . Usmili se nas, o Gospod, po velikem svojem usmiljenju. . A že po prvih besedah je bolest, dolgo s silo zadržana, premagala od dela, bdenja in težkih udarcev zadnjih mese- Vse najboljše v cigareti *-i - t PO PRIJETNI telovadbi ni nobena stvar tako oživljajoča kot lepo dišeče kajenje CameL Kamorkoli gredo Camels—k vodi, v gore, v urad—prinesejo s seboj veselje, popolno zadovoljnost v kajenju. Nikdar še ni bila narejena nobena druga cigareta, ki bi razveselila okus tolikih miljo-nov, kajti Camels se izdelujejo iz najbolj izbranega tobaka. Camels zadovoljijo okus vsega, kar je najboljše v kaki cigareti, kajti tako mešanje, kot pri Camels, ni mogoče nikjer dobiti in za nobeno ceno. Camels nikdar ne utrudijo okusa, nikdar ne zapustijo pookusa po cigaretah. Vsako leto izdelovalci Camels, ki je največja tobačna organizacija na svetu, potrošijo miljone za kakovost. Dveh poti pri njih ni. Camels so največjo veselje, imajo najboljšo tvarino, ki jo moremo dobiti od cigarete. Ako še niste našli najboljše cigarete, ponovite najbolj poznano kadilno vabilo, katero je bilo kdaj slišati—• Preskrbite si Camel! R. J, REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALE If, N. Božja, usmiljenja A kakor bi smrt začutila, da la še Mati polna. . . Niže se je sklonil gvardijan, da se je s čelom, potnim od slabosti in utrujenosti, dotaknil hladnih tal. Molil in klical je usmiljenje božje še bolj goreče in ni odnehal. 'Ali nisem vreden, da me uslišiš, moj Bog? Moj Bog, moj Bog, čemu si nas zapustil? — Pri krvi edinorojenega tvojega Sina, ne pri lastnem za-služenju, ki ga ni, te prosim: ozri se milostno na nas! Pri vsi ljubezni deviške tvoje Matere, se bliža konec krutemu njenemu gospodstvu, je proti koncu avgusta še enkrat z vso močjo Tako je ležala v polmračni, nii/ki, a a »najdragocenejšimi orientalskimi preprogami okrašeni spalnici v snežobeli, deh zadivjala po mestu In po deže-jteči postelji; vdano je pricako li. Vsepovsodi je spet ugašalo j vala svoje usode: rešitve, upanje, ki je v srcih zabrlelo, vsepovsodi ae>je nanovo in glasno oglasil jok, ki je že polagoma ponehaval. Tudi v hiši Žida Izerlina je zavladalo gorje. Tako strašno gorje, da je Aron pozabil svojih cekinov, dolgov in obresti, ki bi jih moral tiste dni iztirja-ti, palače, ki jo je nameraval svoje usone: rešitve, ozdravljenja ali smrti... Nesrečnega Očeta in obupane matere se je lotila groza, kakršne dotedaj še vse življenje nista okusila. "če umre. umrem tudi jaz!" kazati vsega obupa, da ne bi bolnice preveč vznemiril.— "Ne Bog mojih očetov, tega mi ne smeš storiti!" Žena Estera od boli in strahu ni mogla govoriti. f Ce mi umre, kako in za koga naj jaz živim? Zbegani oce je hitel po mestnega zdravnika. "Rešite jo, milostni gospod Pest .cekinov, pet pesti vam je ječal obupani Žid, jokajoč dam, če mi jo ozdravite!'1 v temni veži; ker v sobi ni upal (Dalje prihodnjič) pri vsem trpljenju materinega kupiti, a je še vedno ni kupil, njenega srca te rotim: vzemi vsega. Le na eno je mislil, mane. prizanesi ljudstvu!" j pred enim je drhtel: če Rahela ' Kakor dolg, poltih vzdih se umre. . . je zazibalo po vsi prostrani i Na praznik