te^baSof STO BASNI ZA OTROKE - MOHORJEVA KNJIŽNICA 88 NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA (FRAN MILAVEC) V CELJU STO BASNI ZA OTROKE ZLOŽIL VILJEM HEY ZA SLOVENSKO MLADINO PRIREDIL f ANTON FUNTEK ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU 1936 4 o ki*S 8 Ptič na oknu Na okno potrka: „Tip, tip! Vzemite me k sebi, četudi za hip! Ledena je sapa, debelo sneži; od mraza se tresem in živeža ni. Bodite dobrotni, odprite mi dom; nikomur v nadlego na domu ne bom.“ Odprli so radi mu okence v hram. Drobtinice krušne pobiral je tam, v zavetju veselo več tednov prebil. — Ko zunaj pa mraz je ledeni minil, povešal je glavico žalosten spet. Odpro mu — včš, bliskoma švignil je v svet! — 5 — Vran Kdo berač je gladni ta? Črno suknjico ima in ko sneg leži povsodi, k vsaki hiši prosit hodi in kriči pred njo: „Kra, kra, kdo mi kosec kruha da?“ Prišla pa topla pomlad je čez noč; to mu je bilo po volji na moč. S tal je široko peruti razpel, zletel visoko nad strehe vesel, hripavo kričal nam izpod neba: „Zdravi! Pa hvala za živež! Kra, kra!“ — 6 Sneženi mož. „Joj nam, poglejte ob cesti moža! Brezovko dolgo v desnici ima; žugal je včeraj z njo, danes nam tudi, tepsti z njo mož pa ne more nas hudi. Smiliš se res nam, ubogi možic: z brezovko dolgo ne moreš nam nič!“ Strašno hudo mu to biti pač mora, ker se ne more ganiti s prostora. Glejte, kako mu je lice bledo! — Sonce preljubo, ne grej premočno, da se kot maslo na soncu mehak nam ne razleze ubogi snežak! — 8 — Ptiči pred skednjem. „Na polju ni zunaj nikoder zobi; na polju le sneg na debelo leži. Pa tu smo začuli v skednju vas mlatiče: ,Morda', smo dejali, ,dado nam kaj piče‘. Obilica zrnja uhaja vam v led, pustite nam lačnim ga ptičem za jed!“ V skednju so mlatiči po taktu mlatili in mernik za mernikom žita praznili; za moko je bilo pšenice obilo. Pred vrata veliko je zrnja skočilo. Med snegom pa nanje prežali so ptiči in željno hlastali po zrnati piči. — 9 — Veverica in veter. Veverica: Veter, strupeno si mrzel, huhu! Vratca pred tabo zapahnem si tu pa si jih onkraj gnezdišča odprem. Veter: Onkraj takisto bom pihal po njem. Veverica: No, pa zaprem še na oni jih strani in ti zakličem: „Le zunaj ostani!" Veter se skremži in šobo napne, veverka hitro mu duri zapre. Veter potresa razljučen drevo, veverki v varnem je duplu gorko. Veter lomasti razdražene volje, veverka shranjene lešnike kolje. — 10 — Deček in veverica. Deček: Veverka, kam pa si šla? Pridi z drevesa na tla: s tabo igral bi se rad. Veverica: Jaz pa ne grem se igrat; malo sem v vrh šla sedet, zdaj pa med veje grem spet. Deček drugam odskaklja, veverka šine z vrha. Deček priteče spet k njej: „Cuješ, zdaj pridi že z vej!“ Veverka: „Res mi je žal, pa se že sam boš igral!“ — 12 Mačice. „Mačice, vsaka dobi naj ime, kakršno vsaki pripada in gre: Ti si Mehkodlačka, ti pa Tihotačka, ti si Miškojedka, ti pa Sladkosnedka.“ Ko zalo dorasla je sleherna mačka, igrala v naročju se je Mehkodlačka, po podu se je Tihotačka plazila, pod streho lovit Miškojedka hodila, iztikala v kuhinji je Sladkosnedka, jezila v njej deklo vse dni brez presledka. 13 Pes in mačka. „Koder, kaj neki razgrajaš tako? Kaj se zaganjaš srdit ob drevo? Mačica, je li, na veji čepi, pa se ji priti na tla ne mudi. Mačica, veš, je že bistre glavč, malo jo miče med tvoje zobe.“ Dolgo ni mačice bilo na plan, kakor bi spati hotela ves dan. Dolgo še koder na preži je stal, končno se jezen domov je pobral. Mačica, hej, pa je šinila z vej, stekla po vrtu, kot nikdar ni prej. — 14 — Labod. „Ti tamkaj na bregu, takole ti kličem: Nikar ne nagajaj več mojim mladičem! Ne lučaj mi kamenja vanje, dečak! Sicer sem pohleven in tih in krotak, a zdaj se poberi, drugače začuti, kako te oplazijo moje peruti!“ Dečak je pobegnil od ribnika plah; plačila ga bilo je hudega strah. Labod ga pošteno zapodil je v beg, potem se je vrnil k mladičem pod breg. Vse rajši pri svojih labodkih je bil, kot bil bi dečaka po bregu podil. — 15 — Labod in dete „Ej dete, zakaj pa bežiš pred menoj? Ostani na bregu in nič se ne boj! Potihoma plavam zdaj tu, zdaj drugje, da v vodi še valčki nikjer ne šume. Nalašč sem priplaval do tebe na kraj in zdaj bi te prosil: Kos kruha mi daj!“ Osrči se dete in stopi na prod; privabil nazaj ga je krotki labod. Kako je ponosne in vitke rasti, kako se mu perje na soncu blešči! Vzljubilo je dete prikupno žival; labod mu drobtine iz rok je jemal. — 16 Sto basni 2 Psiček in kozliček. Psiček: Pazi, kozliček, uščenem te v bok! Kozliček: Varuj se, psiček, poženem te v skok! Psiček: Zgrabim krepko te za kožo z zobmi. Kozliček: Jaz pa te zbodem z rogmi do kosti. Psiček: Nisem, kozliček, veš, mislil hudo, rajša se zopet igrajva lepo! Pa sta podila tako se ves dan; zlepa je spor bil takoj poravnan: kadar je psiček pokazal zobč, mu je kozliček nastavil rogč. Drug se za drugim je zopet podil —• ej, ko bi vendar kdo videl ju bil! 18 — Mopsek in kužek. Mopsek: Kužek, naj nekaj te vprašam skrivaj Ali mi hočeš zaupati kraj, kamor si kost šel zakopati zvit, da ti ne pride z njo tat se gostit? Kužek: Mopsek, ne, tega ti pa ne povem; tat je prav tisti, ki vpraša po tem. Mopsek je vohal, vse kote preril, dokler za hlevom kosti ni dobil. Planil je nanjo in v gobček jo vzel, toda predolgo je ni bil vesel; trdo ga kužek je stresel za vrat, plašno zacvilil, pobegnil je tat. r>* — 19 — Vrabec in konj Vrabec: Konjiček, kar zvrhane jasli imaš, zatorej pač lahko kaj ovsa mi daš; daj eno mi zrnce ali pa dve, dovolj jih še zmerom ostane za te. Konj: No, vrabec predrzni, le zoblji z menoj; oba že še delež dobodeva svoj. Gostila sta skupaj se marsikaj dni. Prepira ni bilo zaradi jedi. — Ko vroče prišlo je poletje nato, je tudi vse polno obadov prišlo; a pridno lovil jih po hlevu je ptič, da čutil preveč ni mrčesa konjič. — 20 Deček in osel. Deček: Osel, hitreje se gani po cesti! Da te le sram ni, po polževo lesti! Osel: Deček, prehiter mi res ni korak, tovor pa nosim lahek in težak. Kakor kdo more, tako naj stori: osel naj nosi, a konj naj hiti. In ko je znosil že množico vreč, smel je osliček večerjat in leč. V hlevu pri konju je prostor imel; jedel je, kolikor jesti je htel; legel na steljo, iztegnil noge, zložno počival do drugega dne. — 21 Dete in jagnje. Dete: Kaj, jagnjiče, bleješ tu venomer milo? Jagnje: Zato, ker sem mamico ljubo zgrešilo. Dete: Bojiš se, kajneda, sirotno, samo, da ne bi ti storil kaj hudega kdo? Jagnje: Kdo neki? Ne, tega se nič ne bojim; po mamici ljubi samo hrepenim. Zaslišala mamica glas je njegov in nagloma bliže prispela z vrtov, poklicala rahlo samo ga enkrat. Zaslišal mladiček je mamico rad in kar so ga nesle nogč, je pridirjal pa stisnil se k njej in se ni več vznemirjal. — 22 Dete in vol. Dete: Volčk ti preljubi, kaj neki 1 ežč premišljaš sam zase že skoraj pol dne in čelo v gubč si nabiraš učene? Vol: Ne, kar je učenega, to ni za mene. A daj z učenostjo si rajši ti streči; veš, vol ne premišlja, vol gleda in žveči. In ko se najedel do mile je volje (mudilo se ni še preveč mu na polje), so prišli in vpregli ga v jarem težak, češ' „Hajdimo, vlekel boš voz, korenjak!" Gladko jim in zdržema tekel je voz. — Seveda: premišljanju vol ni bil kos! — 24 — Ptičje gnezdo „Prosim te, deček, pred grmom ne stoj, pusti pri miru rod v gnezdecu moj! V gnezdecu ptički mi drobni leže; vstran se obrni, ne hodi pred nje. Ptički so moji tako še mladi, zbali bi tvojih se črnih oči.“ Rad bi bil deček pristopil do njih, toda obstal je oprezen in tih. Zbegani ptič potolažen je bil; zletel je v gnezdo, mladiče pokril, gledal prijazno na dečka in pel: „Hvala, ker nisi iz gnezda jih vzel!“ — 25 Potnik in škrjanček. Potnik: Kaj pa, škrjanček, se sučeš na viš, proti jutranjemu soncu žgoliš? Škrjanček: Stvarnika s pesmico hvalim ubrano zjutraj za sonce, življenje in hrano; peti sem vajen tako izza mlada — je li, to tudi je tvoja navada? Pesem škrjanček je v zraku drobil, hodil med travniki potnik je čil. Sonce oba sta hvalila jutrdnje, Stvarniku bila hvaležna sta zanje. Temu v nebesih se dobro je zdelo,, da sta častila tako ga veselo. — 26 — Dete in golobček. Dete: Golobček prijazni, zakaj pa tako na slemenu zdržema gruliš glasno in glavico sučeš zdaj sem in zdaj tja? Golobček: Zato, ker na vso moč vesel sem tega, da tudi na mene, nevidezno stvar, sijati Bog daje tak čudežni žar. Na strehi je grulil ves čas golobič, pred hišo je skakal in tekal fantič. Vesela sta sončeca bila oba, vsak zase sta zanje hvalila Boga. Ta hvala je bila po volji Bogu; s prijaznim nasmehom je gledal na nju. — 27 — Papirni zmaj in ptiči. »Joj- ptiča poglejte grozečega tu! Vi mali, nikar se ne bližajte mu! Sicer vas prestreže kar mimolete in zdajci deset vas pograbi in sne.“ Ptički: Kako bi nas neki? To vendar ni ptič! To kos je papirja in drugega nič. Potihnil je veter; nerodno na plan telebnil je zviškoma ptič velikan. Zastonj so dečaki trudili se z njim, visoko ni hotel se vzdigniti jim. Po zraku pa ptički so švigali, izlahka nad zmaja se dvigali. — 28 Kanarček. „Mrtev si, ptiček, uboga žival! Kruhka iz rok mi ne boš več jemal; bistro, prijazno ne boš me več gledal, krotko na rame ne boš mi več sedal. Pesmice svoje hvaležno vesel nikdar, ubožec, ne boš mi več pel!“ Kmalu so zbrali otroci se mali in so kanarčka na vrt pokopali, rožni grmiček vsadili mu v prst. Kmalu je zrasel, razcvetel se čvrst. Večkrat so bili nato pri grmičku in govorili o ljubljenem ptičku. 30 Deček in psiček. Deček: Le semkaj podvizaj se, psiček moj mladi, pokoncu sedeti in stati se vadi! Psiček: Tako sem še majhen, pa bi se učil! Rad malo še vsaj brez pouka bi bil. Deček: Ne, psiček, sedaj bo najlažji pouk; pozneje prinašal bi dokaj ti muk. Učil se je psiček in ni se zaman: sedel je pokoncu in stal je vzravnan. Vodo se naučil je vsako prebresti in kar je izgubil kdo, zopet prinesti. Po njem se je v pridnosti deček ravnal: "•‘učil se je tudi, mož moder postal. — 31 — Pes in otroci „Močan si in velik, pa vleči se daš, celo še v voziček zapreči se daš in dražiti tudi, uboga žival!“ Pes: Nikoli se ne bi, nikomur ne dal; otroci pa so gospodarjevi to, po volji z menoj se igrajo lahko. Vsem skupaj je ura kosila prišla. Takrat so izpregli poslušnega psa in vzeli ga v sobo h kosilu s seboj; saj tudi imel tam prostorček je svoj. Rad vzel je vsak kosec od malih otrok, najrajši pa kost iz gospodovih rok. — 32 — Deklica in mačica. Deklica: Čuj, mačica, zdaj pa ne praskaj! Igraj se z menoj in se laskaj pa tačico mehko mi daj! Mačica: Prav rada. Pripomnim pa naj: to tudi je treba, da veš: za dlako me vleči ne smeš! In kadar je deklica vleči hotela, nič bila ni mačica tega vesela, oprasnila jo je po roki takoj; takrat pa je bilo spet deklici joj. A to sta počeli le v igri in šali; družici sta vedno si dobri ostali. — 33 — Sto basni 3 Deček in knjiga. „Knjiga učena, glej, prišel sem pote vedno mi hvalijo tvoje dobrote. Oče in mati imeli bi radi, da bi kaj vedel; zatorej me vadi. Kar na uho te pritisnem — tako! Zdaj pa, kar veš, mi povej na uho! Ej, pa si lena in trmasta hkrati! Ali ne veš, da se hočem igrati? Rad bi že skakal in gugal se malo, ti pa molčiš kot drvarjevo tnalo. Ni mi do tebe in tvojih dobrot — knjiga učena, le vrni se v kot!“ — 34 — Kolač in kruh. Kolač: Naprodaj me v okno položil je pek. Daj, kupi me, deček, kaj dobro grem v tek! Tam ono-le črno, to kruh je samo; v največji le sili še mara ga kdo. Kruh: Za to se ne menim; le v usta ga deni; če danes ne, jutri že prideš spet k meni. Igral in podil se je deček skakač; imel ni, žal, novcev za lepi kolač. Na domu kos kruha zapazil je lačen — kako da je danes bil čisto drugačen? Pojedel je vsega kar mimogrede. — Ej lakota, dobro nam brusiš zobč! — 35 — 3 ' Punca in punčka. Punca: Ti punčka, kaj res nič do sebe ne daš? Dostojno še zmerom sedeti ne znaš! Dreveno iztezaš pred sebe nogč; ravnaj se po meni pa skrči jih že! Punčka: Kaj morem za to, če držim jih dreveno: brez členkov je eno in drugo koleno! Nasmehoma dete ju vzame v roke in reče: „Sedaj pa kar mirni obe! Da vesta: ti mala in včlika ti, obe sta preprosti, sirotni stvari.