Pos«»iK»£85iìsi štet lista mtmme 60 vliwarjev- Naroènina listu; Celo leto . . K 50’— Poi iéta . . . „ 26-— Četrt leta . . * 13 — Zunaj Jugoslavije: „Celo leto 66.— «Posamezne številke >« a štirih straneh 6u v. lUretl ništvo i. upravništvo : ■Marit-oi, Koroška ulica -St. 5. — Telefon št. 220. STR leodvlseia političen Hut »a slovensko ljudstvo. Inserati ali oznanila se računajo po K 1ÄI od enoredne petitvrstei pri večkratnih oznanilih, popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se mor® govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 58. ŠteTilka. i limimi— liMMBMMilltlll IIMH Maribor, dne 2. junija 1920. OTWWI11IIIHIII BMiiOiiiioiiiiMifintiTTiiiniiMiiiiifUMi lam ■iiii mmmmmmmrnnmr] - Letnik Xli. Organizacija šolstva v kraljestvu SHS. Z ujedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v jedno državo je nastalo vprašanje, kako organizovati . šolstvo po jednostnili načelih, tako da bi se mogel ko- j derkoli pouk prekiniti in zopet kjerkoli nadaljevati., j ne da bi s tem trpela šolska izobrazba, kar je prav i velikega pomena osobito za roditelje, ki često morajo j vsleđ svojega poklica svoje bivališče menjati. Vrh j tega. pa je v interesu same države, da se ustanove j vsa potrebna učilišča, da mladini ne bo treba hoditi ; ria študije v tujino, kjer se vzgaja v tujem duhu in team za njo gredo letno milijoni, ki so odtegnjeni na tak način domačemu prebivalstvu v njegovo veliko škodo. Šolstvo v kraljestvu SHS je treba tako orga- j nizovati, da odgovarja potrebam ujedinjenega naroda, ! ;a ne tujcem. i J, L j u d s k o š o 1 s t v o. j Ljudske šole bi se delile na nižje in višje. Nižje ljudske šole bi imele štiri letnike in bi podajale «občne temelje šolske izobrazbe. Višje ljudske šole bi istolako imele štiri letnike, toda njih učni načrt bi bil že prilagođen krajevnim gospodarskim razmeram. Na deželi bi se oziral poduk na zemljedelstvo, v trgih in mestih bolje na obrt in trgovino. Vsak duševno in telesno nornialno -razvit otrok bi bil v tem letu, ko doseže starost šestih let, šoloobvezen. Dokler ne bo dovolj usposobljenih učiteljskih moči, bi mogli na nižjih ljudskih šolah podučevati inteligentni vojni invalidi, ki bi si pridobili v posebnih kurzih potrebne pedagogične izobrazbe; tem potom bi bili preskrbljeni najprimerneje za celo življenje . •Tudi tip nižjih ljudskih šol bi bil za začetek najbolj prikladen za pokrajine z malo razvitim šolstvom. II. Srednje šolstvo. ono življenje. Vsaj vsak sodnijski okraj bi naj imel svojo meščansko šolo. , Gimnazije, realke in realne gimnazije bi imele osem letnikov ter bi se delile na nižje in višje in sicer tako, da bi nižje kakor višje tvorile same za seise celoto, kar se tiče učnega, načrta. Pogoj za vstop v meščansko šolo, v nižjo gim -mižijo, realko ali realno gimnazijo bi bila uspešna dovršitev nižje ljudske šole. Strokovne srednje šoie: zemljedelske, obrtne , n. pr. tekstilne, keramične itd., nautične in trgovske bi se delile na nižje in višje. "Nižje bi imele dva, višje strokovne šole pa štiri letnike s primernimi uč -nimi načrti. V strokovne šole bi mogel vstopiti, kdor je z uspehom dovršil višjo ljudsko ali meščansko šolo, nižjo gimnazijo, realko ali realno gimnazijo. Učiteljišča bi imela štiri letnike. Na učiteljišče bi bil sprelet, kdor je z uspehom dovršil nižjo gim -nazijo. realko, realno gimnazijo ali meščansko šolo. ILI. Viso k o š o 1 s t v o. Pedagogično učilišče bi imelo dva letnika. Pogoj za študij na peddgogičnem učilišču bi bi i ; šna dovršitev učiteljišča. Absolventi pedagogičnih u-čilišč bi bili pred vsem usposobljeni, da bi poduče -vali na višjih ljudskih in meščanskih šolah. Teologična učilišča bi imela štiri letnike. Pogoj za študij na teh učiliščih bi bila uspešna dovršitev višje gimnazije. Strokovne visoke šole, kakor n. pr. zemljeclel -ska, rudarska, trgovska itd., bi bile le nadaljevanje srednjih višjih strokovnih šol z zadačo, podati temeljito praktično in teoretično strokovno izobrazbo. Vseučilišča bi imela biti čim najbolje opremljena, da« bi mogla z uspehom vršiti svojo vzvišeno nalogo. IV. Knjižni c e. Meščanske šole bi imele štiri letnike in učni tiačrt bi bil tako sestavljen, da bi nudil mladini obč-00 temeljito izobrazbo s posebnim ozirom na prakti- ki knjižnicah bi se dalo toliko reči. da so za splošno izobrazbo zraven šolskega poduka neobhodno potrebne. Vsak šolski okoliš na deželi, vsak trg in vsako mesto bi naj imelo svojo dobro urejeno javn® knjižnico, katero bi vzdrževale občine šolskega oko -liša, trgi in mesta. V krajih pa. kjer je vsaj jedna, visoka šola, n. pr. teoioglčno, pedagogično učilišče i. t. d., bi imela še biti državna znanstvena knjižnica. Da vsaka visoka šola, osobito vseučilišča, potrebujejo dobre in bogate knjižnico, ni treba posebej pov-d ar j ati. Glavno mesto kraljestva. SHS Beograd bi mo ralo imeti po vzgledu n. pr. Pariza. Londona vrh® tega svojo „Narodno biblioteko“, katera bi kakor po? svoji zgradbi, tako po svojem bogatem knjižnem zakladu dostojno reprezentovala kulturno stremljenje ujedinjenega naroda. H konca je še treba pripomniti, da gre iz države za mladino v inozemstvo letno do 90,000.000 dinarjev, ali 360,000.000 K. Ta ogromna svota se domačim vseučiliščnim mestom na tak način odteguje, ter se tako razvoj domačih kulturnih center občutne oškoduje. Ali bi ne bilo pametnejše, da se ustanove vse vrste učilišč in se na tak način domačim nadarjenim ljudem da priložnost za znanstveno delo. kar bi bilo velikega pomena za vsestranski razvoj domače vede in da se mladina vzgaja v narodnem duhu, kar je za daljši obstoj ujedinjenega naroda neobhodno potrebno. Mladina se v tujih mestih nasrka tujega duha ter v domovino prinaša nazore, ki niso prikladni za domače razmere. Ako se hoče ujedinjeni narod kulturno osamosvojiti, mora se vzgajati v svojih šolah od svojih učiteljev, da si kot jednako -vreden v kolu kulturnih narodov zasigura svoie mesto. Dr. T. H. Ženska volilna pravica in protlalkohol. gibanje. Zediniene države severne Amerike, najmočnejša in najbogatejša država na svetu, je od lanskega leta postala „suha“, kakor pravijo Amerikanci, ali kakor bi rekli mi, „brezalkohola“. Izdali so namreč prepoved, da je alkohol prepovedan za celo državo. LISTEK. P* i» Knoblehar. Iz Jugoslavge v Ameriko i X fPismo, Chicago III., 26. marca 1920).’ Dalje. Vsa ta. uredba blagodejno v pliva na ljudi, ki morebiti drugače ne stoje na višku olike, Demokra-tiško izenačenje vseh v javnih prostorih jih sili, da so dostojni, gentelmenski, tudi taki, ki bi bili v starem kraju v nadlego drugim s svojo neotesanostjo « To razmerje dobro dene duhovniku, ki v domovini na vlaku ali1 tramvaju ni bil nikdar varen pred surovostjo mnogih!, naših lepo in slabo oblečenih tako ime -novanih naprednjakov (najbrž le v neotesanosti) civilnega in vojaškega stanu. Tu je nezaslišano, da bi se ob glasnem smehu celega vagona par gobezdačev upalo delati neslane opazke o ženski, ki je vsled pomanjkanja prostora zašla med nje, ker ni mogla v hudem/mrazu stati zunaj pred vratmi vagona, — potem pa s surovostmi lotilo se duhovnika, „ki se je potegnil zanj, kakor se je meni prigodilo malo pred odhodom iz domovine. Tu -kaj med Amerikanci se n. pr. v liftu vsi, odkrijejo, če stopi ženska med nje,« duhovniku pa ponudijo se -dež v vagonu, če ga sam ne more dobiti, ker so morebiti že vsi zasedeni. In ti ljudje tega ne storijo zato. ker so morebiti udjé III. reda, ampak ker so „gentelmeni“. Vozil sem se blizu in i daleč v elektriš-kem vozu z zakajenimi ilelavci, tudi socijalisti, saj po Časniku, ki so ga potoma čitali, sem spoznal, da so taki, toda uljudni, gentelmenski so bili' vsi brez izjeme, enako fino oblečenemu gospodu, ki mi je sedel nasproti, Privilegij surovosti do človeka drugega prepričanja imajo menda le slovenski socijalisti in njihovi demokratski bratci I ' t Ker sem že pri duhovniku, naj se dotaknem tudi verskega, cerkvenega življenja 'sploh, in posebej Slovencev v Ameriki. Prosta cerkev v prosti državi! je enkrat vskliknil dr. J. E Krek v bivšem avstrijskem parlamentu — pa bi ga bili skoraj križali zato. Seveda je vedel, da so vsled te ločitve razna verstva popolnoma prosta v Zedinjenih državah, kar prej do razglašenja ustave leta 1689 ni bilo temu tako, ampak je , država ščitila anglikansko vero, zapostavljala pa druge. Sedaj je drugače: «država ne podpira cerkve, zato jo pa tudi ne ovira v razvoju, niti je nima za deklo, še’ manj za nekako duhovno policijo, kakor bi jo državna oblast v starem kraju rada imela. Prosta državnih vezi razvija cerkev v Zjedinjenih, državah Sev. Amerike svojo nalogo idejalno uspešno. Naj omenim le šolo. V starem kraju je večen kreg in prepir zaradi verskonravne vzgoje otrok: državna ustava jo ukazuje, državna uprava pa ovira, kjer more: okrajni glavar imej vpliv na šolo, župnik pa ne, po najnovejšem receptu beograjske vlade. Tu v Ameriki je tako protislovje nemogoče: državne šole so sicer brezverske, toda nihče ne more siliti staršev, naj vanje pošiljajo svoje otroke; nihče ne more braniti staršem, snovati si šole po svoji volji, in nastavljati v njih učitelje, ki so staršem všeč. Seveda jih morajo sami plačevati in šolska poslopja sami vzdrževati. Zato pa jim tudi ne more otrok priditi malovreden ali . brezveren, od države jim vsiljen učitelj, s svojimi modrostmi. Toraj ni čuda, cla so otroci tu veliko bolj versko zavedno odgojeni, kakor v starem kraju, da so iz tacili otrok vzrastli versko, zavedni katoličani, ki so dika, ponos župnije, da je versko ž*vljenje tu veliko boljše, nego v. starem kraju. So tudi tu izjeme, toda v splošnem moramo priznati, da, kar je dobrih' katoličanov, so zares dobri, Bogu in „cerkvi udani. Bilo bi jih še več, ko bi ne bito delavcev v Gospodovem vinogradu, premalo. Zlasti manjka misijonarjev, ki bi po naselbinah z misijoni naredili neizmerno veliko dobrega tudi med našimi slovenskimi in hrvat -skimi rojaki, , O tej potrebi smo v Frančiškanskem' komisa,ri j atu v New Jorku veliko razpravljali in sklenili na merodajnem mestu v domovini prositi po -moči. • . . c ■ Določen od svojih predstojnikov za delo v dušnem pastirstvu in v uredništvu dveh naših katoliških listov sem 11. marca zapustil New York ter se odpeljal na svoje mesto v Chicago, države Illinois ob mičiganskem jezeru, nekaj več nego 1200 km od New Gorka proti zapadu. Vožnja je bila v amerikanskem železniškem vozu udobna, pa zelo enolična: mimo zakajenih večjih in manjših mest, polnih tovarn in mimo na redko nasejanih farm, kmetiških naselbin. Farmske hiše, kakor tudi delavski domovi, so veči -noma vsi po enem kopitu; vsaka Farma ima pred hišo, mlin na veter, za hišo po do 4 do 5metrov visok okrogel stolp, žitno shrambo, ali za kaj drugega podobnega. Delavske hišice pa so podobne vozovom cirkusa, kakor jihi poznamo iz stare domovine kot dom komedijantove družine, le da niso na kolesih, ampak podzidane spodaj in lesene zgoraj ; večinoma ima vsaka okoli sebe v— mlade, t. j. hlev za živino, hlevček za koze, kurnik za perutnino in pasjo uto. Vse je narejeno po istem vzorcu, v istijbarvi, kakor hiša gospodarja. Vasi v našem smislu ni videti, hiše so druga od druge večinoma zelo oddaljene, posestvo daleč na okoli omteženo. Gozdov je malo, temveč pa ,goz -dnih pogorišč, ne vsled nesreče, ampak po sicer ne -spametni, pa pri pomanjkanju delavskih moči razumljivi navadi, gozd požgati, da se drevje' umakne plugu. Po 12 urni Vožnji z ekspresnim vlakom sem v jutro ob 7. uri 12. marca prišel v Buffalo, pol milijonska-sajasto mesto,; Brž sem poiskal Frančiškanski samosjtan, opravil daritev sv. maše, potem pa celi dopoldne odgovarjal patrom na vprašanja o stanju Jugoslavije, Nemške Avstrije' itd. po vojski. Čudili so se naravnemu.bogastvu moje domovine in ji želeli vso srečo: patru Ircu po rodu/je bilo posebno všeč naše osvobojenje; mislil je najbrž: kedaj pride moja Irska na vrsto! Samostanski predstojnik Anglež, bivši provili -cijal, mi je hitel pripovedovati, kako se po angleško pravi tej ali oni reči, ter se je prisrčno veselil,} ko sem mu iz svojega malenkostnega zaklada angleških, besed tu pa tam zverižil kak stavek. V Dalje prihodnjič. Si ran Sl S.T RA’2 ä. 2. junija 1920. N ti v apotekah se ne smejo prodajati opojne pijače kot zdravilo. Na Ruskem je postalo že z izbruhom vojne prepovedano uživanje opojnih pijač. Izgovor, da se na skrivaj vseeno pije, je jalov. Zoper vsako postavo se gode .prestopki, a zato je oblast, đa jih kaznuje. Mi se niti od daleč ne moremo meriti z Rusijo in Ameriko kar zadeva prirodna? bogastva' in človeško množico. Toliko večja1 potreba je torej, da štedimo s premoženjem in z ljudmi, ter ne pustimo, da nam alkoholizem uničuje toliko bogastva in človeškega zdravja., V Ameriki ni prišlo naenkrat, do take postave , Bilo je treba dolgotrajnega in ostrega političnega boja, a največ zaslug so si pridobile ženske. Boj