vini. T ako predpostavlja sprem em bo klim e okoli le ta 2000 in okoli le ta 1200 p red novo ero, ko je nastala splošna dalj časa tra ja jo č a suša. Y te j sprem em bi ali v te j sušni periodi pa išče tu d i vzrok nem irnih časov, k i se ted aj kažejo in k i se iz ra ža jo s selitvijo m nogih plem en. Iz tega izvaja avtor, da niso bile nove civili­ zacijsk e pridobitve ali družbeno razvojne stopnje, tem več glad vzrok, ki je n ag n al prebivalstvo, da je začelo zapuščati svoja te d a n ja bivališča in iskati novih za živ lje n je ugodnejših zem ljišč za naselitev. Svoje posebno gledišče im a P aret tu d i na v p raša n je pradom ovine Indo- evropcev in na njihov izvor, ki ga pa ne vidi, k a k o r m nogi drugi, v nosilcih v rvičaste keram ike in b o jn ih sekir, tem več v nosilcih poljedelskih k u ltu r t. i. tra k a ste keram ike. Meni pa, da ne o b staja niti enotna indoevropska p rarasa, k a k o r ne obstaja niti enoten indoevropski p rajezik . Po njem so to bili živi organizm i, ki so bili deljeni n a organe. K ra j fo rm ira n ja te indoevropske rase in indoevropskega jezika n a j bi p a obsegalo celo p o dročje tra k a ste keram ike tako v E vropi kak o r v Aziji. S tem m eni avtor, da je dokončno rešeno vprašanje, ali je t. i. pradom ovina A zija ali Evropa. K er se poljedelske k u ltu re trak aste k e ra ­ m ike širijo postopno iz A zije v Evropo, sodi, da je upravičeno gledišče tistih, ki zasto p ajo hipotezo »ex oriente lux«. P a re t raz p ra v lja tudi o raziskovanju ras. P ri tem p a p rih a ja do sklepa, da ne o b staja n ikakršna čista rasa in da za to an tro p o lo g ija ne m ore nuditi n ikakih pozitivnih tem eljev. Zaradi tega sodi, da se raziskovanje predzgodovine ne m ore in tudi ne sme n aslan jati na rasno vprašanje, k er je rasa ne samo antropološki, tem več tudi časovni pojem in se sčasoma m enja. M arsikako avtorjevo gledišče bo sčasom a treb a in bo tu d i mogoče korigirati. V endar so pa v je d ru m noga gledišča k ak o r tudi iz v a ja n ja v erjetn a, čeprav niso še popolnom a dokazana. Josip Korogec Origines, Raccolta di scritti in onore di Mons. G iovanni Baserga (Società A rcheologica Comense), Como 1954, 469 str., večje število tabel, slik in risb m ed tekstom . Società A rcheologica (Arheološko društvo) iz Com a je v čast mons. dr. Gio- v a n n ija Baserge izdala zbornik razprav, v k aterem so d elu je dv an ajst ita lijan sk ih in tu jih znanstvenikov. N am esto uvoda je A ristide C alderini podal izčrpno bibliografijo pokojnega G io v an n ija Baserge, k atereg a glavna zasluga je v tem , da je bil eden od osno- v a te lje v »Riviste della Società A rcheologica« k a k o r tu d i sam ega A rheološkega d ru štv a v Comu. — Antonio B eltran je v članku »Questiones sobre el alfabeto' y len g u a de los Iberos« skušal na tem elju lingvistike in arheologije dognati jezik in abecedo naroda predrim ske dobe na P irin ejsk em polotoku, t. j. Iberov, v drugi epohi železne dobe. Za tem elj raziskovanja je vzel m ed ostalim m aterialom posodo iz L iria (Valencia), na k a te ri je upodobljen friz, p red sta v lja jo č boj; pod frizom p a je tudi napis, k i ga je prebral in raztolm ačil Gômez Moreno. A vtor sklepa, da je bil p rajezik Iberov v drugi epohi železne dobe podoben današnjem u b ask ijsk em jeziku. — V član k u »Tombe galliche a Ésino Lario« opisuje M ario B ertolone tri grobove, ki jih d a tira v latensko dobo III (1. stoletje pr. n. e.), etnično pa p rip isu je Galom . — A. F ern an d ez de A viles v članku »Acondiciona- m iento de las cuevas con a rte rupestre, p a ra efectos