“ V predalce zaprlo je punci prepirni; v predalcu pač biti sta morali mirni. — 36 — Žena in miška. Žena: Miška, kam pa hitiš? S kosom sladkorja bežiš! Miška: Tri sem otroke, gospa, lačne pustila doma: rada bi s sladkim tem koščkom malo postregla ubožčkom! Žena se miški nasmeje in dč: „Pojdi, ko skrbna tako si za nje! Dati jaz tudi sem ravno hotela detetu svojemu pila in jela.“ Miška je stekla skoz špranjo pod tla, žena je v sobico k detetu šla. 38 — Koder. „Kdo neki je mleko polizal mi tu? Ko vsaj zaslediti bi mogla tatu! Pa ne, da bi v shrambo zašel bil ti, kčder? Navihan pač nisi preveč in premoder: Na bradi si moker in masten in bel — govori resnico: no, kaj si počel?" Nasmeje se žena in reče tako: „Ej, kaj ti je vendar na misel prišlo ? Skrivaj se mi spravljaš na mleko po skledah?" Pobesil je rep ob nevšečnih besedah in tulil od srama, se cmeril in cvilil — ta v mlečnico bržkone več ne bo silil! — 39 - Pes in jež. Pes: Hej, ježek, le čakaj, sedaj te dobim! Jež: Hej, psiček, ne skakaj, saj mirno stojim. Pes: Povej mi, kako se zobem boš ubranil? Jež: Do krvi se sam boš z bodicami ranil. Že marsikdo me je prehitro prijel, pa ni bil pozneje prav nič vesel. Nemudoma hlastnil po ježu je pes: „Joj, šilast, bodičast in iglast si ves! Če kdo te pogladi, že prav ne stori; do krvi ga zbodejo tvoje osti.“ Nabralo se psičku je lice v gubč: „Poberi se, ježek, ne maram za te!“ 40 — Konj gugač in konj skakač. Gugač: Veš li, kako se poganjam široko, v sobi se gugam do stropa visoko? Skakač: Veš li, kako z gospodarjem hitim, skačem po vrtu navzkrižema z njim? Deček: Konja, le kar nič prevzetna oba, eden in drugi sta le iz lesa. Enega vprek je po vrtu podil, dokler od ježe utrujen ni bil. Drugega potlej poganjal na skok, gugal se skoraj pod stenski obok. Kadar pa dečka ni bilo doma, stala sta kakor pribita oba. — 42 — Zajčki. „Kaj, zajčki, z ušesi vprek strižete in ustna z jezikom si ližete pa gledate bistro na cesto skoz plot?“ Zajčki: Zato, ker je dober naš mali gospod; po večkrat na dan se pri nas treh oglaša,, prijazno nas gladi, nam zelja prinaša. Začuli so nekaj, bil znan je korak; nestrpno z ušesi pomigal je vsak. Prikaže se glava, še roka nato, vsi dobro poznajo to malo roko. Nasula je presnega zelja vsem trem; veselo so z njim se gostili potem. 43 Deček in metulj. Deček: Metuljček mili, lahkotnokrili, povej, ob čem živiš, ko sem ter tja frliš? Metulj: Nebeška luč, cvetlični med, to dvoje le je moja jed. Metulja prerad bi bil deček ujel, metuljček pa glas je proseče povzel: „Oh, ljubi moj deček, daj, pusti me vsaj; še malo uživam naj sončni sijaj: ko drevi bo sonce zašlo za gorč, otrpel in mrtev že ležal bom kje!“ — 44 Deček in ptič. Deček: Ptiček, sedaj boš pa moj I Ptič: Kaj še! Le malo postoj! Deček: To pa ni bilo lepo: šel si sedet na drevo. Ptič: Ko bi ti krila imel, tu kakor jaz bi sedel. Ptiček je skakal in sedal, deček je čakal in gledal. Najprej se skoraj je hotel jeziti, pa je pomislil: „Ej, mora že biti. Poj in skakljaj ti v drevesnih vrhčh, jaz pa prepevam in skačem po tleh.“ 45 — Ptiči in sova. Ptiči: Ej, sova, kaj tudi prihajaš na dan? Obraz ti sicer je nabran in teman, da vedno pod večer nas plaši in straši sedaj pa igrala se v družbi boš naši. Sova: O, ko bi le sonce tako ne svetilo, bi vse vas požrla za malo kosilo! Igrajo se ptiči, le sova čepi. Povpraša jo eden: „No, kaj se ti zdi? Zakaj se držiš kot čmerikavo vreme?" „Jezi me to vaše pritlikavo pleme, zelenje me draži in včliki blišč in tvoje vprašanje in bedasti vrišč." — 46 — Netopir in ptič. Netopir: Uren si, ptiček, in lahnokrilat; skupaj se pojdiva malo igrat. Ptič: Midva? Kaj neki? Ptič nisi kot jaz; tudi me plaši tvoj čudni obraz. Netopir: O, saj sem vedel: ne miš in ne ptič zame ubožca ne marata nič. Ko je takole sam samcat ostal, v staro zidovje je nem sprhutal, stisnil pod gredami v kot se teman. Nihče ga zunaj ni videl ves dan. Prhnil iz kota zvečer je šele, letal sam zase do trde teme. — 48 — Petelina »Petelin se tuji pobira tam v kraj; težko da bi semkaj se upal še kdaj! Bahavo nam hodil je krog domovanj, kot bilo bi naše dvorišče le zanj. Da veste: Kdorkoli me slušati neče, sramotno z dvorišča kot onile steče. “ Petelin je hud bil, oblasten gospod; krotil ves kokošji in račji je rod. Če kdaj se prikazal je kdo nepozvan, ukazal takoj mu z dvorišča je v stran, A slednjič, ko niti ni psu prizanesel, pošteno ga ta za greben je potresel. — 49 — Sto basni 4 Plešoči svizec „Bodite usmiljeni z mano, ljudje! Darujte mi, prosim, kaj vbogajme! — Igrajo se bratje mi zunaj poleti, jaz moram za novce plesati po sveti; pozimi pa bratje mi spe brez skrbi, jaz moram bedeti, prositi dari!“ Kako se mi smiliš, revšč ti plešoče! Jaz tudi rad skačem, kadar se mi hoče, a v kletko zapreti ne sme me nihčč, drugače izgubil veselje bi vse. Kaj moraš trpeti, uboga žival! Zakaj si lovačem ujeti se dal? — 50 4 * Plešoči medved. „Hej, kakšen plesalec prihaja k nam v vas? Medvedek preljubi, pozdravljen na glas! Kako si umeten, da sili nas smeh! Zdaj stopaš, zdaj sučeš po zadnjih se dveh! Le nekaj, medvedek, ne zdi se nam prav: preveč si čemeren, preveč godrnjav!“ Medvedu seveda ni bilo na smeh, ko moral plesati po zadnjih je dveh. Hej, ko bi zdaj mogel hoditi po logu, nato pa počivati zložno v brlogu! A tu je še stradati moral na cesti — vse lepše bi bilo, medu se najesti. — 52 — Svinja. Učila je svinja mladiče tako: „Otroci, sedaj poslušajte zvesto! Spodobni bodite, kjerkoli ste, vedno; trup, glava in meča, vse bodi vam čedno. Ne rijte mi več po umazanih kotih, ne valjajte tudi po blatnih se potih!