zoper pijančevanje se je pričel v Ameriki z razvojem poli -ličnih pi-avič žensk. Tudi pri nas mora ženska volilna pravica biti izhodišče onega boja zoper alkoholizem. To je politično vprašanje,1 katero je mogoče re -siti samo s političnimi sredstvi. Duhovnik, zdravnik, socijolog so tukaj skoraj brez moči, vmes mora poseči država, a' to se zamore zgoditi samo, ako zadobi politični vplivi oni del naroda, ki je sam najmanj udan alkoholizmu, a največ trpi radi njega. Po mojem mnenju moramo poseči po onem načinu protialkoholnega boja, ki je rodil tako lepe uspehe po drugih državah. Ustanovila naj bi se politična protialkoholna zveza, katere:'namen bi bil: borba za protialkoholno postavodajo in upravo. Člani bi bili lahko ljudje vsake stranke in struje, drugače ima vsakdo'mnenje kakršno hoče, samo zavezati se mora, da bo podpiral samo take kandidate* ki stoje na protialkoholnem programu zveze in pobijal vse druge. Ta zveza bi imela- podružnice po vseh občinah in slednjič bi vsaka stranka.morala računati z njenim stremljenjem. 'Vsled naših, posebnih razmeri seveda ne more -mo zahtevati popolno prepoved alkohola, kakor se je to zgodilo v Ameriki. Glavne zahteve zveze bi bile približno sledeče : 1. Vsaka občina ima pravico, da postane brezalkoholna. Ako sklene občinski zastop z dvotretjinsko večino, da se hoče poslužiti te pravice, se v v okolišu dotične občine zapro gostilne in prepove vsaka po ’ drobna prodaja opojnih pijača 2. Brezpogojno je prepovedan vsak uvoz opoj -nih pijač v državo. Naša država! prideluje mnogo dobrih vin. Korist vinogradnikov in korist države zahteva, da ne; dovolimo, da bi v državo uvažali špeku-13ritje tuja umetna vina kakor šampanjec, različne likerje, pivo in tako delali konkurenco domačemu vinu in tlačili valuto države. Dokler so naši ljudje nagi in Irosi, ne smemo uvažati alkohola. 3. Država mora z vsemi sredstvi gledati, da olajša izvoz domačih vin v tujino, Vinska trgovina se bo nahajala v težkem položaju. Pred vojsko je bil svetovni trg nasičen z blagom, pridelovalo se je toliko, da se je ravno komaj prodajalo. Od tega trga odpade sedaj Amerika, odpade Rusija, kjer se je uporabljalo silno veliko šumečih francoskih vin. Na Nemškem in v Avstriji se bo radi večje revščine uporaba izdatno zmanjšala, istotako na Angleškem, kjer bo za vladala z ene strani večja varčnost, z drugo se pa silno razvija abstinenčno gibanje. Severne dežele (Danska, Norveška, Švedska, Finska) so že tako močno abstinenčne, da za alkoholni trg skoraj ne pri dejo v poštev. Pridelalo se bo pa skoraj ravno toliko kot druga leta, izvzemši pokrajino Šampanjo v Franciji, ki je popolnoma opustošena. Gledati moramo torej, da najdemo za domači vinski pridelek pravočasno trg v tujini, vpoštev bosta prišli predvsem Češka in Poljska. 4. Naša postavodaja se mora popolnoma prilagoditi protialkoholnemu naziranju. Doslej je bil, kdor je v pijanosti storil zločin, oproščen, kakor da bi bila pijanost neko opravičilo za zločin. V resnici bi tak človek moral biti kaznovan podvojno: radi zlpčina in radi pijanosti, a ob enem bi moral kaznovan tudi, kdor je sokriv njegove pijanosti. To vendar ne gre. da bi eni ljudje bogateli s tem, da druge spravljajo v stanje, da lahko izvršujejo zločine. Sploh bi moral biti kaznovan vsakdo, kdor je sokriv, da se je kdo drug napil, ali pa, četudi ni bil popolnoma pijan, a je bil toliko omočen, da je dajal javno pohujšanje, iz- | vršil prestopek ali postal zapravljivec. Kdor da otroku kakršnokoli množino opojne pijače, če tudi starši lastni pridelek v domači hiši, bi moral biti kaznovan radi prestopka zoper telesno varnost otroka. Kako pride občinstvo do tega, .da morajo trpeti radij otroka katerega so pokvarili lastni starši. 5. Dovoljeno je pridelovanje vina na onih pro- ' storili, kjer se je to vršilo doslej. 'Ako se hoče narediti nov vinograd, je treba posebnega dovoljenja via-de Vlada mora podpirati vinogradništvo, da se pri -deluje najboljše blago, ki se bo lahko prodajalo v tu- j jino. Izdelovanje vseh drugih opojnih pijač (piva, žganja, mošta) naj se prepove. Vlada naj ustanovi sadjarske šole, da se bodo ljudje navadili na bolj koristen način uporabljati sadje. Seveda je dovoljeno izdelovanje špirita v industrijske svrhe. Približno take bi po mojem mnenju morale biti glavne točke protialkoholne zveze. Morda, bo kdo rekel, da bi v tem slučaju uživanje, opojnih pijač postalo samo predpravica bogatašev, a revež, ki si privošči sedaj kozarček žganja ali piva, bi več ne prišel na svoj račun. Torej je to nesoeijalno! — To bi bilo res, ako uvažamo uživanje alkohola za dobroto. Ako pa stojimo na stališču, da je to samo potrata in nepotrebna razvada, je pač zelo socijalno, ako hočemo pred tem zlom obvarovati pred vsem delavca. Na vsak način se bo moralo tudi pri nas raz -viti protialkoholno gibanje. Veliki preporod, ki gre po celem svetu,' se ne more in ne sme ustaviti pred našim narodom. Sedaj smo Slovenci eden najbolj alkoholiziranih narodov, na svetu. Med Srbi je treznost brez primere večja, .kakor pri nas, Italijani in Francozi so v primeri z) nami zelo trezen narod. Mi ne moremo ostati kot pijan otok sredi'morja treznih narodov. Ali začnemo ta /hoj, ali pa podležemo tuj» konkurenci, to je vprašanja bližje bodočnosti in naše ženske so poklicane, da z glasovnico v roki rešijo to vprašanje. politične vesti. Jugoslavija. Sedanja koncentracijska vlada v Beogradu je bita podala svojo deklaracijo. Njena izjava je doživela v Narodnem predstavništvu ostro kritiko. Na razne očitke glede vladine- deklaracije je odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnič v parlamentarni seji 29. maja. v posebni deklaraciji. V tej izjavi zavrača Vesnič nekatere izraze kritike, ki so padli iz ust raznih poslancev ob priliki parlamentarne kritike vladne deklaracije. Po skromni zavrnitvi očitanj pa preide ministrski predsednik ki odgovoru interpelacije: Zakaj jo sedanja vlada zamolčala v deklaraciji svoje stališče gledo jadranskega vprašanja? Vesnič pojasnjuje ta vladni molk z ozirom/ na dejstvo, da je rešitev jadranskega vprašanja ravnokar v teku. Kon ; centraci j-ski/ kabinet se ni dotaknil tega vprašanja Iz Taktičnih ozirov. Ako bj se bila sedanja vlada izjavila glede Jadrana, bi bila ta izjava povzročila diskuzijo ki bi pa le utežkočila.položaj vlade in naše mirovne delegacije. Najvažnejši razlog sedanje vlade, da se ni izjavila tozadevno, je dejstvo, da se fej je