--  2  -
Cvetice iz rajskega vrta.
jtovo si že videl. Ijubi otrok, podobo svete mučenice Doroteje. Svetnicaima polegsebe majhnega dečka, ki drži v rokah košarico polno cvetic. Ta slika se nanaša na prav zanimiv dogodek iz življcnja sv. Doroteje. Ko so namrcč mučenico peljali na rno-rišče, je bil jako neprijeten zimski dan: sncg je naletaval in brila je burja. Sv. Doro-teja, videč to puslo vremc. se domisli nebes in pravi glasno: ..Glejtc vendar, kako pusta in otozna je zemlja; blagor meni. ker grem v lcpšo deželo, kjer vedno pihljajo ralile sapice, planjave zelene. studenci šumljajo, kjer se po vrtih lesketajo vedno bele lilije. kjer zori sladko sadje. O kako se veselim tegaraja!" Te bcsede je sliSai mlad človek, Teofil po imenu. ki se je rad norčoval iz kristijanov in se jc ludi tedaj pošali], rekoč: ^Doroteja, pošlji mi vendar Sopek tistih lepih cvetic in košarieo tistega slacikeg-a sadja, ki raste na rajskem vrtu!" Svetnica, zaupajoč na božjo pomoč. odgovori: ,Zgodilo se bo. Prcjcl boš dar iz raja. pa bodi ga vreden in dobro ti tekni!" Na morišče pri-šedši je Doroleja pokleknila in goreče molila. Kmalu stopi k njej lep dečck, ki je imel v roki košarico. za-grnjeno z belim prtičem, in ogovori svetnico: ,Tu ti prinesem dar iz ncbeškega vrta." ,,ldi k Teofilu", mu pravi Doroteja, ,in reci mu, da mu pošljem, kar sem obljubila."
Teofil je ravno v družbi veselih tovarišcv nor-čevaje se pripovedoval. da pričakuje cvetic iz nebes. Tedaj stopi k njemu lep deček in nui ponudi koša-rico s cvetlicami rekoč: ,,To ti pošilja poroteja kot dar iz rajskcga vrta." Deček izgine, Teofil in tovariši pa začudeni in skoro prestrašeni opazujejo krasno cvetje. Kjc bi bilo pač mogote dobiti v hudi zimi tako krasno cvetje? Bil je to dar poslan iz nebes, in nebeSka  iuč  je tudi prešinila Teofila,  da  je spoznal,
da je Bog kristijanov pravi Bog: spreobrnil se je in se dal krstiti.
Takih cvetic. Ijubi otrok, ti paL ne boš videl tukaj na zemlji: Bog je na prošnjo sv. Doroteje na-redil Cudež in tako rešil Teofila paganskih zmot. Po-znam pa še lcpSc cvctice, ki jih je na zemljo prinesel naš Zveličar sam. Čul si že. da so se pogovarjali tvoji stariši o kakem pridnem otroku in so rekli o njem, da je kakor ponižna vijolica, ali da je nedolžen in Cist kakor bela lilija. Da, krščanske čednostt so lepše cvetice, kot vse cvetke v naravi. Pagani takih čednosti niso poznali in jih niso cenili; šele po Zveličarju so prišle na zemljo in srečne storile Clovešlvo. Ali bi si ne nabral tudi ti rad takih cvetic?
V katekizmu si se učil. da je krščanska čednost nadnaraven od Boga vlit dar, ki nas stori trajno spo-sobne in voljne, da delamo 10. kar je po volji božji. DuJa tvoja. Ijubi otrok, je toroj sposobna in voljna, da dela to, kar je po božji volji. Sposobna jc. toda spretnost. vajenost, da bo v resnici to dclala, to si moraš pa šelf pridobiii. Ko si dobil v prvetn razredu v roke ploščico in pisalo, si bit žc sposoben za pi-sanje. Ali si pa te znal lepo Crke delati? Kaj ne. ko-liko truda je bilo. prcden si se navadil lepo pisatt? Zdaj znaj pisati, morda že tudi lepo risati. Še raje bi morda znal slikati. Sposobnost za to imaš, pa manjka ti vaje. Ko so vprašali slavnega slikarja Apela, kako je dosegcl toliko popolnost, je rekel -. ^Zato, ker vedno slikam." S stanovitno vajo v čednostih bo? tudi ti, Ijubi ottok, naprcdoval v čcdnostili. \n kakor ti po-magajo v šoli učitelj pri branju in pisanju, tako ti bo pomagal letos ..Angeltck". da st> boš vadil v ted-nostih in sicer v onih čednostih. ki so nasprotne sedmim poglavitnim grehom.
Ako hočeš doseči čednosl, Ijubi otrok, moraš po njcj resniCno irepeneti. Brez hrepcnenja. brez želje po čcdnosti, nikdar nc boš napredoval v nobeni čed-Jiosti. Če ne čutiš takega hrepenenja. prosi Boga, da bi ti ga ga dal: zakaj le tako hrepenenje jc dar božji. Pomisli, kako lepa je vsaka čednost. \'o čednostih po-stane tvoja duJa bolj podobna Bogu. In čc že obLu-
1-
dujemo lepoto stvari. krajev, umetnin. kako moramo šelc občudovati nebeJko lepoto krščanskih čednosti. Bog sam ima veselje nad čednostjo: o poboinem pa-stirčku Davidu je rekel: ,,Našel sem Davida, moža po svojem srcu, ki bo storil vso mojo voljo." Da, Ijudem in Bogu je prijeten čednosten olrok. Bolj kot najlepSe cveiice razvesel^ stariše in učitcljc čednosti dobre rnladine.                                                           Al. Stroj.