“ A kakor se vedla je sama doslej in kakor so videli vedno pri njej, tako so se pujsi ponašali mali in točno in vestno po njej se ravnali. Nič slabši, nič boljši ni pujs bil noben: le prašič je vsak bil, nesnažen in len. — 53 — Puran in purčki. „Otroci, v svarilo naj tole vam rečem: Kavdranja ne maram, prepiranja nečem. Zato pa naj konec bo vsakemu vrišču; spodobno hodite po našem dvorišču. Prijazno se vesti začnite takoj, pokorni bodite, drugače bo j oj! “ Kar blizu purana se nekdo ustavi: tuj deček s škrlatasto kapo na glavi. Široko pred njim se razkreči puran in krikne: „Poberi se s kapo mi v stran!" Zasmeje se deček: „1, kaj pa te moti? Neumnež! In kaj ti je kapa na poti?" — 54 Lisjak in raca. Lisjak: Raca, po sredi vodč ne veslaj! Semkaj priplavaj in stopi na kraj. Rad o nečem bi pomenil se s tabo. Raca: Takim pomenkom sem vešča preslabo. Zame, lisjak, si prež vit, prelokav. Daleč od tebe je zame bolj prav. Krenil lisjak je od vode čez polje, v goščo napotil se drenove volje. Raca bi bila mu v tečen obed; vedela to je s požrešnikom vred. Hej, da je mogel k njej splavati v v6do! Da pa ni mogel, mu bilo je v škodo. — 55 — Mopsek in lovski pes. Mopsek: Dirjati zunaj, če jasen je dan ali oblačen, pač nisem voljan. Lovski pes: Ko bi jaz tukaj pol dneva le tičal, bi se za vselej teh sten naveličal. Mopsek: Ali saj mehko počivam na stoli. Lovski pes: Jaz pa drevim se po gozdu okoli. Dirjal pes lovski je sleherni dan, najsi je jasen bil ali teman. Mopsek na stolu je hropel in grčal, malo se zdramil, pa zopet zasmrčal. Ker pa je bil zavaljčn in okrogel, skoraj ni sopsti, hoditi več mogel. — 56 — Jelen in pes. „Kaj bi to bilo? — To lovski je rog! Skokoma psi se zaganjajo v log. Lovca že v gošči je videti tudi! Jelen, sedaj se nikar več ne mudi! Skočne nogč, ponesite me v kraj; psom pokažite, da zmorete kaj! “ Pes najhitrejši poskoči za njim: „Jelen, le pazi, takoj te dobim!“ Jelen pa pravi: „Ni lahko ti moči. Vidiš tu režo? Kar čeznjo poskoči. Je li, ne moreš? A skočil bi rad? Malo prehud je pač zate prepad.“ 58 Kobila in žrebe. Kobila: Le skakaj veselo, moj čili konjič, po bliskovo dirjaj čez dol in čez griči Sedaj se še lahko zabavaš prosto, a kadar doraseš, ne bo več tako. V poznejših ti letih opravek bo drug: jahača boš nosil in vlekel boš plug! Veselo je skakal živahni žrebič, po bliskovo dirjal čez dol in čez grič, igral se po travniku leto in dan. Tako je dorasel visok in močan. Čez leta sem tri ga spet videl nato, najtežje tovore je vozil lahko. — 59 — Pišče „Kaj samo spet hodiš, nebogljeno pišče? Kaj siliš skoz meje? Kdo tam naj te išče? Če mati je blizu, zvedavo iztikaš in brskaš in grebeš in kljuješ in pikaš. Takoj pa, ko matere več ne uzreš, boječe na ves glas vriščati začneš. “ Na^vrt skoz ograjo je pišče zašlo; takoj je začelo vriščati plašno. V gredicah ga mati je našla nekje; od groze je skoraj umiralo že. Brž koklji se stisnilo je pod perot: „Nikamor več samo ne pojdem na pot!“ — 60 — Ribica. „0j ribica, ribica, pazi in slušaj: Nataknjene vabe nikar ne pokušaj, drugače se trnek ti v vrat zasadi; bolelo bi te in pritekla bi kri. Ne vidiš li dečka kraj ribnika tam? Oj ribica, ribica, splavaj drugam!“ Drugačna pa misel je ribici mladi; na vso moč jo miče k nataknjeni vadi, češ: s prstom in vrvico deček se ta sam zase na bregu le malo igra. Priplava in zine — priteče ji kri — ubožica mala, kako te boli! — 61 — Deček in raca. Deček: Poslušaj me, raca, in k meni prispej; po vrsti mi račice svoje naštej ! Raca: Učila se nisem in šteti ne znam, a vendar nobene si vzeti ne dam. Na sleherno pazim, kam hodi, kaj dela, enako sem račice vsake vesela. Poklicala k sebi je račice vse- in prčcej so druga za drugo prišle. Pozorno in skrbno je gledala nanje, pazila na večje, še bolj pa na manje; odplavala z njimi v globoko vodo. A deček še dolgo je gledal za njo. — 62 — Dete in štorklje. Dete: Preljube ve štorklje, kaj neki vas moti, da jatoma soncu letite naproti? Štorklje: Prepusto je tukaj, premrzlo za nas, pa v kraje toplejše letimo od vas. Dete: Bog z vami! Na lahkih perutih letite; a prosim vas, kmalu domov se vrnite! In ko so se štorklje izognile zimi, je kmalu prikimala bela za njimi. Pa v gnezda na strehah je izpod kožuha nasula vse polno jim perja in puha. A mrzla je bila ta postelja bela, ^nobena si štorklja je ne bi želela. — 63 — Štorkljež in štorklja. „Gorko je spet sonce, pomladni je čas, zato sva spet štorkljež in štorklja pri vas. Prebila vso zimo sva onkraj morja, pozabila nisva na gnezdo doma. Razrito je malo; zatorej na delo, da zopet čepelo na strehi bo celo.“ In skrbno sta potlej trudila se res, prinašala slamo in bilke in les. Tri tedne je štorklja valila .marljivo, pozneje pa bilo je v gnezdu vse živo: prišlo je pet štorkljic nemirnih na svet in kljun je odpiralo lačni vseh pet. — 64 — Sto basni 5 Lastovka in vrabec. Lastovka: Hej, vrabec, kako si pa semkaj zašel? Vrabec: Imeti ugodno sem hišico htel. Lastovka: Ne veš li, da bila je moja doslej? Vrabec: Četudi. Zdaj hočem jaz bivati v njej. Lastovka: O vrabec, hudobnež, požrešni potep! In strah te ni kazni za grešni naklep ? Dejala je v mislih: „In če se umaknem, že zopet prostorček primeren iztaknem. Zadosti je ila in travic in slam, hej, kljun, da jih znosim, pa tudi imam. Še lepše bo gnezdece kot je sedanje; kar jutri že lahko preselim se vanje." — 66 — Žaba. „Tu v vodi, seveda, me zebe precčj; predolgo ne maram ostajati v njej. Ko sonce pošilja gorkoto na svet, se hodim na kamen ta sončit in gret pa gobček odpiram ves čas na stežaj, soncu hvaležna za topli sijaj.