zdelo nepotrebno, govoriti o tem vprašanju, ker je glede naših zahtev ob Jadranu itak edino celo Narodno predstavništvo. Po teh besedah je podal Vesnič naše stališče napram Italiji: V tej deklaraciji je pribijal ministrski "predsednik, da Narodno predstavništvo ne sme smatrati Italije za neprijateljičo, Proti Italiji moramo pokazati odločnost in energijo, da rešimo reško vprašan jez vsemi razpoložljivimi sredstvi. Celo Na-rodno predstavništvo si je edino v dejstvu, da nas mor ajd (vezati z Italijo prijateljski odnošaji le tedaj, àko odféné v t'eh ođnošajih čim manj vzrokov za spor. Jugoslavija in celi svet se zaveda, da bi bila najboljša pòt za rešitev spopa med Jugoslavijo in Italijo, a-ko bi se določila sredina Jadranskega morja kot meja med obema državama. Take rešitve je težko ter. nemogoče pričakovati. Ker torej ne bo mogoče rešiti jadranskega vprašanja ga zgoraj omenjeni radikalni način, se postavlja sedanja vlada na stališče, da se , tozadevno. sporazume .z Italijo n a. način, ki bo kolt -kor enegočo'najmanj ran povzročil našemu narodnemu' telesu. JOb koncu te 'izjave še prosi Vesnič, «aj v ,U>jn smislu) podpira kraljevo vlado tudi Narodno predstavništvo.- .. . ‘ LDÜ. Dunaj, 31. maja., „Era Nova“ poroča, da so neposredna italrjansko-jugoslovahska pogajanja vsled prošnje italijanske vlade odgođena do 15. ju -mja. Jugoslovanski ; in italijanski delegati se snidejo pri konferenci v Spaaji. Pod u n a j s k i h poročilih, se bodo začela pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo 2. junija v Beogradu. Pogajanja bodo imela gospodarski značaj'. V Beograd bosta došla tudi dva avstrijska ministra za’ stran pogajanj sklepa nove kompenzacijske pogod -be 1 C a s n i š k o p oročil o, da bi bil D’Annunzio zasedel Sušak, ne odgovarja dejstvu. Naša jugo-slov. armada je dobila povelje, da varuje našo narodno čast, ako bi D’Annunzio napadel Sušak. 0 d b o r za volilni zakon v Beogradu bo pri. -čel takoj z delom, ko se vrne Protič. Italija. P o b u n e in nemiri v Furlaniji dobivajo ve -dno ostrejšo obliko. V nekaterih gorskih krajih so proglasili sovjetsko republiko, napadli bogatejše posestnike ter jih oropali. V pokrajini Reziji so p tin -larji razstrelili železniški most, V Cervinjanu so zažgali občinsko hišo, v Vidmu je Delavska zbornica organizirala splošen štrajk vseh delavcev, tudi poljedelskih. Kljub ostremu nastopu vojaške sile so stra-.. dajoči puntarji proglasili več posameznih republik. Na glavnem trgu v Vidmu se je revolucijonarnega gibanja udeležilo nad 30.000 oseb. oboroženi s srpi , kosami, kladivi, sekirami itd. ki so prišli deloma iz zelo oddaljenih krajev. Vsa znamenja kažejo, da tam Jolt v blaženi Italiji utegne priti v doglednem času tako daleč, kakor v boljševiški in komunistični Ru -siji. ■ 1 t a 1 i j p n s k o zbornico bodo otvorili 8. ju — Nemčija. N e m š k o vlado so povabili, da se udeleži konference v Spaa-i Z ozirom na nemške volitve so preložili konferenco do 11. junija. jfottaslovaSKa. Po d p r jé d š e d n i k o m čohoslovaškc n aro -dne skupščine so bili izvoljeni: dr. Hruban (ljudska stranka), Slovak: Ivan Botto, narodni socijalist Burivai in nemški socialist dr. L. Czech, ki baje niti né razume češki. ■' ' * 1 ‘ •: . PC Za s 6 n a the ga pred še d n ir k a je bil izvoljen agrar ec drl' Ciril Horaček. Za podprédsed - n tja. nika pa: socijalist dr. F. Soukup in narodni socija-* list Vaclav Klofač. Socijalisti v poslanski zbornici in v se** natu so se izjavili za komunistični program. LDTJ Praga, 31. maja. Za namestnika mini -strskega predsednika je bil izvoljen minister za notranje stvari Svehla. LDU Prag a, 31. maja. Predsednik Masaryk se odpelje dne 7. junija v Pišek, kjer obhaja češki pesnik Ilevduk svoj 85. rojstni dan. LDU Praga, 31. maja. Jutri se pričakuje vladna izjava. V obeh zbornicah bodo predlagali, da se otvori debata, ki bo trajala več dni in končala z glasovanjem. Poljska. Poljaki so se začeli pripravljati na obrambo proti boljševikom v svoji lastni domovini. Varšavo utrjujejo proti bližajočim se boljševiškim četam. Mesto Minsk so zasedli boljševiki. Med Dvin-skom in Vitebskom se bliža nova ruska armada r, smeri proti Vilni, M od Poljaki i n Cehi se tudi izmenjavajo streli ob demarkacijski črti, katere prehode stra -žijo italijanske straže. Poljsko delavsko odposlaništvo v Parizu je sklenilo, da pretrga direktne stike z internaci jonalno plebiscitno komisijo v Tešinu. Avstrija. Državni kancler R e n n e r je interpe-liral madžarskega poslanika na Dunaju radi ogrske organizacije 1000 častnikov ob avstrijsko-ogrski meji, ki ima namen : ob ugodni priliki udreti v Avstrijo . Za to formacijo je izdala Madžarska 16 milijonov K. Ta častniška formacija nabira moštvo na avstrijskih tleh. Ta slučaj bi znal pogaziti mir med Obema državama in Avstrija pričakuje, da bo madžarska vlada hitro pojasnila in razrešila to sporno zadevo. Turčija. M o h a m e d a n c i celega sveta so v Štambulu sklenili „sveto vojsko“ proti pariškim mogotcem in proti mirovnim pogojem, ki so bili naloženi Turčiji. Uprli so se Arabci, kateri so s svojimi četami že preplavili Galilejo ter se približujejo Jeruzalemu, Bagdad v Mezopotamiji in Damask v Palestini sta obkrožena. Francoske in angleške čete se umikajo z velikimi izgubami. Rusija. S sovjetsko Rusijo se nameravata pogajati : Francija in Italija. Francoski in italijanski ministrski predsednik se sestaneta v Londonu, da slišita predloge sovjetske vlade iz Moskve. Pnevne vesti. I Regent odpotoval. LDU Beograd, 30. maja. — I Prestolonaslednik regent Aleksander je odpotoval v f Banjo Kovilijačko, da praznuje tamkaj pravoslavne I binkoštne praznike. ! Minister Protič v Ljubljani. Minister Protič se je te dni mudil v Ljubljani in na rajsko lepem, svetovno znanem Bledu, V Ljubljani je obiskal jubilanta škofa dr. A. B. Jegliča,, prvobojevnika in neustrašenega boritelja za našo mlado državo Jugoslavijo. O-biskal je še tudi ljubljanskega župana dr. Tavčarja. Naši mirovni delegati. LDU Beograd, 30. maja. Naši dolegatje na mirovni konferenci v Parizu:, Radovič, dr. Rybar in dr. Žolgar so oproščeni: dolžnosti jugoslovanskih mirovnih delégaiov. Našo državo bosta odslej zastopala na mirovni konferenci le še dr. Trumbič ih PašiČ. Duhovniške spremembe. Miroslav Sternad, kaplan v Skalah, sedaj v bolnici v Celju, stopi zaradi pljučne bolezni v začasni dopust. Birma v dekaniji Rogatec. V petek po prazniku prèsv. Rešnjega