de conservacion« obravnava vprašanje, kako zaščititi jam e, v katerih so spom eniki paleolitične upodabljajoče um etnosti. V k ra tk ih potezah p re tre sa vse m ožnosti, ki se m orajo p ri tem u p o ­ števati. Poleg tega sodi, da m o rajo te jam e b iti živi m uzeji ne samo za znanstve­ nike, tem več tudi za široko publiko, ki vse bolj p rih a ja v španske jam e. — Zanim ivo razpravo je napisal G ero v. M erhart. V svoji »Panzer-Studie« meni, da oklepi ne izh ajajo iz Male A zije n iti iz E gipta, tem več da so evropska ustvaritev. D eli jih na štiri skupine: grške, italske, kolikor niso gršk i im port ali pa n jih o v a k o p ija , te r na vzhodno in zahodnoalpske. Za obe alp sk i skupini išče avtor izvor y sred n je m Podonavju, čeprav doslej nim am o še nobenega najdišča v teh k ra jih . Č asovno jih deli n a oklepe, ki so n astali p re d 5. stoletjem pr. n. e., kam or sta v lja grško in obe alpski skupini, m edtem ko stav lja italsko in južno bolgarsko skupino, kÿ jo drugače n e o p red elju je, v dobo po 5. stoletju. Zahodno alpsko skupino veže s k u ltu ro kolišč okoli 750 leta, m edtem ko m eni, da sodi vzhodno- alpska skupina v čisto halštatsko dobo okoli konca 7. in začetka 6. stoletja. — Louis Mèroc govori v razpravi »La station m icoquienne de Saint-Plancart« o n a j­ dišču v Saint Plancartu, ki je izrazito m ikokiensko, ki pa kaže v plasteh naselitev človeka že v ašeleju v m indel-riški interglacialni epohi. Po m ikokienu sledi zopet naselitev na koncu poznega paleolitika, vendar za k ra te k čas, ko človek ni več p reb iv al v jam i. Za tem je tu d i še neolitična plast. M aterial, povečini m ikokienski (okoli 499 artefaktov), je iz kvarcita, kvarca, sileksa in neznatnega dela lidiena. — O slučajno najdeni čeladi iz O ppeana razpravlja Antonio Minto v članku »L’elm o di bronzo di O ppeano nella irradiazione occidentale dell’arte atestina«. Po obširnem uvodu in opisu čelade p rih a ja avtor do sklepa, da je ta čelada n o rd ijsk eg a izvora. Tip »a pileus«, čeprav je redek, nahajam o vendar v Istri te r vzhodno (Ogrska) in severno (M ecklenburg) od Alp. Tip ornam entike in p re d ­ stave v zp o reja avtor s transpadansko kulturo, ki je istočasno z atestina III in G olasecca II, ter s pozno halštatsko dobo. E ksotična predstava k rilatega ko n ja, sodi, da je orientalskega izvora (sirsko-hetitski), ki je pa mogel dospeti v padsko E tru rijo samo direktno po jad ran sk em m orju. — R. P ittioni razpravlja v članku »Stazione arginate-praebenacci: Ein B eitrag zum P roblem der Biom odifikation« o v p raša n ju datacije postaj t. i. arginate-praebenacci glede na žarna grobišča in k u ltu re gom il v srednji E vropi z biom odifikacijo za d n jih dveh om enjenih k u ltu r. Po a v to rju se je ta proces m oral začeti že v bronasti, R einecke »D« periodi, m edtem ko se je form iral v h allsta tt »Ai« fazi, u trd il p a v h allstatt »A2« in hall- sta tt »B« periodi. C enter je bil v srednji Evropi. K olikor se je tak proces dogajal tudi d alje od tega centra, je bil pa toliko kasnejši. • — Y razpravi »Le Isole P on­ tine e il com mercio di ossidiana nel continente d u ran te il neo-eneolitico« o b rav ­ nava A. M. Radm illi vp rašan je trgovine obsidiana v neo-eneolitiku med italskim kopnom in pontinskim i otoki. Obsidian, ki je bil zelo upo rab ljan v neolitiku- eneolitiku, katerih kam nolomi so bili za ta del Italije samo na otoku Palm arola, je b il predelavan tudi na ostalih pontinskih otokih. Po najdenem m aterialu sodi avtor, da so bili ti otoki neprenehom a naseljeni v te j periodi in sicer od