_iraniske vesli. —r— Smrtna kosa. V Ljubljani nam je smrt ugrabila dva tovanša, oba z il. mestne osemrazredne deške ljudske sole ob Cojzovi cesti: umrla sta učitelja Anton Razinger in Matija J a n e ž i c, prvi v torek, drugi v sredo tekočega tedna. Dvoje žrtev teh hudih, umiranja tako bogatih časov! Kazinger in Janežic sta bila vsem ljuba in zanesljiva tovansa, požrtvovalno delujoca udtelja, od skrbi in življenjskega boja trdo izkušana rodovinska očeta. — Kazinger je bil takoj ob ustanovitvi naše Zaveze njen podpredsednik, mnogo let je načeloval »Narodni Soli«, s pokojnim Žumrom in s še živim okr. šolskim nadzornikom Gaberškom je sestavljal Ijudskošolska berila ter je kot izboren pevec in vešč glasbenik neumorno deloval v slavnem pevskem zboru »Glasbene Matice« vsa dolga leta njegovega obstoja. Pred dobrini tednom mu je umrla soproga. — Tovariš Jauežič pa je. aktivno deloval v Slomškovi Zvezi. — Bodi obema tovarišema 6hranjen Ijub spomin! —r,— Umrla je v Ljubljani gospa Ana Razingerjev-, soproga našega tovariša. Naše sožalje! —r— Uinrla je v Ljubljani gospa Jullja Draganova, soproga našega tova- riša. Zapustila je moža in novorojeno hčerko Ljubico. Naše sožalje! —r— Urarl je črnovojniški praporšeak Jatiko Stepišnik, učitelj v Zagorju ob Savi, za boleznijo, ki si jo je nakopal na bojncni polju. Dragega tovariša ohraiiiino v častnem spoitiinu! —r— Umrla je gospa Antonija Punčuhova, soproga nadučitelja in župana Gor. Logaškega. Hudo prizadeti rodovirii naše iskreno sožalje! —v— Umrla je v Št. Rupertu Anica Lunačkova, učiteljica v Št. Janžu. Hudo prizadeti rodovini naše sožalje! —r— f P. Stanislav Škrabec. Dne 6. t. m. je umrl v ljubljanskem frančiškanskem samostanu p. Stanislav Škrabec, znani slavist s svetovnim glasom. Pokojni učenjak je bil rojen v Ribnici dne 7. januarja 1844., v frančiškanski red je vstopil leta 1863. Po končanih vseučilišenili študijah je deloval kot profesor na novomeški gimna.ziji. Pozneje je vodil kot ravnatelj in proiesor doinačo gimnazijo v Gorici. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno znanosti in vednosti. Blagemu pokojniku večna slava! Usposobljenostne preizkušnje za ob- če ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu 1918 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 8. novembru ob 8. uri. Pravihio opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskeinu svetu, da bodo najpozneje do 1. novembra v rokah izpraševalne komisije. —r— Vse ljubljanske ljudske in srednje šole ostanejo zaradi španske bolezni, ki se jako hudo širi po Ljubljani zaprte do vštevši 3. novembra t. 1. —r— Iz ljudskošolske službe. Učite Ijici Ljudmili Abramovi se je začasno poverilo vodstvo trirazredne ljudske šolc pri Sv. Križu pri Litiji; za suplentke so nnenovane: Zofija Miklavčieeva pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Alojzija Be • nedičičeva v Škocijanu, Ana Zitkova v bušeči vasi, Josipina Gregoračeva v Metliki, Neža Koščeva v Trebnjem, Ana Lazarjeva v Kamnigorici, Marija Vilharjeva v Hruševju, Uanica Habjanova v Nadanjem selu, Marija Jurmanova, Ljudmila Rapetova, Ana Koščeva in Frančiška Baragova na !. niestni deški ljudski šoli v Ljubijani, Marija Petrovčičeva v Sinledniku, Pavlu Pirkerjeva in Nežika Nadlerjeva v Ribnici, Ivana Oražmova v Loškem potoku, Marija Mavrinova v Dragi, Valentina Bučarjeva v Kostanjevici, Ana Ovčakarjeva v Krškeni, Marija Toinčeva in Zofija Vivodova v lški vasi, Marija Žignamova v Slavini, Lavrencija Perkotova v Poljanali nad Škoijo Loko, Marija Dularjcva v Dobniičah, Angela Orehkova v Olševku, Ana Krsnikova v Krašnji, Ljudmila Celestinova in Daniea Kaiiševa v Ljubijani, Frančiška Jagodičeva v Kropi, Josipina Gradišarjeva v Srednji vasi, Marija Vardjanova v Preski, Albina Traunova in Maksimilijana Gregoričeva v bobiepoijah, Gabriela Jakšetova v Vel. Laščali, Stanislava Meškova v Šm^rtnem pri Litiji, Pavla Herbstova v Zagorju, Marija Prezljeva v Brezjah in Cirila Krischeva na Viču; za suplenta sta imenovaiia ivan Golmajer na Breznici in Aiojzij Žirovnik v Mostah pri Ljubljani; stalni