Telesa bo naš prevzv. g. knezoškof odpotoval v rogaško dekanijo, kjer bo delil v soboto, dne 5. junija v Žetalah, v nedeljo, dne 6. junija, v 'Rogatcu, v pondeljek, dne 7. junija, pri Sv. Križu na Slatini in v torek, dne 8. junija, pri Sv. Petru na Medvedovem selu zakrament sv. birme. Podučen tečaj Kmetske zveze sé vrši v nedeljo eine“ n. junija po pozni, sv. maši na Ljubnem v Sa -vinjski dolini. Predava g. Pušenjak in še en govornik. Zaupniki iz Ljubnega in sosednih župnij agiti -rajte za obilno udeležbo. Vstop imajo samo naši somišljeniki, moški in ženske. Za Kmetsko zvezo je ■daroval č, g. Heber, župnik iz Spodnje Polskave, 50 K, za Orla tudi 50 K. Darežljivemu gospođu iskrena hvala. Novo nemško bojno društvo za Slovensko Štajersko. Nemški narod, čeprav do tal ponižan, ge ne more mirovati. Se ječi pod neznosnimi vojnimi brc -meni, a že so izdali nemški bojni petelini tatu gori v deželi gladu v Gradcu bojni poziv na vse Nemce in nemškutarje y Sloveniji, da se tesno oklenejo novo -ustanovljenega bojnega društva „Gau Unterland“ kot podružnico zloglasne Südmarke ter da javijo pristop k temu rja novo ustanovljenemu društvU. V fern pozivu, katerega so »'«‘d drugimi podpisali znani Was -tiar», bivši mariborski gimnazijski (profesor dr. MtiM-bacber, renegata Klomenčič in Doležel, tolažijo naše Nemce in bemškutarje, češ, da né smejo izgubiti poguma ter jim namigujejo pomoči in odrešitve iz „tu -Jegft jarma,“ Jugoslovani bomo poskrbeli in o tem naj bodo ti nemški petelini prepričani, da bodo v bodoče Vsi vsenemški upi y JugòslaViji splavali oo — rodit ; f’! i Kaj pa to pomeni? ¥ Prekmurju se nekdo trudi, da bi odvzel Gospodarski zadrugi v G, Radgoni nakup in prodajo živil in drugih potrebščin za Prekmurje. Napravil bi rad konsorcij veletržeev in veriž-nikov, ki bi naj namesto zadruge vršili uvoz in iz -voz. To se pravi iti izsesalcem ljudstva na. roko. — Proti tej nameri v imenu ljudstva najodločneje ugo -variamo! Znižane cene: za vseučiliščnike na železnicah. LDU Beograd, 30. maja. Slušateljem beograjske univerze je prometno ministrstvo dovolilo znižane cene na železnicah in parobrodih na eno četrtino, to pa le samo v početku in na koncu šolskega leta, za božične in velikonočne praznike in za semestralne počit -nice. A Kat. dijaštvo, in 70 letnica škola Jegliča. LDÜ. Ljubljana, 81. maja. Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršila v dvorani Ljudskega doma slavnostna akade -mi ja celokupnega katoliškega dijaštva v Ljubljani v proslavo sedemdesetletnice ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. v Hrvatski školje na orlovskem taboru v Mari -boru. Po poročilu hrvatskih listov kažejo? hrvatski škofje zelo veliko zanimanje za orlovski tabor v Mariboru. Med drugimi cerkvenimi dostojanstveniki se bost i še tudi udeležila orlovskega tabora škof Marušič iz Senja in dr, Njaradi (grško-vzhodnega,obreda) iz Križeve. Židje na zagrebškem vseučilišču. Ker je na zagrebškem vseučilišču vpisanih skoro ena tretjina židovskih slušateljev in preti nevarnost, da bi utegnili židjo preplavili to vseučilišče, se stremi za tem,'uda se vsi židovski slušatelji, ki niso podaniki naše države, odstranijo ter da bo smelo v bodoče le neko omejeno število dijakov biti vpisanih na zagrebškem vseučilišču. Vojaško odlikovanje. LDU. Beograd, 30. maja. 'Za hrabro'ponašanje v vojni so bile moravska,” drinska, šumadijska, dunavska,! timoška, jugoslovenska in konjeniška divizija odlikovane s Karagjorgjevičevo : zvezdo III, reda z meči. Vpokojeni general. LDU. Beograd, 30. maja. Alenerai Boža Terzič je upokojen. Paroplovna služba. LDU Beograd, 30. maja . Bavarski Lloyd je uvedel redno paroplovno službo med'Nemčijo in Jugoslavijo. Nemčija bo uvedla redni parobrodni promet z Jugoslavijo. Ravnateljstvo ‘društva je v Beogradu. V Ljutomerskem okrajnem glavarstvu se zanimajo trgovci z živino in mesarji za nakup živine v Prekmurju. Do sedaj je nakup živine dovoljen le milijonarju Benku v M. Soboti, želeti pa je, da dobi pravico več kupcev, osobito kupci na Štajerskem, kateri so od nekdaj trgovali s prekmurskimi Slovenci. ,Vsem, kateri se zanimajo za to, da dobe pravico kupovati? živino v Prekmurju, priporočamo, da vložijo tozadevne prošnje s potrebnimi prilogami vred pri oi- j vilnem komisarijatu v M, Soboti, uredništvu „Novin“ v Grenšpvcih pa' naj naznanijo, da so prošnjo yložili da more isto prošnjo podpirati. Žalostni pojavi v Brežicah.: Pri gospodi krog brežiškega glavarstva so zavladale glede preobilice ; zavživanja alkohola iste žalostne razmere kot pod odslovljenim Nemcem Neuwirthom in nemškutarjem Sor-nom. Vodja Bachovih častilcev je; sedanji glavar Ko- ! ropec, Evo javnosti nekaj tozadevnih dokazov. V so- ! boto pred Binkoštno nedeljo je pri glavarju« povablje- : na družba se potopila tako globoko v alkoholnih va- ; lovih, da je začela naives glas kroliti nemške pesmi, j Mahoma se je razširila po Brežicah govorica, da so se polastili mesta zopet Nemci. Množica ljudi se je zbrala pred glavarstvom in vpila: Živijo Brežice in slava okrajnemu glavarstvu, ki ščiti tako „dostojno“ nemški značaj mesta pod vodstvom g. Koropca. Med binkoštnimi prazniki pa se je družba g. Koropca potegnila na avtomobilu v grajščino na Bizeljsko, od koder so se vrnili skoro vsi veseljaki krvavih glav in polamaivih udov. Ker je bil avto preobložen glede oseb, ki so bili seve; vse drugo samo pri zavesti ne, so se ti gospodje prevrniii in se za silo znebili alko- ; hola v obcestnem jarku. Poškodovani gospodje bi se nam; nič ne smilili, ako bi ne bil med žrtvami tudi nedolžni osemletni otrok, ki se bori sedaj vsled po-škodb in bolečin, y brežiški bolnici. Komisar glavarstva g. pl. Levičnik si je zlomil pri tem prekobicu roko, dr. Choleva se je ranil, g. zdravnik Vinko Hu-delist je nekoliko potolčen, gerent dr. Stiker šepa, glavar Koropec in dr. Rozina pa sta odnesla razbiti glavi. Tri dni so slavni brežiški demokrati 'popivati, dokler se ni končalo pijančevanje tudi s telesnim polomom. Na gospode krog brežiškega] glavarstva opo- ; zarjarho deželno vlado. Brežiški okraj zahteva urad- : nike, ne rabi pa akademičnih alkoholikov,1 ker je gospodov akademičnega alkoholizma že sit izza dobe stare Avstrije. Nikakor se ni čuditi, da se tudi stranke brežiškega okraja pritožujejo nad brezobzirno surovostjo g. glavarja Koropca in njegovega* oprode g. Devičnika. Saj alkoholik, ki se enkrat slučajno iz -trezne, ne more biti