plem en, ki so se industrijsko u k v arja la s predelovanjem teh surovin. D oslej niso n ajd en e n ik a k ršn e naselbine,, zaradi česar sodi avtor, da so te im ele obliko stanovanjskih jam , zem ljenic (villaggi di capanne). K akšen je v trgovini tega časa odnos m ed italskim polotokom in m ed tem i otoki, za k atere se ve, da so surovine k ak o r tudi izdelke iz obsidiana pošiljali n a kopno, se danes še ne m ore dognati. — F e rra n te R ittato re obravnava v članku »C ontributi di recenti ricerche paietnologiche in Italia« v tre h poglavjih tri različne teme. Y prvi poroča o najdbah na kolišču Bande di C avriana, v drugem poskuša ugotoviti izvor vaze, ki je danes v m uzeju Sforzesco v M ilanu, v tretjem pa obravnava am foro iz M orloga. za katero meni, da sodi v predrim sko dobo. — Tehnološki značaj im a članek C onstantina Storti in E nrica M ariani »Esame technologico della spada tipo la Tène III di Ésino Lario«. A vtorja sta ugotovila, da je meč iz Esina L ario izdelan iz enega kosa železa, ki je zelo podobno današnjem u jeklu. O blikovan je bil pa s kovanjem ob visoki tem peraturi. Na m eču ni bil uporabljen nikakšen term ični postopek. T ehnološka analiza je pokazala, da je ročaj iste trd o te kak o r rezilo. T em p era­ tu rn a analiza je pa pokazala, da je jeklo 500° B rin d i, iste trdosti kak o r d anašnje jeklo, ki se up o rab lja za orožje. A vtorja sodita, da bi se z nadaljnjim i analizam i podobnih objektov mogel ugotoviti izvor no rijsk eg a jek la. — V članku »Fibeln aus A quileia« obravnava Joachim W erner tri fibule, od k aterih sta dve iz 1. sto­ le tja in p rip ad ata tipu ločnih fibul z živalskim i glavam i na loku s prebito nogo in peresovino. Te fibule n a j bi im ele izvor v O gleju, od koder so se širile proti severu, k je r so bile celo im itirane. T retja fibula, ki prip ad a sam ostrelnim fi­ bulam , časovno s konca 4. stoletja, je pa severnega izvora, k e r so podobne n ajd en e v severnih p o k rajin ah Rena in ob Labi. G lede na nielo in ornam entiko m eni avtor, da je ta fibula im portirana v O glej n e k je z levega brega Rena, to je iz n ek e severnogalske delavnice. — Izredno zanim iva je razprava P ije L aviosa- Zam botti »I Balcani e l’Italia nella preistoria«. A vtorica deli svojo razpravo v tri poglavja, v k aterih pa vedno zasleduje isti cilj. Želi nam reč dognati ob podpori paleoetnologije in etnologije te r arheologije izvor in širje n je predzgodovinskih k u ltu r. A vtorica meni, da so po procesu g ra v itira n ja kentum narodov k p o k ra ­ jinam , k je r so se form irali satem narodi, nastale nove ekspanzije čez Malo Azijo, čez Sredozem ske otoke in čez B alkanski polotok. Ugodno zem ljišče za takšno širje n je p red stav lja po avtorici vardarsko-m oravska dolina, od koder p rih ajajo vse predzgodovinske k u ltu re v Panonsko nižino. G lavni k lju č naj bi p redstavljal b eo g rajsk i bazen in to Starčevo—Vinca; od tam n a j bi se te kulture, prerojene, radialno širile na vse strani. Z oddaljevanjem od svojega zadnjega centra se pa m e n jajo (osirote), pod vplivom časovnega in terv ala in pa pod vplivom novih geografskih momentov. A vtorica skuša izločiti vse, k a r je prerodilo te k u ltu re n a poti od njihovega novega centra do k r a ja njihovega sekundarnega razvoja, da bi tako dobila povezavo z izhodiščnim i kulturam i. O na sklepa, da se pozna sto p n ja vinčanske k u ltu re širi celo proti ligurskim jam am , m edtem k o se bogati donavski tok badenskega tipa očrtuje v k u ltu ri P ollade kot postranski in že osirotel. Ravno tako sklepa, da je statueta iz