učiteljici Uršuli Potočnikovi je poverjeno začasno vodstvo ljudske šole na Breznici, stalni učiteljici Juliji Luschiitzkyjevi pa v Suhorju; za začasne učiteljice so imenovane: Marija Janševa v Cerkljali, Marija Malenškova v Blagovici, Pavla Hvalova in Vida Božičeva v Suhorju, Alfonza Lindtnerjeva v Sori, Marija Goljevškova v Bušeči vasi in Olga Vodiskova na Viču, ^Maksimilijana Grossova v Kuteževem, Štefanija Levčeva v Ihanu, Marija Bolčinova v Podkiaju, Ana Tomšičeva na Premu, Frančiška Rakova v Tržiču, Alojzija Kunčičeva na Jesenicah, Ana pl. Pillachova na Planini, Vera Kersnikova v Domžalah, Kristina Pintaričeva v Cemšeniku, lvana Klemenčeva v Mostah, Zlata Levstikova na Viču, Marija Premruvova v Ostrožnem brdu, Alojzija Vidmarjeva v Loškem potoku; Josipina Cernetova, 1vana Krapševa in Ljudtnila Gaberškova na 6razr. v Mostah pri Ljublj., Albina Možinova v Serniču in Ani Erzinovi je poverjeno zač. vodstvo ondotne šole, Stanislava Zamanova v Studenem in stalni. učiteljici Mariji Dovgan-Carlijevi je poverjeno začasno vodstvo ondotne šole, Josipina Znančeva v _t. Mihelu pri Novt:m mestu; za začasna učitelja sta imenovana Anton Gasparin v Iški vasi in Ivan Vanič v Krškem; začasni učitelj Anton Brodnik je premeščen iz Tržišea v Kostanjevico; Elizabeti Zupančičevi je poverjeno vodstvo dvorazredne ljudske šo-le na Dvoru. i —r— Protizakonitost. Izsldrije nam pišejo: Predstojnik našega eraričnega rudnika, dvorni svetnik Billek, je zahteval, da so morali na obeh tukajšnjih c. kr. rudniških ljudskih šolah, kamor hodijo izključno slovenski otroci, ker drugonarodnili otrok v Idriji ni, začeti s poukom v nemšeini že v I. razredu, kar je proti zakonu in proti zdravi pameti, česar ni treba paiftetnim ljudem šele dokazovati. Toda kaj briga nemško-nacionalnega dvornega svetnika zakon in razum! V ilustracijo, kaka je ta njegova nestrpnost, naj služi dejstvo, da je Billek zabranil slovenskim učiteljicam med seboj govoriti v slovenskem jeziku; v to ilustracijo naj nadalje služi dejstvo, da je bil Billek vedno vztrajno na delu, kadar je bilo treba narodno mislečim in delujočim našim moženi kakorkoli škodovati. O tem bi vedela niarsikaj zanimivega povedati poleg drugih tudi naš dež. poslanec E. Gangl in bivši voditelj naše realke, prof. dr. Dragotin Lončar! — Proti taki protizakoniti duševrii moriji naše slovenske dece se je dvignilo vse prebivalstvo našega mesta. Zastopniki J. D. S., S. L. S. in socialistične stranke so sestavili in odposlali memoraadum na ministrstvo javnih del, kjer so dokazali protizakonitost ter pedagoško nesmisel ravnanja dvornega svetnika Billeka. Prepis te spomenice je odšel tudi na deželni šolski svet, a v tej zadevi je posredoval na pristojnih mestih naš dež. poslanec Gangl. Zadeva je danes toliko urejena, da se mora sedaj zopet vršiti pouk na obeh naših ljudskih šolah po tistem učnem načrtu, ki je veljal pred Billekovo odredbo — in to velja za toliko časa, dokler ne izreče končne besede ministrstvo javnih del, ki obe ti šoli vzdržuje. Upamo, da dobi slovenščina tudi v Idriji polno veljavo. Če ji te veljave ne da Dunaj, ji jo pa da Jugoslavija, in sicer preko Billekovega nacionalnega šovenizma in vkljub njegovi narodnostni nadutosti. Gospodu dvornetnu svetniku ostane le dolg nos in od jeze razlit žolč, kar je vsekakor premalo v povračilo za vse neštete dobrote, ki jih je naklonil našemu delavskemu mestu! — Od straliu pred Jugoslavijo je zapustila naše mesto učiteljica von Koschin, ki sicer ni znala slovenščine, pa je vendar učila slovenske otroke. Kako — to si lahko mislimo. Preselila se je nekam na Gorenje Štajersko. S tem je pokazala pot svojemu protektorju Billeku in vsem tistirn, ki se med Slovenci ne počutijo dobro. Srečno pot! — Da si gospod dvorni svetnik ne dela nepotrebnili potov in preiskav, češ, pisca teh vrstic moram zaslediti med idrijskim učiteljstvom, mu kar naprej povemo, naj se ne trudi, ker ostane njegovo vohanje brez uspeha. Saj znajo druga peresa tudi pisati. in resnica je tako splošno znana, da celo vrabci o njej čivkajo po vsej deželi!