vljuden. Akademičua družba brežiških demokratov prišteva med svoje prijatelje g. Rücke rja, ki je smel pod zaščito g. mestnega gerenta dr. Stikerja in 0 -krajnega glavarja g. Koropca verižiti preko,vsèh dovoljenih mej. Javnosti zaupamo, da je dobil Nemec Rücker od g, Koropca izplačanih 191,000 K samo kot provizijo in ni plačeval nikakega davka državi, ker mu je kumoval g. glavar. Ta g. Rücker je smel računati celo 300,000 K več pri žitu, ki se je prodalo pod nadzorstvom g. Koropca. To so bile mastne kupčijo na škodo naše,ga ljudstva Ko so pa začeli kupčevati z žitom trgovci, to ni bilo po volji g. glavarju, ki se je bal, da ne bi bil tem potom preveč oškodovan njegov prijatelj Rücker. Začel je preganjati tr- govce> in jim pregledovati račune, da si no bi kateri pri\ oščil kak tako mastni dobiček kot g. Rücker. Seveda Rücker je smel verižiti na škodo ljudstva s pomočjo okrajnega glavarstva, ker je imel tudi najbrž kompanjona in je dokaj umljivo, da .morata dva več zaslužiti, kakor eden, sicer bi prišlo premalo na Rü-ckerjevega druga, Vodjo okrajnega glavarstva v Brežicah je že namenil premestiti g. dr. Žerjav. Tokratno premestitev je preprečil g. gerent Stiker, ki je zbobnal na tozadevni protest župane'celega okraja. Župani so se res pustili speljati na led, da so ugovarjali proti pre-meščen ju g. Koropca, ki glavari še .usedaj po zaslugi dr. Stikerja glavarstvu v Brežicah. Od sedanje vlade v Ljubljani pa pričakujemo, da ne bo več tako kratkovidna in bo pometla z nerednostmi, ki se do -gaja jo na veliko nevoljo ljudstva pri glavarstvu v Brežicah. Za obnovo Jugoslavije bo začelo društvo „Jugoslovanska obnova“ v Beogradu fotografirati vse narodne običaje v naši državi, da tako seznani naš jugoslovanski narod z vsemi omikanimi narodi celega sveta. Obrtniške vesti. Obče slovensko obrtno društvo v Celju je na svojem sestanku dne 27. majnika sklenilo prirediti izlet slovenskega obrtništva na Koroško 27. do 29. junija, t. 1. (nedelja, Vidov1 dan, Petro- j vo) Društvo je že razposlalo tozadevne okrožnice na | obrtne organizacije, na katere se tem potom opozarja. Pozdravljamo to idejo našega vrlopridno delujočega obrtništva. Ne: dvomimo, da bo z> obrtništvom poletelo na Koroško ob tej priliki jako mnogo narodnega ob -činstva vseh stanov. Podrobnosti se bodo objavljale od časa do časa v slovenskem časopisju. Prodaja čekov, LDU. Beograd, 30. maja. Fi -naučni ministeri je odredil, da prodaja čeke za efektivno valuto poleg Narodne banke tudi bančni odsek generalne direkcije državnega računovodstva. Važna iznajdba. Ruski inženir Fedorovič, ki je mnogo let deloval v delavnicah največjega svetovnega izumitelja Edisona v Ameriki, je pred nedavno izumil peč, s katero se pri najmanjši uporabi kuriva lahko skuha v eni uri obed za 20i oseb, in sicer obed iz juhe in prikuhe, pričemer se uporabi samo 830 gramov, torej ne celo 1 kg drv. Izredno ugodna žetev v Jugoslaviji. Iz vseh dolov naše države prihajajo razveseljiva poročila, da bomo imeli' letos (izvanredno ugodno žetev. Čebelarjem. Dne 31. maja se je vršila v Beogradu seja čebelarskega društva, na kateri se je razpravljalo, na kak način se naj uporabi svota 250.000 dinarjev kot državni prispevek za povzcligo čebelarstva v Jugoslaviji. Koroške črešnje. Ko jih na Štajerskem že več : ne bo, pridejo na vrsto koroške črešnje, ki so posebno dobre in sladke. Opozarjamo trgovce, da si jih že 3 sedaj zagotovijo in poiščejo stik s posameznimi ob - j činami. j Papirja ni. Nastopila je papirna kriza na ce - \ lem svetu. Papirja je vsaki 'dan manj, cene pa vedno ] rastejo. Posebno v naši državi se občuti ta kriza, ker j pri nas dozdaj še ni razvita papirna industrija, Po- | sebno slabo se godi Časopisom. Pred vojsko se je pia- j čalo za 1 kg časopisnega papirja 26 v, danes pasta- j ne 1 kg že do 30 K. In še dobiti ga ni. Po sedajnih J cenali stane samo papir pri „Slov. 'Gospodarju“ za 1 1 naročnika okrog 52 K na leto. In kje je potem še: | stavek, tisek, sirovo olje, barva, znamke itd,! Ako ] se ne bo obrnilo na,bolje, bo prišel list, kakor je naš j „Slov. Gospodar“, na leto na 80—100 K. Pa tudi pi- | semskega papirja skoraj ni dobiti. In če se kje še j dobi, ima tako visoko ceno. da ga skoraj ni več do - J plačati. Zdaj stane 1 kg konceptnega papirja že do j 40 K. boljši papir pa se plačuje že po 52 do 60 K 1 t kg in še višje. Kakor vse kaže, bo kmalu stala pola j konceptnega papirja 00 v, pola boljšega papirja pa | celo 80 v do 1 K. če se bo papir za to ceno sploh še dobil. Knjig sploh ne bo več mogoče kupiti, ker bodo : stale ogromne svote. V Avstriji je prenehala izhajati j cela vrsta časopisov, ker jim je bil papir predrag . j tako n. pr.: „Der Morgen“, „Zeit“. „Fremdenblatt.“ j Ravnotako se godi v Nemčiji. Tudi na Francoskem j nimajo papirja. V Ameriki je preminilo vsled pomanjkanja papirja okoli 3000 listov. Da dobijo Združene Države potreben papir, je predsednik Wilson odredil, da se papir za dve leti popolnoma oprosti vsake n -vozne carine. Na Ogrskem plačujejo časopisni papir že po. 70—80 K. Dobivajo ga iz Švedske. Pri tej velikanski draginji papirja bi prišel en izvod časopisa na 5—6 K. Časopisje je kratkomalo uničeno, ako ho- . do te razmere trajale še nekaj časa. Ker v Jugoslaviji nimamo papirnatih tovarn, bi morala država sama storiti vse, da dobimo od zunaj papir, Država pa papir še naravnost podražuje, ker zahteva od 1 kilograma skoraj 1 K uvozne carine. V Ameriki, ki je s dežela fabrik, so uvozno carino na papir odpravili , pri nas pa so jo celo še povišali, 'đasiravno smo sl^o- ; raj brèz tvornic. To je pa vendar narobe svet. Upamo, da se naši državniki kmalu spametujejo in spremenijo svojo carinsko politiko. Nove poštne znamko. V Jugoslaviji bodo upe-liane nove poštne znamke s sliko prestolonaslednika Aleksandra in sicer v najkrajšem času. Borza. LDÜ. Dunäf, 31. maja. Devize: Amsterdam 5875, Berljn 433.50, Curih 2790, Kristijanija. » 2675, Konenhagen 2375, Stockholm 30.50; »valute: ! marke 426.50, leji 320, levi 290, švicarski franki 27.65 ! francoski franki 1175, italijanske lire 8.50, angleški ! funti 61(1. Dolarji 150, carski rubjii 220U*Vrzi v pro-I stem prometu : Zagreb 155—165, Budimpešta: plačilo i ! v denarju poštne hranilnice 95—105, madžarske žigo-I sano, krono 92—105, Praga 360—385, Varšava in Kraji kov, v poljskih markah : 85 -97.; čohoslovaške krone , 5000-kronski komad 355—380, manjše note 355—380* novi dinar 