“ Kdo gleda jo bistro, na mostu stoječ? O, deček ta žabi je znan še preveč! V njo kamenov marsikaj že je pognal; če jo je pogodil, ji bilo je žal. Zato pa, še preden se zgane grdun, hop, žaba na glavo že plane v tolmun. — 67 — 5 Jazbec. „Hoj, jazbec, kako tu ves veliki dan v duplini polegaš dremav in zaspan pa komaj in komaj pretegaš se v jami. Nekoga ti pošljem, da malo te zdrami. Samo da ne bo ti popolnoma prav, ko slišal v brlogu boš lajež: hav, hav.“ Pridrli so psi, ga zgrabili na tleh. Z zobmi se je branil po svojih močeh. Preveč pa so bila ščeneta mu tri, prehudo prijemala so ga z zobmi. Oklan se je končno iz jame pobral, a kaj, ko ga lovec je s puško končal! — 68 Dete in snažna mačica. Dete: Kaj dlako si, mačica, ližeš tako, po dvakrat na uro, po večkrat celo? Mačica: Zato, ker nemalo bi se sramovala, da nisem vsa brhka in snažna in zala. Nožiče in glavo in drugo takisto — vse hočem imeti umito in čisto. Priljubljena, kakor sem zvedel potem, je mačica bila domačim ljudem. V hišo so k sebi jo puščali radi, jemali v naročje jo stari in mladi. Dejal bi: Edino kožušček njen čisti dajal ji je toliko lepe koristi. — 69 - Dete in golobica. Dete: Boli, golobica, hudo te, ne res, ko puliš iz grudi si šope peres? Golobica: Ne dosti. Pri tem pa vesela sem tudi : Postlala bom posteljco s perjem iz grudi. V tej posteljci bodo na toplem ležali in spali, igrali mladički se mali. Premislilo dete besede je tč: „Vse mamice tudi takole skrbe, da dete nobeno doma ne prezeba, da lačnemu niti jokati ni treba. Kar more, vse mamica moja stori, da zmerom dobivam najboljše reči." Mačka in lastovka. Zakaj pa spet, mačka, oprčzuješ in koga na strehi zalezuješ? Uzrla si lastovko, v žlebu sedečo, in zdaj bi jo spravila rada v nesrečo? Ne boš je! Na strešni se vrh je spustila; iskati bo treba drugje si kosila! In res ji je preža presedala. Po strani je lastovko gledala: „Nikakor ni prav in mi v glavo ne gre, da ptiči takole frče in lete.“ Navzdol je potem odkoračila in miš na dvorišču zasačila. — 72 Dete in zvesti Pozor. Dete: Hej, Pozor, kako pa, če z nami bi šel? Pozor: Otroci, prav rad, če bi mogel in smel. Dete: Zakaj ne? Le malo gremo naokrog. Kar pojdi, saj dobrih in lahkih si nog. Pozor: Ne, prazno ostalo bi v tem stanovanje; utegnil bi tat se priklatiti vanje. In ko so šli z doma in ležal je sam, je gledal pozorno, kje grčdo in kam. Nato je pol ure oprčzoval, pazil. Ko vse je oblazil, se v kočo je splazil. A ko jih ugledal domov je gredoče, vesel je k otrokom prilajal iz koče. — 73 — Deček in koza. Deček: Čemu pa, kozača, ti brada je^ta? Čemu sta na čelu rogova ti dva? Koza: Zato je ta brada, da moreš me vleči, kadar ti dovolim, v njo malo poseči; zato sta rogova, da morem te zbosti, kadar mi je šale in igre zadosti. Zasmeje se deček: „Naj vidim, kako.“ Za brado jo prime. Nič koza na to. Pretrdo jo zgrabi. Zdaj vzpne se takoj in trči ga krepko. On vzklikne: „0 joj!“ Pa le bolečin se je kmalu otresel in snopič sena ji za krmo prinesel. — 74 Lisjak in gos. Lisjak: Gospica gos, prelep je dan. Daj, pojdi z menoj se sprehajat na plan. Gos: Gospod lisjak, doma ostanem. Lepo je resnično prej bilo na planem; sedaj pa, ko ti pred ograjo stojiš, se sliši le dež in grmenje in piš. Seveda se h gosi v zapahnjeni hiši ne dež ne grmenje ne veter ne sliši. Saj težko prenaša samoto doma, gospoda lisjaka pa dobro pozna: če namreč poslušala svet bi njegov, nikoli bi več je ne bilo domov. 75 — Osel in dečkova uganka. Deček: Poslušaj me, osel, uganko ti dam: Vso mršavo, sivo živalco poznam; um kratek, ušesa pa dolga ima, prestopa se leno in riga: i-a. Osel: Ne, deček, to zame je vse pretežko! Katera živalca bi bila pač to? Grohotoma deček je oslu dejal: „Sramuj se! Ti, osel, si tista žival!“ Poslušal je osel, a ni ga umel. Naposled je deček razljučen odšel. Zakaj pa ni vedel, sam zvit in pretkan, da oslu ni um za ugibanje dan? 76 — Deček in vrabec. Deček: Vrabec, od sile je mrzlo, huhu! Glej, da ne zmrzneš na sredi ledu. Vrabec: Kaj še! Kožušček je pernati moj debel in topel, kot suknjič je tvoj. Tebi kaj lahko prebiti je mraz, lahko pa tudi prebijem ga jaz. „Res je,“ sam sebi je deček dejal, pa ni ostati pred hišo se bal, saj je bil toplo in dobro odet. V sneg je šel skakat, se drsat na led. Brila hudo mu je burja v obraz, on pa še malo ni mislil na mraz. 78 — Kanarček in kokoš. Kanarček: Kako le grd<5 kokodakaš, kokoš! Doklej gospodarju po volji še boš? Kokoš: Kanarček, prijetno seveda ne pojem, le s hripavim glasom kokočem po svojem; a jajca kokošja kaj dobra so reč, zato pa gospodu in hlapcu sem všeč. Ne vem, kdo prepir naj med njima razsodi. Oba sta mi namreč nemalo po godi: kanarček v kletki, ker s petjem mi streže, kokoš na dvorišču, ker jajca mi leže. In petje za sluh, pa še jajca za grlo, oboje se, mislim, prilega prav vrlo. 79 — Hrt in jazbečar. Hrt: Kako si ti, jazbečar, majhen, ubog ! Kako si še zraven krivenčastih nog! Jazbečar: Kako si ti zleknjen in dolgih kosti! Kako se koj splašiš najmanjše reči! Hrt: Saj vendar po bliskovo zajca lovim. Jazbečar: A jaz iz dupline lisjaka podim. Ukazal bahačema lovec je mir. Spustiti sta kmalu se morala v dir. Za zajcem se včliki v skok je zakadil, v lisjaka pa mali zobe je zasadil. Šla hvala je prvemu, ker je bil brzen, nič manjša pa drugemu, ker je bil drzen. — 80 — Deček in laboda. Deček: Laboda preljuba, zakaj pa vidva sta vedno molčeča in vedno samd? Laboda: Ne znava ne peti na skok ne hiteti; zato pa je nama edina zabava, da tiho, lagotno vsaj skupaj veslava. Deček: Laboda, tako se najbolje mi zdi. Jaz pojem in skačem neskrbno vse dni; še eno in drugo lahkč bi počel, a niti en dan bi ne bil več vesel, če moral v samotno bi krajino kam in nikdar ne mogel bi k bratom, sestram! — 81 — Sto basni 6 Volk pred ovčjo stajo. „Kajneda, želodca ne moreš napasti, zatorej se hoče ti ovco ukrasti? Kako že trepeče! Nič, volk, je ne glej Kar v stajo poskoči in hlastni po njej Ne moreš zaradi zapahnjenih vrat? Pa zunaj ostani, potuhnjeni tat!