je prišlo gorje, za-cerkvi; od oltarja do oltarja je j dnjo soboto v avgustu. Ponoči trepetalo in šepetalo, od stene ! je deklica v spanju vso noč do stene, od.tal do visokega i zmedeno govorila, zjutraj ni oboka. Morda so videli nevidni duhovi, ki so polnili v molitve za cev izmučeno telo: pričeta mo- i maknjeni hi»° božjo, da se Bog litev se mu je zlila v krčevito, v tabernaklJu ni mogel več sočutja in usmiljenja polno ihl ustavljati svojemu služabniku; te nje. "Kdaj, o Gospod, se milostno ozreš na slabe naše molitve in na revno ljudstvo? Prizanesi mu, prizanesi! Ali ne vidiš, da podivja in zblazni ob strašni tvoji šibi ? — Mene vzemi, o Gospod! Nepotreben hla- lotevala z obupnim naporom, da>Pec s«m! Vse sobrate, kar jih obrani soproga. ,že živi in dela» ti darujem. Vze- "Naj divja smrt le še huje*1™ za dar in z» odkupnino, zoper vas pagani in razbojni- a ubogega naroda se usmili. ki! Ali vam človek ni nič? Nič j Tih mir je plaval po cerkvi, sveti kraj, hiša božja? Morilci! i Zdelo se je, da ne ve več ona Vse naj črna smrt pomori: mater in otroka, starca in dekle!" Žena je vpila na glas; za njo druge. Pesti so padale gosto in besno. Starec je ječal s slabotnim glasom: "Vsem gorje! Gorje vam in meni gorje T "Mirujte, ljudje, pri svetih ranah Kristusovih! Ali se ne bojite Boga? Ali hočeta s tak- in se ne spominja Bog, kako je pred malo urami v nji divjala strašna ljudska strast. Pokojno, mehko je gorela večila luč; mirno je obsevala z rdečkastim sojem visoki oltar in v njem dragoceni, blesteči tabernakelj .. Vse naokoli je molčalo; molčal je Pog v tabemaklju, molčala reana apostola Peter in Pavel visoko na olferju, molča- ker boril se je z njim vztrajno in z močjo kakor nekoč ofeak Jakob. . . V istem Času je stopala črna smrt na žalostni svoji poti čez minoritski trg. A glej, nenadoma se je zdrznila.» Postala je, začudeno je posluhnila pro ti cerkvi. Stopila je povsem k vratom, povsem se je naslonila na nje. Dolgo je tako stala in napeto poslušala. Ko je šla svojo pot dalje, je stopala počasneje in je sklanjala koščeno glavo. "O dekla božja, morda si kmalu odpočiješ. . ' IX. Kakor je na Vnebovzetje Marijino govoril množicam oče gvardijan, se je res zazdelo, da kuga ponehava. 2e »o si ljudje oddihali, že so v veselejiera upanju dvigali glave, od težeče groze sklonjene. mogla vstati. Vročica jo je kuhala, grozna žeja jo je mučila. V glavi ji je gorelo in se ji vrtelo, po vsem telesu je čutila žgoče bolečine, kakor bi padla z visočine na jtrdna tla, ali kakor bi jo bili po vsem telesu bičali. Na tilniku in pod pazduhami so se prikazovale modre bule, pečati črne smrti. Ni še doživela tako žalostnega dne Gospodovega. Ker v mestu niso imeli sinagoge, je ob prazniki! brala sv. pismo in se z mamico pogovarjala o ob-ljubjenem Mesiji. Kdaj pač pride? Ali je res že prišel, kakor trdijo kristjani? Jezus iz Nazareta, Sin Marijin in Jožefov? Ali je ta? A danes ni mogla brati. Ko jo^je mamica vprašala, ali ji naj čita kako poglavje iz Izaije ali Jeremije, je nemo odkimala. Bolelo jo je v glavi, če je kdo glasno govoril. In nič misliti ni mogla. Kako bi danes sledila veličastnemu poletu teh velikanov, tako nadzemsko mogočnih v beaedi? tmsiiM Established 1857 PramotmJ« Nove slovenske PLOŠČE ta gramofon, ka'ere so flam* in imajo listi trla*--. 