600—650. mariborske vesti. Himen. Poročil se je 23. maja gospod RudoK f Niefergal, trgovec v Mariboru z gospico Cito Grizol-tovo iz znano narodne obitelji na Smolniku pri Rušah. Novoporočonceina želimo obilo sreče. Mestni sosvet. Kakor poroča „Mariborski Delavec“, so dr. Rozina, Weixl in Jarh izstopili iz mestnega sosveta, ker se ne strinjajo z njegovo sestavo, in ker ne odobravajo volitev v mestno hranilnico. Čudno! Vse stranke in razne organizacije so bile povabljene, da imenujejo večje število kandidatov za sosvet, da se jih predloži vladi v potrjenje. Nemci in socijalni demokrati so odklonili, narodni socijalisti in demokrati pa nikogar imenovali niso. Zdaj pa so nezadovoljni s sestavo sosveta! Kar pa zadeva mestno hranilnico, je pa stvar še bolj čudna. Dr. Irgolič je predlagal v upravni odbor raz ven enega same demokrate in Nemce. Tega predloga gg. dr. Rozina, Jarh in Weixl niso niti z eno besedico grajali, dasiravno je bil strankarski. Ko se jim je pa z enako mero vrnilo, pa so naenkrat nezadovoljni in za kompromis!' G. dr. Irgoliča naučite poprej nepristranosti, potem šele pometajte pred našim pragom! Mestni magistrat v Mariboru je odločni, da se razpusti mestni gospodarski urad s 15. junijem. To je oni znani gospodarski- urad, kateri je tako „vzorno“ gospodaril pod Pfeiferjevo ero, da je nakopičil mestni občini precej tisočev deficita. Nekaj glede zavoda „Vesna“ v Mariboru. Te dni smo videli krog „Vesne“, stopati g. svetnika Suhica iz Ljubljane. Ta njegov poset se nam dozdeva malo izvanredan in čuden. Bil je baje namenjen pregleda gospodarstva v tem zavodu, ki je baje prodal v zadnjem času tri pisalne in eden šivalni stroj. Zakaj so se morali prodati ti stroji, si lahko mislimo -Ako bo šlo pri tem zavodu tako naprej, bo prišla „Vesna“ pri občinstvu v slabo luč in z zaupanjem do tega zavoda bo kmalu pri kraju. Pregledna komisija je v soboto na licu mesta v Ljudskem vrtu ogledala prostore, ki so namenjeni za športni prostor. Mestni sosvet je zastopal dr. Valjavec, športni klub „Maribor“ inž. Kobi in Ogrizek, „Olepševalno društvo“ dr. Hrence, mestni stavbni u-rad pa arhitekt Schell. Ugotovilo se je, da drevesna skupina smrek ovira s svojo senco vrtnarijo, ki ji je vrt namenjen, druga drevesa pa so itak v slabem stanju,, tako da se brez škode lahko poderejo. Kljub temu ostane okoli prostora še mnogo visokega drev -ja, ki lio krasilo vrt in se nasade nova, mlada drevesa. S tem je to vprašanje rešeno in javnosti pojasnjeno, ker se bo te dni začelo z delom in bo v nekaj tednih ves prostor prirejen tako, da bo okras „Ljudskega vrta“ in Maribor bo s tem dobil najlepši športni prostor. Istočasno, se uredi tudi prostor za lawn-tenis in se bo vrt ogradil tako, da ne bodo mogli nepoklicani gostje kvariti prostorov. Za mirne sprehajalce ostane kljub temu še dovolj sence in prostora . Ljudski vrt pa se bo s športom lepo oživil. Bratomor. V številki z dne 28. maja smo pod zaglavjem „Bratomor“ priobčili vprašanje, je-li bi gostilniško osobje gostilne Gatschlhoferja ne bi bilo moglo preprečiti uboja med obema« bratoma Gorjak. Kako se nam naknadno poroča, je gostilničar osebno skušal preprečiti prepir in uboj ter bil pri tem še celo ranjen. Toliko resnici na ljubo v tej zadevi. Ljubiteljem umetnosti. G. kipar Ivo Sojč v Rei-serjevi ulici v Mariboru je dovršil glavni oltar sv , Jurja na Remšniku. Njegovo .umetniško delo je občinstvu na ogled v kiparjevi delavnici v Reiserjevi ulici. Na to umetnino opozarjamo ljubitelje umetnine in šolska .vodstva. Organizacija vojnih invalidov sirot in vdov, poverjeništvo.v Mariboru* priredi v nedeljo 6. junija 1920 ob 1410. uri dopoldne v prostorih G ombrino ve dvorane izvanredni občni' zbor. Olepševalno društvo za mesto Maribor priredi na praznik 3. junija 1920 cvetlični dan Sn velik koncert v mestnem vrtu, pri katerem svira znana godba železničarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo mestnega,vrta. je občinstvo vabljeno na veliko udeležbo pri koncertu, ki se bo vršil od 11. do 13. u-re in za nakup cvetlic. Slovensko mestno gledališče. Repertoire tekočega tedna : V četrtek, dne 3. junija: Gospodična Josette — moja žena. Abon. B-47. V soboto, dne 5- junija: Gostuje Josip Povhe, spevokomik in režišer kr. gledališča v Ljubljani kot Celosten v Mam’zelle Nitouche. Abon. À-46. V nedeljo, dne 6. junija: Satan v ženski. Abon, A-47. V torek, dne 8, junija: Smrt majke Jugovičev* Abon. B-48. Krčevina pri Mariboru. Tukajšnje Šolsko vodstvo je sprejelo od gospoda Viljema in gospe Regino Ilgor, zlatar v Mariboru, 1000 kron za revne učence. Krajni šolski svet in Šolsko vodstvo izrekata tudi tem potom še, enkrai svojo, najsrčnejšo zahvalo plemonitL ma dobrotnikoma. ' . V Šmarje pri Jèlàah. Tukajšnja Mlad Zveza je hotela, prirediti dne 30. maja v šoli ljudsko igro. To je zbodlo naprdđne gospo,'loke okrajnega šolsk. svela. vsled česar so hoteli odpovedati prostore, za kar pa niso kompetentni. Učno poverjeništvo jim je dalo primerno navodilo. Si tacuissent . . . v prireditve. Pobrežje pri Mariboru. Prostovoljna požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. julija t. L, veliko poletno veselico na vrtu gostilne Koiko na Spodnjem Pobrežju. Cenjena društva iz Maribora in okolice naj vzamejo to blagohotno na znanje. S v. K' riž n a M n r s k e m p o 1 j u. Prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m., bomo slavili otvoritev razširjene društvene dvorane. Slavnost bo združena z Veselico in raznimi drugimi točkami. Namesto zadržanega g. nadrevizorja Pušenjaka govori urednik P. Zebot iz Maribora. Poleg domačinov so povabljeni i sosedje iz Ljutomera. Male Nedelje. Sv. Jurija, Kapele. Corn je Radgoae, Veržeja in iz Prekmurja. S v. K r i ž p v i L j u t o m e r u. V nedeljo, 0. junija, proslavi naše bralno društvo razširjatev naše Slomškove dvorane z društveno prireditvijo, ki obsega pevske in tamburaške točke, govor in predstavo „Cvetina ßorograjska“ v sedmih slikah ter šaljiv prizor. Prijatelji domačega društva, pridite in pokažite s svojo obilno udeležbo, da znate ceniti delo in vse stranski napredek križevske mladine. Začetek takoj po večernicah. Vstopnice se dobijo v predprodaji v zadrugi. S v. Andraž p r i V e I e n j u. Jugoslovan -ska Strokovna Zveza priredi v nedeljo, dne 6. t. m., ob 3. uri popoldne gledališke igre pri g. Fran Vaši. •Vspored : godba, petje, gledališki igri „Čašico kave", „Zamorec“ in „Tihotapci.“ I. slov. orlovski tabor v Mariboru. Okrožnica pevskim zborom! V dneh od 29. julija do 3. avgusta t. 1. se bo vršila v Mariboru velika, slavnost, kjer bodo zborovale vse naše organizacije in dale pri skupnem zborovanju novih- sil našemu pokretu. Pevci! Nikjer ni slavnosti brez nas! Zato so nam odkazali, v Mariboru častno nalogo, da pozdravimo slavnost z mogočnim spevom. Vsi na plan! Dgromne čete telovadcev so že združene v Orlovski zvezi. Pevci smo raztreseni po posameznih društvih in zborih. Veliko nas je, naše sile, vaši glasovi pa so raztreseni in razkropljeni. V Mariboru se hočemo tudi mi združiti v mogočno pevsko zvezo na osnovnem zborovanju v soboto 31, julija 1920 ob 3. uri popoldne. Ne sme biti zbora v naših vrstah, ne pevca v naši armadi, ki ne bi bil včlanjen pri nas. Ko se združimo in si podamo .desnico k trdni bratski zvezi, nam bo marsikaj lažje. Nabavljati note, gojiti smo-treno lepo pevsko umetnost, posredovati za pevovodje tam, kjer jih manjka, poskrbeti za njihovo izobrazbo itd. To je nekaj nalog, ki čakajo nujne rešitve. Ce se združimo, bomo vse lahko rešili, posamič smo,preslabi. P. Z. „Ljubljana“ ima že izdelana pravila in jih bo predložila pri zborovanju v pretres. Zatrt pošljite od vseh strani zastopnike. Živo silo naše zveze, ki jo hočemo skleniti vi soboto, naj pokaže petje pri sveti maši v nedeljo 1. avgusta. Peli bomo dr. Kimovčevo staroslovensko mašo, nekoliko skrajšano, dalje eno pesem svetega Cirila in Metoda in eno Marijino. Natančno pojasnilo dopošljemo vsem onim, ki se nam priglasijo. Spremljala nas bo godba na pihala. Peti nas mora tisoč ali še več. Zato vasj vabimo, da nam javite takoj vsi, ki želite sodelovati, ime, pošto in glas. Note in podrobno pojasnilo vam dopošljemo takoj po prijavi. Skupna vaja pa bo v soboto, 31. julija 192Q, ob 3. uri popoldne. Letošn|a slavnost v Mariboru bo za našo prosveto zgodovinski mejnik. Vsakdo bodi ponosen, da more in sme pri tej slavnosti sodelovati po vseh močeh. Vsi pevci na dan! V piogoč-ni zbor, ki bo v urnebesnem spevu oznanil moč.naše misli,celi Jugoslaviji in še dalje v kulturni svet. Naša umetnost, pevci, je najplemenitejša, naše delo najtežje, a najlepše. Priglasite se takoj na naslov: Pevska zveza „Ljubljana“, Ljudski dom* Ljubljana, ki je prevzela vse tozadevne priprave.,« Pri orlovskem taboru bodo sodelovale sle ! Seče godbe: Orlovska godba iz D. M., v Polju, Vi- f šnja gora, Selce nad Škofjo Loko, delavska podba na I «Jesenicah, salezijanska godba z Rakovnika, godba društva sv. Srca Jez. iz Zagreba, orlovska godba iz Cehoslovaške in dve vojaški godbi. Skupaj deset godb. V Mariboru se na predvečer glavnega nastopa I vrši velik konc^^t „Ljubljane. ■ Posebni vlaki bodo odhajali iz Ljubljane v ’ soboto, dne 31. julija 1920 dopoldne, tako da bo mo- J ral vsak odhajati z doma v soboto zjutraj, vrnil se < bo tekom ponedeljka dopoldne, zamuda bo torej prav malenkostna. Iz Ljutomera, Središča, Koroške bodo ; odhajali vlaki v soboto popoldne, z nedeljskimi poseb- | Dimi vlaki bi prišli prepozno v Maribor, ob 7. uri v j Jutro je že obhod, poleg fega bi se pa še ne mog)i u- j beležiti večernih cerkvenih slovesnosti pri romarski * Cerkvi oo. frančiškanov. / Fante in dekleta v narodnih nošah va- | bi mo posebno k udeležbi, naj vidijo gostje iz vseh de- 1 lov sveta lepoto naše narodne noše. Po taboru napravijo gostje izlet v Vintgar , f Bled in Vrbsko jezero; na Bledu jim Blejci in Blejke I prirede „blejsko noč “ Spremimo goste na Bled; kdor fiMlfctntaKh *» «sdnähsHt i Rostaprcij »Ätr«#*** se hoče pridružiti tem izletnikom, naj to pri svoji prijavi pove. Vožnja bo tudi za to priliko polovična. Ameriški Slovenci pridejo na L slov. or -lovski tabor s posebnim parnikom. Vodil jih bo znani politični in kulturni delavec p, Zakrajšek, urednik či-kaške „Edinosti“. Mala naznanila. Raznai To/» A m hran0 >“ snovanje J.91A31IÌ pri starejših ljudeh v Mariboru. Ponudbe pod „Upokojeni“, poste restante, glavna pošta ▼ Mariboru. 442 Proda sai POZOR ! Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah glede-ée kranjske marsfce izdelke iz pristna konopljine. £ o n o p o e (Strange) modne in navadne, ozde, pletene in navad., onngelee, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 TTIaa z ▼rt0™. Koroška cesta XLISoi gt. 101 za vsako obrt primerna, je takoj na prodaj. 487 i prodaj v Tomanovi iei št. 7 t Mariboru. Ponudbe odnosno vprašanja na I. F. K. Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. 441 RESTAVRACIJA Mmoumdom' - V MARIBORU - se najtopleje priporoča za obilen obisk HINKO KOSIČ, RESTAVRATER VABILO NA OBČNI ZBOR POSOJILNICE V BEEŽICAH registrov, zadruge z neomejeno zavezo. ki se bode vršil dne 16. JUNIJA 1920 ob 7. uri zvečer v LASTNI PISARNI. Vila na ali« Piiš-garnitura zelen pliš-dek. divan, brilanten-baton, prave bisere, razno n&kitje, pristne pera. preproge, srbske preproge, razne starin, fonograf, gramofon, ka mo garnituro, namizni prt, moške srajce, salonsko obleko, irhaste hlače, razne moške, ženske in otroške obleke, čevlje, klobuke, rokavice, bluze, bele obieke, lister-plašč, ovratnike, kravate, plašče, syilnate trake, solnčnike, ročna dela, ogledala, podobe in japonsko mizico, salonsko mizo, kuhinjsko mizo, fotelje, koce, stole, gard. omaro, lestev, Singerjev šivalni stroj, sekirice za glasovir, knjige, svetilke, in razno drugo vselej v zal )gi pri J. Schmidi, Koroška cesta 18/1, Maribor. 440 DNEVNI RED : mtmmmmmmmmm 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1,1919 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. « 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 7, ari ne bil sklepčen vrši se isti dan in v istem prostoru dragi občni zbor, ki sklepa takrat pri vsakem številu zbdražnikor. 487 Nafélstvo* Službe I S Na javni dražbi, Solicitator if'Ä zelo visoka. Zadostuje nekaj prakse v sodnih st-arth. Odvetniška pisarna dr. Ivana Lovrenčič-a v Ljubljani, Miklošičeva c, 8. 482 KaroSajte naše liste! Kupi Ml vreče, steklenice ia sode po naj- Kupimo________ višjih „ ail « Trgovska cenah. «H ill «11 prometna d. z o: z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 8P3. 388 KUPUJEM jo aajvišjih cenah hlode, rezan ia tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. S'Urtar Slag®?, lesna trgovina v «dušah pri Maribora. 1796 LES' rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini „SEVER« ■ društvo lesnih industrijalcev drav-« ske doline ! JL R X ES O R, ; Av