“ Predolgo je ovco požiral z očmi, obiral jo v mislih do golih kosti. Se preden je vedel, prispela sta dva; gorjačo sta kmeta imela oba. Pa lop! na volka, da je komaj ubežal. Polomljen je šepal in tulil in režal. — 82 — 6 ’ Punčka in deklica. „Sramuj se že, punčka, pokonci mi stoj Ej, to so težave in križi s teboj! Učim brez števila koristnih te ved, skrbim, da poznala bi točnost in red, a ti se ne meniš nikoli, nikjer, nerodna si zjutraj, nerodna zvečer!" Ni punčka jokati se marala, ni deklica resno je karala, češ: „Sama ne more, sirota, za nič.“ Pa jo posadila nazaj je v vozič, stopila po knjigo koristno za se in marsikak nauk posnela iz nje. — 84 — Zajček in lovec. „Poslušaj me, zajček, kako se ti zdi? Kdo s puško nabito za grmom stoji? Iz puške nabite grozi ti gorje; poklapi ušesa, nabrusi petč, pobegni čez grič in polje in globel, sicer te zadene do mrtvega strel!" Poklapil je zajček ušesi obe in zdirjal čez grič in globel in polje. Še preden nanj lovec pomeril je prav, že v goščo utekel mu živ je in zdrav. Čemu je še lovec ustrelil za njim? Res škoda smodnika za pok in za dim! 85 — Psiček in lev. Od sile močan in mogočen si, lev. Že tvoje ime je grozote odmev. V puščavi največjo žival ustrahuješ, še tukaj v ogradi nas plašiš, ko rjuješ. A psiček si tale lahko vse dovoli, lasa te in draži, počenja karkoli. Lev: Ujet bi v ogradi bil venomer sam; ne brata ne sestre nikjer ne poznam. Pa deli so k meni psa malega; nič nočem storiti mu žalega. Pustim ga, počenja naj, kar je voljan. Tako vsaj ostaja pri meni ves dan. 86 — Piske in koklja „Piške, kako pa, da v tek k mamici koklji vse vprek? Našla, kajneda, je pice, v prsti nemara črviče, zdaj pa vas vabi na nje, da bi jih jedle še ve?“ Gledala koklja jih srečna je vsa, ko so prišle in kljuvale z njo v tla. Radostna bila je brhkih pišččt, brskala potlej, jih klicala spet. Ko pa že sita so bila docela, sama črviča je zadnjega vzela. — 87 — Gnjat in klobasa. Gnjat: Klobasica v ponvi na ognju, povej, kaj tolikanj vonja po kuhinji vsej? Klobasa: Ej gnjat, kaj vprašuješ takole zastonj? Saj čutiš, da sama razširjam tak vonj. Na ognju se v ponvici malo potim, zato pa kraljevsko prijetno dišim. Bil končno ji ogenj je le prežareč; prebiti se v ponvi ni dalo ji več. Hej, kuharica, kako da te ni? Prehudo žge plamen, klobaso skeli. Sčm pridi, da vidiš, kako je in kaj. Ne drži rok križem, obrni jo vsaj! — 88 — Mopsek in domači pes. Mopsek: Butec ti, pes velikan, hitro poberi se v stran! Če ti pokažem zobč, stisnil boš rep med nogč. Domači pes: Molči, naduti slabič! Kaj boš, ko nisi za nič. Malo je trenil z glavč, k mopsu okrenil se z njo. Mopsek ni kar nič dejal, ampak se hitro pobral. Potlej, ko bil je na varnem že skrit, lajal šele je za vrati srdit. 90 — Dete in lastovka. Dete: Prav, lastovka ljuba, da vendar si vsaj iz daljnih dežel priletela nazaj! A reci, kdo pač ti povedal je tam, da topla pomlad se vrnila je k nam? Lastovka: Poslal me dobrotni je Stvarnik domov in srečno prispela pod stari sem krov. Ko v daljni deželi prostrla je krila, ni lastovka v letnem se času zmotila. Že sneg je izginil, spet sonce je grelo, mušic je plesalo nešteto krdelo. Obilo je lastovka hrane povsod dobivala zase, za mladi svoj rod. 91 — Deček in osel. Deček: Kaj pravim ti, osel: Eh, grd si pa res, ko takih neznansko si dolgih ušes. Osel: Kaj zmerjaš me, deček? Saj dobro veš sam, da zanje ne morem, če taka imam. A Stvarnik, ki tudi je mene ustvaril, že ve, zakaj mi je taka podaril. Pogledal je deček pozorneje v svet in čudne stvari v njem opazil zavzet: velike in drobne, pa temne in jasne, tu hitro leteče, tam silno počasne. Dejal je sam sebi: „Od konca do kraja resnično Bogu vse po svojem ugaja!“ — 92 — Galeb in tjulenj. Tjulenj: Galeb, če imel bi jaz tvoje peroti, nemudoma soncu bi letel naproti. Galeb: Jaz tudi sem mislil, kako bo lepo; a ko sem poletel, ni bilo tako. Premraz je leteti na toliko dalj. Zdaj k soncu ne silim pa letam krog skal. „Premraz je, pa vendar od daleč nasj(greje!“ Kako bi to bilo, tjulenjfne umeje. Na led se je zleknil, razmišljal zaman, zadremal naposled in ležal ves dan. Če v tem je kaj sanjal — lagati se nočem — je pač o letanju in soncu pekočem. — 94 — Metuljček „Metuljček, metuljček, kaj zopet si tukaj ? Krog luči se v pisanem krilcu ne sukaj! Kaj siliš k njej v plamen? Metuljček, nikar Zakaj me ne slušaš, uboga ti stvar! Preškoda bi lepega krilca ti bilo. Ožgeš se, omahneš, pogineš nemilo. “ Metuljček sirotni se dečku je smilil. Prijel ga je rahlo, ko v plamen je silil, na zidec oprezno pred okno ga del. Čez noč je metuljček tam zunaj čepel, a komaj zasvital se topli je dan, je krilca razganil in zletel na plan. 98 — Kokoši „Kokoši, kokoši, kaj vendar vam je, da križema švigate, zbegane vse? Kaj ne, za mej6 se lisjak je ustavil? Nikar se ne bojte! Ne bo nič opravil! Pes Čuj ga že vidi — takoj ga napade, spodi ga, da prežat se več ne prikradel Imele kokoši so mir odsihdob, ni bilo jih groza lisjakovih zob. Veselo gonile so svoj kokodajc in v slamo nanesle obilico jajc, o mraku pa mirno hodile so spat. Lisjaku že Čuj bi bil skočil za vrat. — 99 — T Zajec junak. Poglejte ga zajca! Kdo drug je še tak? Kaj ni to ponosen, odločen možak? Svetlo se ozira, drži se grozeče in gobček bradati navzkrižema vleče. Nikar mu preblizu! Tega se je bati. Takoj vas naklesti, hrbčt vam premlati. Da, dokler nikogar še k njemu ni v log, se dela junaka od glave do nog. A nekdo le z bičem je počil nekje in zdajci upade junaku srce. Še tja se ne upa pogledati več; v največjo goščavo pobegne boječ. — 100 — Tat in pes. Tat: Miruj že in daj, da se zmeniva, psic! Kaj lajal bi name, ko nočem ti nič! Klobasico, vidiš, celo ti podajam. Pes: Seveda! Zato je tem bolje, da lajam. Vem dobro, da hočeš le krasti nocoj zato pa tako si prijazen z menoj. Zalajal je zvesti čuvaj na vso moč, da daleč odmevalo v tiho je noč. Ljudi je domače in tuje prebudil. Hudobni se tat ni pred hišo pomudil in tudi ga k njej ni več bilo nazaj. Na tla se ulegel je zvesti čuvaj. — 101 — Mačka v snegu. „Hej, muca, kako privzdiguješ nogč! Boječe stopicaš in gledaš pred se. Ubožica, v sneg se ugrezaš do gležnja, povrhu še mrzla steza ti je snežna. Prijetneje, mačica, bilo bi zate, če v snegu imela bi tople copate.