10 ineh 75e HOJEK TRIO harmonika, banjo In kitsrs 25040 F Hojer valček Pečlarska polkt 25041 F Veseli rudarji Sladki spomini 25043 F Polka štaparje Ti si moja, valček 25044 F cokiarska koracnu a Triglavski vslcek 24044 Holzhaker mar* % Kranjski valček 24047 St. Clairski valček » Newburgh marS 25045 F Ptičja vohcet, šotiš Mazulinka COLUMBIA OrcheMer 25042 F Daleč v gozdu ' Večerni valček 12038 F Namornik valček Vianoce polka 12030 F Vesely Zahradnik Ach du lieber Augustin 24048 Razpoloženje, valček Marička valček Petje 25030 F Na poti v stari kraj, L del Na poti v stari kraj, II. det 25037 F Stoji, stoji Ljubljane* Sinoči je pela 24030 Venček slovensk. pesmi, I. del Venček slovensk. pesmi II. Jc! 240(0 Moj spominek, duei Zagorski zvonovi, duet 24041 Kukavica, kvartet Upanje, duet NAJNOVEJŠE! Dve krasne pesmi moškega kvarteta "Jadran," s spremljevanjem orkestra: 2504tf F Slovensko dekle Ljubezen in pomlad (Na okno trka ptič drohanj Hrvatske pesmi NAJNOVEJŠE S vira in pjeva Tamburaški zbor Jurgo-van. 10 inch, 75c. 1030 F Vinska pjesma Lovac 1031 F Mi cigani U kafani nas dva brsta 1032 F Blijedi mesec Aman, djevojko Pri naročilu prosim priložite Mane) Order ali ček in za poštnino priraču najte 25 centov. ANTON MERVAR Music Hou>-e 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O. Pridružite se našim 1927 počitniškim klubom, -snujejo se zdaj. Mi imamo šest vrst klubov na izbero. Ako si vsak teden prihranite in vložite v banko 50c, $1.00, $2.00, $5,00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitnice. kmmkm tui« I1J.OOO.OOO.0O SLOVENSKA CVETLIČARNA, vocal N. Chicago ia Indiana St JOLIET, ILL. . ▼ aalori Imam trat« rok«; |iM«. I* ■■ povreb«. topk« M h- rok« In ia bolniinic*. NarotOa •• •prmjmujo ta« pUata-alm. telafonitniK u brsojavata h- Vaa Mreiilt a« Irtrrfta p» aala atekt aaal ta — . - - Ako vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura'" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasie takoj počno rasti. "Bruslin-tni-tura ' zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem, rane, opekline, srbečo kožo. kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. $5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastoj n. JACOB WAHCIC, 14.16 E. 951 h St. Cleveland, Ohio. DOMAČA ZDRAVILA. „ V talogl imam jedilno dilave, Knajpovo ječmenovo kavo In lmpor. tirana zdravila, katera priporoča mogr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. «•»• breiplačni cenik, v ka-tertm je nakratko popisana vaaks f astltiia za ka| se ribT ceniku boste naAli t« mnogo V dragih koristnih stvari. math pezdi* H« 7T2. City Hall Sta. Now York, N. Y. J. KLEPEC. Javni notar. Real Efttate, Insurance. Loan* 167 N. Chicago 9t. JOLIET. ILL. Zavaruje h«e, pohištva ia avtomobile proti požaru, nevihti ter tatvini in ta slučaj nezgode pri največjih in najboljših družbah sveta. Prodaja hiše in lore. Posojuje dsnar na prve vknjižbe in prodaje zadolžnico, ki nosijo 6% obresti. Telefon 5708 in 1091-R.