Lazia analogna statuetam iz Ripča, itd. Iz vsega je moči sklepati, da im a avtorica k u ltu re Ita lije za odsev b alk an ­ skih k u ltu r. A vtorica je v svoji razpravi uporabila izredno veliko število risb in fotografij našega m ateriala, s katerim i je skušala potrditi svoje domneve. P rizn ati moramo, da je izčrpala vso našo domačo literatu ro , na k atero se tudi stalno sklicuje. Ne glede na n jen e domneve, ki im ajo d o k aj pozitivnih momentov, ji m oram o biti hvaležni, da se ni ustavila le ob posam eznih razpravah in člankih, k i bi ji govorili v prid, tem več da je upoštevala vse, k a r ji je bilo dosegljivo. A vtorica tudi podčrtava, da je ta njena razprava n a d a lje v a n je njenih del »Iberia e Italia antes de los Romanos« in »11 M editerraneo, l’Europa, l’Italia nella P reistoria«. p aola Korošec Draga A r a n d j e 1 o v i ć - G a r a š a n i n ; Starčevačka kultura, U niverza v L jubljani, A rheološki sem inar, L ju b ljan a 1954, 167 strani, 17 tabel m ed njim i 6 barvanih, 11 slik v tekstu, 1 k a rta najdišč in francoski povzetek. Kot četrta disertacija je v A rheološkem sem in arju U niverze v L ju b ljan i izšla razp rav a D rage A randjelovič-G arašanin »Starčevačka kultura«. R azprava je pom em bna predvsem zato, k e r je z delom avtorice podana nova slika dela na področju predzgodovine Jugoslavije in sicer iz sta re jše neolitske dobe. Kot tem elj svoji razpravi in svojim raziskovanjem je avtorica vzela že 1952. le ta odkopano gradivo v Starčevu, ki pa doslej ni bilo ne objavljeno ne raziskano. N a to svojo raziskavo pa navezuje še celo področje, ki ga je zavzem ala ta k u ltu rn a skupina. A vtorica deli svojo razpravo na več glavnih problem ov. P rv i se tiče naselbine in grobov. V okviru tega posebej obravnava naselbino, posebej stano­ v a n ja in posebej^ grobove te r način pokopavanja. Tem u odstavku tu d i dodaja n ajd išča starčevačke k ulture. D rugi problem i so razn i izdelki. T ukaj obravnava posam ezne skupine posamično, tako orodje, potem plastiko te r keram iko, ki jo deli glede na tehnično izdelavo na grobo, finejšo in slikano. T re tji problem je kronologija, četrti pa, s čim se je u k v arjalo prebivalstvo te k u ltu rn e skupine. K akor vidimo po razp rav i in po podanem gradivu, so se prebivalci u k v arja li predvsem z lovom in ribolovom , vendar pa sta im ela p recejšen pom en tudi p ri­ m itivno poljedelstvo in živinoreja. P rebivali so p a v stanovanjskih jam ah po načinu, ki je k arak terističen za starejši neolitik. Med izdelki, ki so že n a visoki stopnji tehničnega izdelovanja, je k a ra k ­ terističn a posebno slikana keram ika. P ri tem so o h ran je n i fragm enti z bi- in polihrom ijo; uporabljali so belo in črno barvo, osnovna je pa po navadi rdeča O rnam enti so pravocrtni in kriV očrtni. Z obširno analizo, ki jo je podala avto­ rica, smo tako dobili dokaj jasno sliko o slikani keram iki n ajsta re jših neolitičnih faz v Jugoslaviji, ki se dajo povezati z raznim i p o k rajin am i izven Jugoslavije. Posebno poglavje obsega tipološka obdelava razn ih keram ičnih oblik, ki so izredno pisane. Posebno pom em bno pa je, da je avtorica tu podala tudi celotno sliko m ateriala, razdeljenega po posam eznih k u ltu rn ih jam ah. Tako bomo lahko s časom dobili tudi neko sliko o n astajan ju posam eznih takšnih objektov. T atjan a B regant Forschungen in Lauriacum, B d .I. Linz 1953. 80 str., tabel XXXY in 7 prilog. R aziskovanja v L auriacu (Lorch) so v prvi vrsti arheološkega značaja, služijo pa za to, da izpopolnjujejo zgodovinske podatke o antičnem Lauriacu.