“ Teh zanjo ni bilo umerjenih, % prebila pa tudi je lahko brez njih. Splazila na pod se je mimogrede in tam si oblizala mokre nogč; pot novo po suhem urezala, do tramov najvišjih priplezala . .. 102 — Slon Mogočen si, slon, in neznanske moči, ukrotil nemara kar sto bi ljudi; pa vendar ne braniš, da družba te naša začudeno gleda in marsikaj vpraša; storiš vse na željo gospodovo rad, vesel si, če s tabo ljudem gre igrat. Slon: Ne urnem, kako so pretkano to vdeli, a nekega dne so me v gošči zajeli. Že res, da ste majhni vsi skupaj, ljudje, zato pa ste dokaj bistrejše glavč. — Za vse, kar mi treba, gospod moj skrbi, zatorej ga slušam, storim, kar želi. — 103 — Medved in klada. „Kako se zgodilo je to iznenada? Za nogo me vleče obešena klada. Preklicana spaka! Že vem, kaj storim: do vrha na skalni te grič privalim pa vržem čez reber te v potok — hoho, ta grom in polom, ko štrbunkneš na dno!“ Medvedu na griču pa huda je pela: s seboj ga čez reber je klada posnela. V možganih mu vse je brnelo tako, kot v glavi bi teklo mu mlinsko kolo. Za vselej se mislil je klade otresti, pa z njo je obležal na pol brez zavesti. — 104 — Deček in žrebe. Deček: Žrebiček, dej, ali me nase pustiš? Podila se bova navzdol in na viš. Žrebe: Ne, deček, prehitro grem zate v poskok. Brž padel bi, kakor si dolg in širok. A konj tam za oglom gre bolj po domače; ta kakor nalašč je za take jahače. Prijeti za grivo že hotel ga je, po bliskovo pa mu je steklo žrebe. Po konja na tratici šel je fantič, podil ga je, jahal čez plan in čez grič. A kadar dorase, to trdno je sklenil, bo že še jezdarit na onega krenil. — 105 — Opica in škornji. „Ej škornji, ej škornji! Že dolgo to vem, kako se obutev podaja ljudem. Naj tudi jaz enkrat se z njimi postavim! Takoj na izprčhod se v škornjih odpravim. Ko vendar ljudje bi že priti hoteli — to bodo me gledali, vame strmeli!“ A tiho! Čuj! Nekdo v grmovju se plazi. Nemara je lovec. Zdaj, opica, pazi! K drevesu priskoči! Pa kvišku med veje! Kaj čakaš? Sezuj se! Hitreje! Hitreje! O joj! Na podplatih je smolnati lep! Nemudoma lovec te zgrabi za rčp. — 106 — Dete in psički. Dete: Čuj, Negra, od nekdaj navada je že, da treba je dati mladičem ime; dobiti ga mora vsak psiček posebe. Negra: O kaj še! Za to ni še take potrebe. Samo da mu rečem: „Sem pridi, pesek!“ pa k meni priteče — takole: pek, pčk! In toliko da se ozrla je malo, takoj okrog nje se vseh pet je nabralo. — Ko nekaj so zrasli, so prišli ljudje in vsakemu dali posebno ime. To dobro si psiček zapomnil je vsak in spremljal gospoda na slednji korak. — 108 — Medved in satje. „Po medu diši tu okolica vsa — gotovo v uljnjaku je dosti satja. Samo ta čebelji preklicani rod — ne vem, kje se jemlje, kako in odkod! Kaj vselej se zbere strupena svojat, nenadoma, kadar zavoham kje sat!“ Prav dobro je znal, kje medeni je panj. Prežale pa v panju čebele so nanj. Odločil se vendar je medved junak: „Ponj pojdem in pojdem, preveč je sladak.“ Opikale pa so čebele tatu. „Nikoli“, je tožil, „ne jem več medu!“ — 109 — Pes in vran. Pes: Gavran, le počakaj, kradun, požerun, moj kosec mesa si zamašil si v kljun! Vran: Ne smeš po krivici me zmerjati, kužek! Da veš: pri županstvu imam svoj zaslužek, da tiste prijemam, ki hodijo krast, in da jim odvzemam ugrabljeno last. Zlagal se ga vran mu je čisto gotovo, pretkan za meso ga ukanil njegovo. A pes ga zategadelj tožit ni šel. Nemara na tihem že strah je imel, da ne bi se v pravdi izvedelo tej, kje sam je meso bil ukradel najprej. — 110 Deklica in čebela. Deklica: Grda, čebela, si ti! Pojdi mi izpred oči! Pičiš me z želom strupenim. Čebela: Daj, da se s tabo pomenim! Kaj li si z mano gorjupih besed? Rajši me hvali za vosek in med. Deklica to je premišljati jela, pa ni čebela se grda ji zdela. Videla je, da je šla na cvetice, švigala v čašice, pila slaščice. To ji je prijalo kakor le kaj. Žšla se bala ni več od tedaj. m — Lisjak in petelin. Lisjak: Kdo reši uganko? Kdo moder je prav? Petelin: Zastavi jo meni. Dovolj sem lokav. Lisjak: Nekomu je glava vsa polna ukan in gobec mu vedno mesa je željan. Sedaj pa priskoči in plane na te. Petelin: Gorje mi! Lisjak me je stisnil v zobč! Ubogi petelin je bil vse premoder; preveč pa modrosti ni dobro nikoder. Poznal je zadosti lisjakove zanke — zakaj se je lotil njegove uganke? Kesal bi se stokrat bil revež bahati, a moral je kožo požrešnežu dati. — 112 — Sto basni 8 Jelen bahač. „Tako sem krepak in v nogah ves lah&k, z rogovjem sem vejastim cel korenjak. Zatorej pa psa se več plašiti nečem! Ne skrijem se v goščo in tudi ne stečem. Počakam ga hrabro, spoprimem se z njim in kozjih molitvic ga brž naučim." Zaslišal se pasji je lajež nekje. Jelenu zašibile so se nogč. V možgane ga strah nepopisen je spekel, med drevje je šinil in tekel in tekel. V največji goščavi pa potlej, ne vem, je li še bahavo razmišljal o tem. — 114 — Deček in brezovka. Deček: Brezovka, tu za zrcalom čepeča, ti si pač zame najhujša nesreča! Brezovka: Kaj bi se hodil sčm name jezit? Brezova mast ti je vedno le v prid. Deček: Kaj še! Ta mast me le žge in skeli. Treba ni tebe ne tvoje masti! Gledal in gledal je šibo srepo: „Da je ne spravim iz hiše kako?“ — Slušal odsihdob je mamico pazno, včdel z vsakomer se v hiši prijazno. S stene je mastna izginila reč — menda so vrgli na ogenj jo v peč. — 115 — 8 ' Piščeta in kragulj. „Kjerkoli ste, piščeta mala, uboga, zavetje poiščite si brez odloga! Svari vas in kliče vas materin krik: obvisel kragulj je nad vami navpik. V skedenj pobegnite, poslednji je čas, da v zrak ne odnese katero od vas!“ V skedenj so spustila se piščeta mala. Kako pa se koklja za vsako je bala! A mahoma počil na vrtu je strel in s preže kragulja na tla je posnel. Poklicala koklja jih je iz skednja in srečna peruti prostrla nad vsa. 116 — Miška in mačka. „Hej, varuj se, miška — da v luknjico greš, če mački prežeči ubežati češ. In pazi, da zunaj ne zabiš repka — požrešna nemudno zgrabila bi ga. Sedaj je skočila — sedaj pa spet leže in sram jo hudo je pokvarjene preže.“ Seveda je bilo za miško to sreča, da ni je zasačila mačka prežeča. Bojim se pa vendar, da dolgo ne bo, ko mačka se slastno gostila bo z njo. Kaj sladkega miška pokuša prerada; zaloti jo mačka lahkč iznenada. — 118 — Prašič, pes in krava. Krava: Fej, prašič in pes, kak lopot in prepir! Sramujta se vendar in dajta že mir. Oba: Kaj briga te, krava zadirava, če midva se tukaj prepirava? Izgini! Modrosti pa zase prežvekaj, sicer jih še tebi zabrusiva nekaj. Ničesar na psovke ni zinila te. Molčala je tudi, od njiju grede; prepira surovega ni si želela. Grdo sta še dalje pred hlevom rohnela, a zdajci ju hlapec je z bičem osmodil in švrk! zagovedna kričača razpodil. — 119 — Opica in deček. Deček: Zakaj pa si prišla na jablano krast? Požrešna ti spaka, ti grda pošast! Opica: Zakaj pa me tolikanj zmerjaš, dečak? Zadenem te, čakaj, ker z mano si tak. Deček: Kako sem te prčcej ujezil, o jej! Pa trgaš in mečeš mi jabolka z vej. Tako sta se dolgo dajala za nič. Zabavljal je opici spodaj fantič, z drevesa pa ona režala je nanj in jabolka zrela metala je vanj. Pobral za tri kope jih deček je s tal, domov se napotil in v pest se smejal. 120 — Dete in goska. Dete: Goska, kako si prezeblih nožič! Nimaš ne čeveljčkov ne nogavic! Goska: Dete, lahko mi jih daš za darilo. Toda kaj s temi bi stvarcami bilo? Če jih imela bi v vodi na sebi, ali se mokre pokvarile ne bi? Goska je rajši imela vodo. Šla je in z brega spustila se v njo; plavala, bredla, kjerkoli je htela, in po ničemer želja ni imela. Kaj še, da bilo bi v vodi ji mar za nogavičic in čeveljčkov par! 121 — Mali in veliki pes. Mali: Povej mi, kaj znaš od umetnosti teh: Nemara plesati? Skakljati po dveh? Skakati čez vrvco, kadar se suče? Prinašati morda gospodu papuče? Veliki: Nič tega. A pazim, karkoli je moči, da nihče ne more krast priti ponoči. Dejal bi, da silno sta dobra oba, ko vsak izmed njiju po svojem ravna. Z umetnostmi mali na moč je zabaven, da vsak se mu čudi in smeje se zraven a če bi jaz volil, kateri je bolji, bi vendar mi včliki prej bil po volji. — 122 — Lonec in vedro. Lonec: Ti vegasto vedro, morda se ti zdi, da nisem jaz lepši in boljši kot ti? Odkuri, pa zraven se malo požuri, sicer te pograbim in treščim skoz duri. Vedro: Oh, ljubi moj lonec, ne, rajši me ne! Tak lonec se hitro ubije in stre. Ujedal preveč se je lonec oholi. Prevrne ga dekla — tresk! pa se zdrobi. Črepinje je vrgla na kup med smeti. — Še dolgo je vedro nosilo vodč, menda še tri leta od tistega dne. — 123 — Teliček in pes. Teliček: Lepo je dvorišče! Steciva do meje! Poskusim se s tabo, kdo teče hitreje. Pes: Že dobro. Preveč pa nogam ne zaupaj. Boš videl: nanagloma bova spet skupaj. Teliček: Grdun ti hinavski! Le teci tja sam! V nogo bi me grizel? Lahko te je sram! Ostajal teliček je sam od takrat in s psom se ni hodil lovit in igrat. Ta rad bi norčavo mu spet bil nagajal, a ni se prav upal; le v dalji je lajal. Nekoč je pritekel, ga šavsnil skrivaj, a hitro teliček ga brcnil je v kraj. — 124 — Kazalo. Stran Ptič na oknu.5 Vran.6 Sneženi mož ..8 Ptiči pred skednjem.9 Veverica in veter.10 Deček in veverica..12 Mačice.13 Pes in mačka.14 Labod.15 Labod in dete.16 Psiček in kozliček.18 Mopsek in kužek.19 Vrabec in konj.20 Deček in osel.21 Dete in jagnje.22 Dete in vol.24 Ptičje gnezdo.25 Potnik in škrjanček.26 Dete in golobček.27 Papirni zmaj in ptiči.28 Kanarček.30 Deček in psiček.31 Pes in otroci.32 Deklica in mačica.33 Deček in knjiga.34 Kolač in kruh.35 Punca in punčka.36 Žena in miška.38 Koder.39 Pes in jež.40 Konj gugač in konj skakač.42 Zajčki.43 Deček in metulj.44 Deček in ptič.45 Ptiči in sova.46 Netopir in ptič.48 Petelina.49 Plešoči svizec.50 Plešoči medved.52 Svinja.53 Puran in purčki.54 Lisjak in raca.55 Mopsek in lovski pes.56 Jelen in pes.58 Kobila in žrebe.59 Pišče.60 Ribica.61 Deček in raca.62 Dete in štorklje.63 Štorkljež in štorklja.64 Lastovka in vrabec.66 Žaba.67 Jazbec.68 Dete in snažna mačica.69 Dete in golobica.70 Mačka in lastovka.72 Dete in zvesti Pozor.73 Deček in koza.74 Lisjak in gos.75 Osel in dečkova uganka.76 Deček in vrabec.78 Kanarček in kokoš.79 Hrt in jazbečar.80 Deček in laboda.81 Volk pred ovčjo stajo.82 Punčka in deklica.84 Zajček in lovec.85 Psiček in lev.86 Piške in koklja.87 Gnjat in klobasa.88 Mopsek in domači pes.90 Dete in lastovka.91 Deček in osel.92 Galeb in tjulenj.94 Deček in podlasica.96 Srne.97 Metuljček.98 Kokoši.99 Zajec junak.100 Tat in pes.101 Mačka v snegu.102 Slon.103 Medved in klada.104 Deček in žrebe.105 Opica in škornji .106 Dete in psički.108 Medved in satje.109 Pes in vran.110 Deklica in čebela.111 Lisjak in petelin .112 Jelen bahač .114 Deček in brezovka.115 Piščeta in kragulj.116 Miška in mačke.118 Prašič, pes in krava.119 Opica in deček.120 Dete in goska.121 Mali in veliki pes.122 Lonec in vedro.123 Teliček in pes.124 TO KNJIGO JE ILUSTRIRAL HINKO SMREKAR PRIPOMBA Prvih petdeset basni je izšlo leta 1895 v 3. snopiču »Knjižnice za mladino", ki jo je izdajal A. Gabršček v Gorici. — V novi izdaji so povsem predelane. Drugih petdeset basni še ni bilo nikjer natisnjenih. Anton Funtek. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA