[poštnina plačana pri posti 3102 Celje! [MAREC 2015, cena 2 EURmM veterinarska bolnica Šentjur -d 3 atej Zupanc: dravi zvezdniške se, pa ga vseeno sezuie kobila © • ¥ C I I £m*K ¥ IX I Ingnpa? nasilje azsaMiss [IEgb CBVMM3 ENA NAJVPLIVNEJŠIH SLOVENK V BRUSLJU Ponosna Sentjurcanka Maneta Jager..., ■*- " mum FOT° Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Zadobrova 69 3211 Škofja vas I www.trakom-slo.com ij| IsnmE E2 GSM: 041 687 950 !■'lM/fcm (OK ASFALTKOVAC e: asfalt.kovac@siol.net m: 031652 437 mmm ŠENTJUR Cesta Koitanškoga odred,« | Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! I Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 Poslušajte Radio Rogla bistriški G0®S S&®33 SŠ«33 MEDIJSKA DRUŽINA ČASOPISI družabno kronika aktualno KPDNKAl gjpPtiiPp ■lanpB q_T, •p!—■rv; ;fr#T-« ^ ilskimi počitnicami za -otroke številne ačne aktivnosti Vikend na Štajerskem: Nesreča, vlomi m ^ CELJE: Umorjena Mojca za sabo pustUa otroke www.novice.si mm®m rnmrnm ime§e9H® MREŽNA k PEČENKA samo 3,95 EUR/kg WOt 9 SV. POLOVICA S KOŽO, BREZ GLAVE samo 2,99 EUR/kg SV. KARE IN VRAT S KOSTJO SEDA! 40% CENEIE samo 2,99 EUR/kg IUNEČIE IN TELEČJE MESNATE KOSTI samo i ,96 EUR/kg TELEČJA POLISEBNA 100% telečje meso Na voljo v MESNICAH FINGUŠT ter vseh trgovinah SPAR in INTERSPAR SLOVENIJA. nZP0NUDB'VSEZA K0LINE’ ySE VRSTE OBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TkR UMETNA IN NARAVNA ČREVA. 25EUR DOBITI;ŠE darilce CESTA HA OSTROŽNO 22,3000 CEUE, Tel.: 03/49-27-130 SPODNJI G Al PRI PRAGERSKEM 9,2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-150 KUPUITE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. a ii Prvo 24-urno dežurstvo Veterinarska bolnica pa ni posebna le zaradi te metode, ki jo je vpeljala v slovenski prostor, temveč tudi zato, ker so lansko jesen kot prva veterina v državi ponudili 24-urno zdravstveno varstvo živali. V ljubljanski poslovni enoti Veterinarske bolnice Šentjur zagotavljajo stalno dežurstvo veterinarja v ambulanti, medtem ko je na Šentjurskem veterinar vseskozi v pripravljenosti. To pomeni, da se dežurni veterinar na klic na pomoč odzove, kadarkoli ga pokličemo in potrebujemo za zdravljenje bodisi malih bodisi velikih živali. V kakšnih 15 minutah po klicu je stranki in njenemu ljubljenčku dežurni veterinar že na voljo v ambulanti ali na terenu. Matej pove, da imajo v povprečju od dve do tri intervencije izven delovnega časa bolnice. Njihovo ambulanto za male živali v povprečju obišče od 20 do 25 strank na dan, medtem ko opravijo tudi približno toliko pregledov velikih živali na terenu. Prvo reševalno vozilo Šentjurski veterinarji so prvi v Sloveniji, ki so kupili reševalno vozilo za male živali. Leta 2008 so to možnost predstavili javnosti, pa se ni ravno prijela. Matej meni, da Slovenci vendarle še nismo pripravljeni na takšno ponudbo. Ker ni povpraševanja in se matematika enostavno ne izide, bo reševalno vozilo tako moralo počasi v pokoj. To pa ne pomeni, da Matej in njegova ekipa nimajo novih idej. Zaupal nam je, da se v tem času pri njih spet kuha nekaj novega, posebnega in edinstvenega, toda kaj več za zdaj še ne pove. Od velikih do malih živali Začetki veterinarske dejavnosti v Šentjurju sicer segajo v zgodnja pet- Matej Zupanc pred cepljenjem takole pocrklja bernskega planšarja Čaplja. Šentjursko ač!*anto za male živali sicer v povprečju obišče okoli 20 živali na dan. deseta, ko so prvo veterinarsko enoto odprli na Planini. Leta 1997 se je državna veterinarska postaja privatizirala in še danes so njeni lastniki sedanji in nekdanji zaposleni. Naslednja večja prelomnica sodobnega veterinarstva na Šentjurskem po Zupančevem seže v leto 2002, ko so začeli bolj resno in intenzivno z zdravljenjem malih živali. V tistem času so še 90 odstotkov posegov opravili na velikih, torej gospodarskih živalih, ker pa ta konce-sionarska dejavnost zaradi vsesplošnega varčevanja prinaša vedno manj dohodka, so skušali razmerje obrniti in to jim je tudi že uspelo. Kot pojasni Zupanc, večino prihodkov zdaj že ustvarijo z malimi živalmi. Tako so se v letu 2009 iz veterinarske postaje preimenovali v bolnico, kar pomeni, Veterinarska bolnica Šentjur s svojim programom za male živali v Sloveniji na več področjih orje ledino. Tole je prvo reševalno vozilo za živali v Sloveniji, ki bo zdaj počasi moralo v pokoj. Za razliko od postaj v veterinarskih bolnicah nudijo tudi bolnišnično oskrbo. Tale mali bolnik okreva po operaciji, potem ko je doma pojedel preprogo. da so ponudili tudi bolnišnično oskrbo malih živali. Nato so pred štirimi leti odprli podružnico v Ljubljani, lani jeseni pa vpeljali še 24-urno dežurstvo. V obeh enotah skupaj je 11 zaposlenih. Kako ga je kobila sezula Matej je v tem poklicu skoraj 13 let in prizna, da so tudi pri veterinarskem delu tako lepe kot manj prijetne reči. Med prijetne sodi zadovoljstvo nad uspešno opravljenim posegom, ko živali rešiš življenje. Lepo je tudi, ko veterinarja kmetje, predvsem na planinskem, prevorskem in žu-semskem delu občine, prijazno sprejmejo, z njim pokramljajo in spijejo kak deci ali kaj dobrega prigriznejo. So pa tudi takšni, ki ga napadejo z vilami in je potem treba bežati. Ljudje znajo biti precej bolj naporni od živali, ki jih zdravi. Čeprav se tudi slednje z njegovim delom večkrat ravno ne strinjajo. Matej prizna, da je pogosto pogrizen in polulan, pa še kaj bolj bolečega mora prenesti veterinar. Nekoč je denimo na neki kmetiji cepil žrebič-ka, pa njegovi materi to ni bilo ravno pogodu in ga je kobila s konkretno brco odstranila iz boksa. »Dobesedno sezula meje. Čevlji so ostali na istem mestu, kjer sem stal pred brco, sam pa sem poletel kakšne tri metre proč in bos pristal v gnoju. Takrat sicer ni bilo prav nič smešno, danes pa se takšnim prigodam seveda nasmejim,« v smehu opiše Matej. Z živaljo v dobrem in slabem Zdravi tudi hišne ljubljenčke, ki so manj običajni od mačk in psov. Ljudje v ambulanto prinesejo od gosk, pavov in fazanov do kokoši, ki so tudi hišni ljubljenčki. Spominja se, da je nekoč uspešno pozdravil 10-kilogramskega kuščarja, ki je imel težave z ustno votlino. Pa kdaj v ambulanto pride tudi kdo, ki se je svojega ljubljenčka naveličal ali pa zanj morda nima več časa in bi ga rad preprosto usmrtil? Matej vsem, ki bi jim na pamet prišlo kaj podobnega, slikovito odgovori: »Ljudje me že toliko poznajo in točno vedo, da jih v tem primeru nemudoma odslovim. Če skrbiš za žival, si z njo v dobrem in slabem. To je tako kot v zakonu. Tudi svoje žene po desetih letih zakona ne moreš preprosto odpeljati nazaj na matični urad, češ, imejte jo, jaz je več nočem.« @ Ponosni na Šentjur Ipavčeva hiša združuješ Sent jurčane že20016^ Biserček slovenske arhitekturne dediščine v Šentjurju. Plečnikov vodnjak. Ipavčeva hiša, Šentjur. Moderna stalna razstava o življenju in delu dinastije Ipavcev. Ziv muzej. Gosti glasbene, družabne prireditve in poroke. Je vinska klet, znan je Ipavčev vrt. » Piše: Tomaž Pritekelj V starem mestnem jedru nad Šentjurjem stoji hiša z dušo in bogato zgodovino, ki sega približno 200 let nazaj. Tam so živeli Ipavci - dinastija znanih zdravnikov in glasbenikov. Domnevno so se v Šentjur preselili iz Vipave, njihove zgodbe pa še danes krasijo Šentjur. V Ipavčevi hiši je danes urejen sodoben in interaktiven muzej s stalno razstavo o njihovem življenju in delu, ki pa nemalokrat služi tudi kot prostor za družabne in glasbene prireditve. Ipavčeva glasba zveni Turistično informacijski center Šentjur stremi k temu, da obiskovalci doživijo zgodbo Ipavcev na sodoben in interaktiven način. V sobanah si je mogoče ogledati film in prisluhniti znamenitim skladbam, ki so bile plod kreativnosti nadarjenih Ipavcev. Ogled spominske zbirke Ipavcev in samega muzeja je poseben, saj ne ponuja samo golih zgodovinskih dejstev o dinastiji, ampak tudi glasbeno doživetje. Ob določenih dogodkih Ipavčeve pesmi po hodnikih hiše zazvenijo preko sodobne interpretacije in izpod rok lokalnih glasbenikov, učencev Glasbene šole Šentjur ali gostov iz širše okolice in tujine. Soba, kjer je bila nekoč znamenita Ipavčeva zdravstvena ordinacija, danes služi kot poročna dvorana. V muzeju hranijo samo izbrane DEJSTVA Glasba zdravi V Ipavčevi zdravniški praksi je glasba imela vlogo lajšanja bolečin. Zdravniške posege je spremljal zvok klavirja, ki gaje igral nekdo iz družine. Pogled na Ipavčevo hišo. Fotowww.dezela-celjska.si predmete, ki so bili v lasti Ipavcev, s pomočjo katerih se dotaknemo zgodb, ki nam povedo veliko o tedanji zdravniški praksi. Franc Ipavec je denimo bil zelo znan tudi po operaciji sive mrene - 'bil je zdravnik, ki je zdravil slepe'. Ipavčev vrt krasi Plečnikov vodnjak Vsako leto podelijo izbranemu vinarju in njegovemu vinu naslov Ipavčevo vino, ki je na voljo v Ipavčevi kleti v spodnjih prostorih hiše. Poleti in jeseni pa zaživi tudi Ipavčev vrt, na katerem organizirajo številne dobro obiskane dogodke, namenjene širši javnosti. Vrt krasi sloviti Plečnikov vodnjak. Poleg gospodarskih organizacij, ki si muzej izposodijo za 'team-building', in številnih obiskovalcev prireditev Ipavčevo hišo redno obiskujejo tudi učenci in dijaki. Marjeta Jager. Čeprav že dve desetletji živi in dela v Bruslju, je še vedno predvsem ponosna Šentjurčanka. Njena kariera v evropskih institucijah je izjemna, že leta ostaja na najvišjih položajih. Je prva ženska, ki so jo imenovali za direktorico Evropske komisije, trenutno je vodja kabineta slovenske komisarke Violete Bulc in velja za eno najvplivnejših Slovenk v Bruslju. Ko jo pokličemo, da bi se z njo dogovorili za intervju, nam najprej prijazno pojasni, da intervjujev načeloma ne daje. »Pa vendar bom za Šentjurske novice naredila izjemo,« se nasmehne. » Pogovarjala seje: Nina Krobat (J8) Intervju Prihajate iz Šentjurja. Ste po toliko letih v Bruslju še vedno Šentjurčanka? e Sem Šentjurčanka in tudi 20 let bivanja v Bruslju ne spremeni dejstva, da je moj rodni in domači kraj še vedno Šentjur. Dom je tam, kjer imaš družino in prijatelje, in to je zame vedno bil in bo Šentjur. Morda se sliši čudno, saj bi od nekoga, ki živi in dela v t.i. bruseljskem inkubatorju, kjer je večina ljudi pomešana do te mere, da se včasih vprašajo po nacionalnosti, saj je od nekoga, ki je npr. iz Madžarske, je študiral v Madridu, je poročen s Švedinjo in živi v Bruslju, pričakovali kaj drugega. Vendar vsi od nekje smo in pripadamo nekemu kraju. Zame je to Šentjur, kjer imam družino in prijatelje. Na ljubljanski fakulteti ste diplomirali iz prava. Kje ste začeli svojo kariero in kako ste sploh odšli v Bruselj? • Takoj po diplomi na pravni fakulteti sem leta 1991 začela delati na Zunanjem ministrstvu Republike Slovenije, in sicer sem vseh 14 let delala na vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Od tega sem dva mandata preživela v Bruslju, najprej kot prva sekretarka pri takratni Misiji Republike Slovenije pri Evropski uniji, kjer sem bila zadolžena za širitev, skupno zunanjo in varnostno politiko ter pravosodje in notranje zadeve, predvsem pa sem pokrivala celoten politični del slovenskega približevanja Uniji. Misijo sem leta 2005 zaključila kot prva predstavnica Republike Slovenije v COREPER I, kar pomeni odbor stalnih predstavnikov »Vpliv in moč sta relativna pojma. Tudi če ju imam, me moj sin zato nič bolj ne posluša.« držav članic pri EU. V Bruslju me včasih naslavljajo z živečo zgodovino slovenskega vključevanja v EU, saj sem bila tako pri pogajanjih za vse sporazume, od kooperacijskega, asociacijskega pa do pristopnega, kot pri vseh fazah pristopanja. Vsega se včasih kar predobro spomnim. So bili začetki v novem okolju za vas težki? Kaj je bilo najtežje? • Nekoč smo prepevali, da je vse lahko, ko si mlad. Od takrat so se žal časi zelo spremenili. Najtežje seje bilo navaditi na desno pravilo, saj v Bruslju ni veliko cestnih znakov in je vsaka, tudi najmanjša cesta, ki pripelje z desne, prednostna. Zato sem kar nekaj časa plačevala najvišjo zavarovalniško premijo. Vaša kariera v Evropski komisiji je izjemno pestra. Katere funkcije ste že opravljali do konca leta 2014, ko ste postali vodja kabineta komisarke Bulčeve? • Iz Coreperja me je Komisija direktno rekrutirala kot direktorico v Evropsko komisijo leta 2005, in sicer sem med nekaj sto kandidati (predvsem moškimi) bila izbrana za direktorico za varnost v Generalnem direktoratu za transport in energijo, ki je bil ustanovljen za okrepitev varnosti po 11. septembru. Če prav pomislim, je od tega že 10 let. Za mojih 11 kolegov direktorjev, ki prej na visoki poziciji še niso imeli ženske kolegice in če vzamete v poštev še dejstvo, da sem bila takrat daleč najmlajša imenovana na tako visoko pozicijo - torej ženska, mlada in iz nove države članice, sem predstavljala pravi šok. Od takrat sem zamenjala kar nekaj položajev, saj je na direktorski ravni obvezna mobilnost vsakih nekaj let. Tri leta sem vodila mednarodne odnose v energiji, med drugim tudi energetski dialog z Rusijo, vključno z ukrajinsko plinsko krizo 2009, kar je bil velik izziv. Med drugimi dosjeji, ki sem jih pokrivala, so tudi pravice potnikov, v svoji desetletni direktorski praksi pa sem bila odgovorna za sprejem mnogih bolj ali manj popularnih zakonodajnih predlogov, od prepovedi vnašanja tekočin na letala, do pravic pomikov v vseh transportnih panogah. Kaj sodi v obseg vašega dela? Kaj torej trenutno počnete v Bruslju? • Mislim, da imava za ta odgovor premalo prostora in časa. Kot direktorica sem v desetih letih določala in upravljala delo več kot 600 različnim funkcionarjem, predvsem pa sem večino časa, kot regulatorji to počno, posvetila pripravi ter pogajanjem zakonodaje ter mednarodnemu sodelovanju. Veliko, sploh za področja varnosti in boja proti terorizmu ter energije, sem prepotovala in več časa preživela v zraku kot na tleh ... Trenutno sem svojo direktorsko funkcijo zamenjala za mesto vodje kabineta slovenske komisarke Violete Bulc. Uživate velik ugled, poznavalci pravijo, da ste med najvpliv- nejšimi Slovenci v Bruslju. Se s tem strinjate? Bi rekli, da imate moč in vpliv in do kod pravzaprav seže? • Potem pa že vedo. (nasmeh) Kot rečeno, sem v Bruslju že zelo dolgo in ni veliko Slovencev na tako visokih položajih. Vpliv in moč sta relativna pojma. Tudi če ju imam, me moj sin zato nič bolj ne posluša. »V Dramljah vedno napolnim baterije in vem, da me vinograd, Dramlje, delo s trto in zemljo drži na trdnih in realnih tleh.« Kako poteka vaš tipičen delovni dan v Bruslju? Urniki v Bruslju so dolgi in naporni. Žal nikoli nisem našla ali želela najti dela, ki bi mi omogočal normalen delavnik. Reciva, da je povprečje 12 ur dnevno, vmes pa veliko sestankov, usklajevanj, pogajanj, poti in adrenalina. Ampak, kot reče moja komisarka, če vse to počnemo s pozitivno energijo, se vse da. Imate družino? Kako usklajujete številne službene obveznosti z družinskimi? • Imam družino in prečudovitega sina, ki ima sedem let. Kako usklajujem kariero in družino, pa je vprašanje, ki ga pozna vsaka delovna ženska. Težko. Vsakodnevni izziv in grozen občutek krivde, ker vedno zamujaš najpomembnejše mejnike v življenju svojega otroka, čeprav se trudiš biti najboljša mati. Po drugi strani pa ti ravno družina daje voljo in energijo, da greš dalje. Kako gledate na Šentjur danes? Se vam zdi, da se ustrezno razvija? e To je težko vprašanje, saj stvari premalo poznam. Žalosti me, da je industrija v Šentjurju propadla, da so ljudje brez dela in, še huje, brez perspektive. Veliko novih ljudi se je naselilo in morda je to pripomoglo k temu, da tiste šentjurske domačnosti, ko smo se vsi poznali, ni več in da se ljudje premalo družijo, premalo pogovarjajo in si tudi premalo medsebojno pomagajo. Tudi drugje niso zlati časi, vendar se skupnosti organizirajo, imajo tedenske tržnice, dogodke, pogovore, igrajo karte, delijo težave. Predvsem pa manjka volje in inovativnosti, da bi kaj spremenili. Morda pa se tudi motim. Vsekakor je prostor za razvoj. Vedno znova pogledam na Rifnik in se vprašam, zakaj ne obnovijo stolpa in unovčijo zgodovine... Imate morda stik z vodstvom občine? So vas kdaj lokalne šentjurske oblasti prosile za kakšno pomoč? • Stike imam, gospoda župana poznam in večkrat izmenjamo mnenja o različnih problematikah. Poskušamo pomagati, čeprav se Bruselj v skladu z načelom subsidiarnosti ne more ukvarjati s stvarmi, ki se lahko bolje uredijo na lokalni ali nacionalni ravni. Zato se večkrat zgodi, daje odgovor prej v Ljubljani kot v Bruslju. Kako pogosto se danes vračate v Šentjur? Kam najraje zavijete, kadar ste tukaj? • Vračam se, kolikokrat le utegnem, saj, kot rečeno, korenine štejejo in moj sin je zelo navezan na svoja stara starša v Šentjurju. Vedno zavijem k svojim prijateljicam, včasih gremo skupaj na pečene piške k teti Marici (k Bohorč) in redno menjam gume pri teti Silvi (Gaberšek). Vam še ostaja kaj časa za hobije, prostočasne dejavnosti? Kako se torej sprostite? • Žal časa za hobije nimam, me pa vedno sprosti okopavanje vinograda v Dramljah, od koder je moja mama, rojena Jesenek, in kjer v stari kleti moj oče vedno znova dokazuje, da lahko samo on naredi tako dobro vino. V Dramljah vedno napolnim baterije in vem, da me vinograd, Dramlje, delo s trto in zemljo drži na trdnih in realnih tleh. »Vsekakor je prostor za razvoj. Vedno znova pogledam na Rifnik in se vprašam, zakaj ne obnovijo stolpa in unovčijo zgodovine...« Šentjurčani @ S HOBIJEM POMAGAL PRI SANACIJI POSLEDIC ZLEDOLOMA Najstarejši in najbolj poseben avtoradio iz Srečkove zbirke. Ne proda jih za nič na svetu Srečko Brečko iz Šentjurja. Vrsto let že zbira stare avtoradie, gramofone in gramofonske plošče. V zbirki ima tudi zelo star'juke-box'. » Piše: Tomaž Pritekelj Zbirateljstvo izzove v človeku primitivni nagon po lovu, ki ga imamo ljudje zakoreninjenega globoko v sebi. Tako veliko zbirateljev preži za plenom in čaka na pravi ulov. Eden izmed njih je gotovo Srečko Brečko iz Šentjurja. »Ko nimaš službe in imaš dosti časa, se je bolje z nečim ukvarjati kot pa pohajkovati naokoli in delati bedarije,« je modro povedal, ko sva se prvič srečala. Njegova strast so stari avtoradii, hišni radii, gramofoni in gramofonske plošče - zvočni predmeti, ki nosijo bogato dušo preteklega časa. Je aktiven član Radiokluba S59DSC Etra Šentjur in se udeležuje tudi raznih tekmovanj na področju radioamaterstva. Po naključju postal zbiratelj Pred tremi desetletji je v svojem prvem avtu zamenjal star avtoradio z novim in starega ni hotel zavreči. Ko je od znancev po naključju dobil še več zvočnih naprav, se je odločil, da bo zbirko uredil in še bolj aktivno dopolnjeval. Zadnjih pet let se resneje ukvarja z zbirateljstvom. Na svojo par sto kosov veliko zbirko je zelo ponosen. Vsak radio je skrbno označen in spravljen v posebej za to namenjene police, ki jih je Srečko izdelal DEJSTVA V Zbirka ni naprodaj »Zbirke ne prodam za noben denar. Taje del mene in mojega ustvarjanja,« je zatrdil Srečko Brečko. DEJSTVA Velika zbirka - veliko srce Srečko je lani pomagal tudi pri sanaciji posledic žledoloma v Postojni. Posodil je namreč nekaj svojih radijskih naprav in s tem pripomogel k boljši komunikaciji med prostovoljci, ki so na terenu v okolici Postojne nesebično pomagali krajanom v katastrofi, ki jo je povzročil žled. ravljivo pokvarjeni zaradi močnejšega zloma ali politja s tekočino. Zbira tudi gramofone in gramofonske plošče. sam. Večina radiev je delujočih, tu in tam pa se najde kakšen, kije bil v preslabem stanju, da bi ga bilo mogoče popraviti. Mojster za popravila Srečko iznajdljivo najde tudi kakšen manjkajoči gumb za glasnost ali iskanje frekvence. Na enega izmed radiev, ki so mu manjkali gumbi, je pritrdil koleščke od sesalca, ki jih je pretopil in lastnoročno oblikoval. Uspešen je tudi pri popravljanju nedelujočih radiev. Rezervne dele pa največkrat najde v nedelujočih radiih, ki so nepop- Zajetna zbirka avtoradiev. ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Medgeneracijsko ■Sil ” Rubriko pripravlja Ul Udlvlllv LJUDMILA CONRADI. Društvo upokojencev Blagovna V Društvu upokojencev (DU) Blagovna sodelujejo upokojenci več vasi. To so: Goričica, Cerovec, Repno, Zlateče, Primož... V društvo, ki deluje od leta 1997, registrirano pa je bilo leto kasneje, je včlanjenih okrog sto upokojencev. Družijo jih izleti, kultura, šport... Člani DU Blagovna na izletu v Jurkloštru. Foto Franc Govedič. ANKETA Marjana Zupanc, upokojena delavka Vem, da naše društvo dobro deluje, za kar se vsi člani odbora trudimo. Sem poverjenica na svojem območju in člane obveščam o dogodkih, ki jih društvo prireja. Rada delam in sodelujem; posebno všeč pa so mi izleti, na katerih vidim in spoznam kraje, ki jih morda do zdaj še nisem videla. Želim si, da bi lahko še dolgo sodelovala pri društvu. Jožica Bolha, upokojena delavka Zadnjih sedem let sem članica DU Blagovna, kjer so me izvolili tudi za blagajničarko, kar me obremenjuje, a ker rada delam, mi ni težko. Všeč mi je družba sočlanov in da se tako lepo prijateljsko razumemo. Trudim se, da bi dobro opravljala svojo nalogo in da bi bili upokojenci, člani društva, zadovoljni z mojim delom. Društvu upokojencev (DU) Blagovna. Starejšim organizirano društvo veliko pomeni. »Najpomembnejše za delovanje društva so izleti in prireditve, kjer se člani srečujejo, se pogovarjajo. To jim mnogo pomeni, posebno osamljenim,« pove Roman Grubič, predsednik DU Blagovna. Organizirajo izlete in zabave Društvo vsako leto priredi do dva celodnevna izleta in več krajših. Kar nekaj krajev in območij so v letih delovanja društva obiskali. Prepotovali so Gorenjsko, Primorsko, Štajersko, Dolenjsko ... V tujino ne hodijo, le na Hrvaškem so v Krapini obiskali muzej in druge znamenitosti. Z velikim zanimanjem so si ogledali premogovniški muzej v Velenju. Zabave ob martinovanju, novem letu, dnevu žena in materinskem dnevu v zadnjem času prirejajo v hotelu Žonta v Šentjurju. Družijo se tudi pri enem od članov na majskem in kostanjevem pikniku. Kultura in šport »Kulturne prireditve organiziramo v šolski dvorani. V zadnjem obdobju smo predstavili pesnika Zvonka Ferliča in priredili koncerte glasbenikov našega kraja, pevskih zborov in pevskih skupin. Vokalni kvartet sestavljajo člani našega DU in deluje pod vodstvom Alojza Oblaka,« pravi predsednik. Večino folklorne skupine Blagovna sestavljajo člani DU. Udeležujejo se predavanj o zdravju in zdravi prehrani. Obiskali so turistično kmetijo na Kalobju in poslušali predavanje o zdravilnih zeliščih. »Edi Selič trenira tri ekipe balinarjev, s katerimi pripravljamo prijateljska srečanja. Največkrat zmagajo, morajo pa prenesti tudi kakšen poraz,« pove Grubič in nadaljuje, da trening poteka dvakrat na teden in se ga lahko udeležijo tudi netekmovai- ci. Ker imajo enostezno balinišče, ne morejo tekmovati v kakšni ligi, saj sta zanjo potrebni dve stezi. Obiskujejo bolne, ne pozabijo na osebne praznike Najmanj dvakrat na leto obiskujejo starejše in bolne, to je ob rojstnih dnevih in ob novem letu. Kontaktira-jo z njimi in mislijo nanje. Vsestransko delovna pri tem je Fanika Pavlič, tajnica društva. Vestno opravlja svojo funkcijo, a tudi kaj drugega ji ni težko narediti. Bedi nad rojstnimi dnevi članov in jim ob osebnih praznikih pošilja voščilnice. 80 let Edija Seliča Zibel mu je tekla v Javorju v Slivnici pri Celju v kmečki družini. Bil je tretji od osmih otrok. Po svojih močeh je pomagal staršem pri kmečkih opravilih. Štirinajstleten je odšel v Štore v industrijsko-kovinar-sko šolo, pozneje pa je med delom končal metalurško šolo za livarje in postal delovodja. V štorski železarni je služboval do leta 1988, ko se je upokojil. Ženo je spoznal v Laški vasi nad Štorami na veselici. Preskočila je iskra in takoj je vedel, da je prava za njegovo življenjsko sopotnico. V zakonu se jima je rodila hči, imata pa tudi enega vnuka. Edijev konjiček je bil šport. V Štorah je treniral žensko in moško odbojkarsko in sankaško ekipo. Po upokojitvi je začel balinati in tudi voditi balinarsko ekipo pri DU Blagovna. Sicer je vesele narave in ima rad družbo, ljudi in naravo, skratka rad živi. Doma obdeluje vrtiček pri hišici, ki sta si jo z ženo zgradila, in uživa ob pogledu na pridelke, ki mu jih daje narava v zameno za delo njegovih rok. Želi si, da bi mu zdravje služilo, da bi lahko še kaj postoril za dom in za balinanje. (LC) Čeprav bo Selič letos dopolnil osem križev, se svojemu hobiju trenerja še ni odpovedal. Reportaža (21) NOVODOBNA ZABAVA Od hleva do diskoteke Sprostitev. Večina mladih, željnih zabave, se na žur odpravi izven Šentjurja. » Piše: Metka Pirc Bili so časi, ko je za Club B-52 vedela vsa Slovenija. In res je tudi to, da niso vsi spomini na ta klub lepi, odvisno od tega, koga vprašate. Sosedom, ki so se nenehno ukvarjali z izgredi okoli lokala, je odleglo, večina mladih pa se znajde po svoje. Generacije, ki so se zabavale v šentjurskem B-52, so medtem nekoliko odrasle, mlajši se zabavajo drugače. mir. Šentjurčani raje kot na pivce v večerni lokal zahajajo na tekme v telovadnici tamkajšnje osnovne šole, kjer navijajo za svoje košarkarje in kot kaže zaenkrat, jim gre dobro od rok. A zgodba kluba B-52 je zanimiva z več vidikov. Včasih je prav težko verjeti, kaj se je zgodilo s hlevom, ki je nekoč služil za vzrejo zajcev in gojenje šampinjonov. Kasneje so prostor predelali v domačo gostilno, nekateri se boste še spomnili Jurijevega hrama, ki je tam domoval v začetku 90. let. Kmalu so v gostilni videli priložnost, da jo preuredijo v lokal za zabavo in nastal je Evergreen. Ta, zanimivo, ni prinašal toliko težav stanovalcem, ki so se še najbolj ukvarjali z vsepovprek parkiranimi avtomobili in laserjem, kije svetil v zrak in Spremenil se je način življenja, kriza je prinesla pomanjkanje denarja, zaradi česar se marsikdo več ne odloči za zabavo 'zunaj’. Mladi ostajajo za računalniki in pametnimi napravami, družijo se na družabnih omrežjih. Tisti, kijih tu in tam še pritegne dobra zabava, se odpravijo v katerega izmed šentjurskih lokalov, pa še to redko. Dejstvo je, da stare slave B-52 ne dosega nihče. A Šentjur navsezadnje ni edini kraj, ki se sooča s temi spremembami. Podobno zgodbo so namreč pisali v Šempetru v Savinjski dolini, kije še pred desetletjem veljal za mesto zabave. Domala na vsakih nekaj metrov je bil kakšen lokal in prav vsak je bil poln mladine. Raje navijajo za košarkarje Ko se danes odpravite do nekdanjega Cluba B-52, ta ne spominja več na čase stare slave. Lokal je zadnjih pet let zaprt, po naših podatkih je lastnik prostorov celjski nepremičninski mogotec Aleksander Jančar. Sosedje bolj mimo spijo in po vseh križih in težavah, ki jih je klub prinašal okolici, kaže, da je v Hruševcu vendarle zavladal na veliko opozarjal na prostor zabave. Lokal ostaja zaprt Lokal je večkrat menjal lastnike, vmes je bila tam mehiška restavracija Zapata in nazadnje klub B-52, ki je občanom povzročil največ sivih las. Medtem ko so se v Šentjur zgrinjale množice, željne zabave, so se pri upravljanju lokala spretno izogibali inšpektorjem in raznim pritožbam. Leta 2000 so B-52 registrirali kot Društvo za rekreacijo in razvedrilo, a so krajani kmalu ugotovili, da klub namenov ne uresničuje, še najmanj pa da spodbuja in neguje zdrav način življenja, skrbi za strokovna izobraževanja, za šport, rekreacijo in seminarje, kar so zapisali v ustanovnem aktu. Nazadnje so lokal leta 2010 zaprli, tri leta pred tem je po naših podatkih prišel v Jančarjeve roke. Slava nekdanjega B-52 med ljubitelji zabave sicer še živi, a ne kaže, da bi kaj takega v Šentjurju spet obudili. (22) Prejeli smo PREJELI SMO Ljudje so pretrpeli veliko gorja zaradi Palčka Druga plat. Oglasil se je pravni zastopnik mnogih, ki so trpeli zaradi Palčka. » Avtor: Franc Pevec, Šentjur Ko sem prebral, pravkar izdano knjigo Palčkova banda, me je opomnila, koliko gorja je storil Palček številnim družinam na Šentjurskem. Ne le, ko je hodil od hiše do hiše, oborožen z brzostrelko in bombami za pasom in nasilno zahteval pijačo in hrano, temveč zlasti potem, ko je Udbi in sodišču na zaslišanju povedal vsako malenkost in še kaj dodal zraven. Sodišče pa je vzelo vse , kar je povedal Palček, za sveto in na veliko obsojalo ljudi na dolgotrajne zaporne kazni. Tudi do dvajset let. Kot pravni zastopnik mnogih, ki so bili zaradi Palčka neupravičeno obsojeni in zaprti, mi je znanih veliko tragičnih življenjskih zgodb, ki so jih izpovedovali prizadeti ljudje, meni in na zaslišanjih na sodišču, ko so uveljavljali oprostitev obtožb. Poglejmo le nekatere: Ivan Na koncu obravnave na sodišču je sodnik vprašal Ivana: » Boste še kaj dodali k temu, kar ste izpovedali?« Ker si je močno želel domov k noseči mladi ženi, je Ivan odgovoril: »Nisem bil tistega dne v tistem kraju, kot se očita nekaterim.« Takrat pa je vstal tožilec in narekoval razširitev obtožbe, kije Ivana obremenila, daje bil tam. Zaradi tega je bil potem ustreljen. Če bi molčal, bi ostal živ. Vendar ni mogel molčati, ker j e bila njegova ljubezen do žene in čakajočega otroka močnejša. Tonček Tonček ni videl svetlobe in sonca zaradi Palčka 4 leta. Ko je slišal, da zapirajo ljudi zaradi Palčka, si je nad krušno pečjo nekoliko razširil dimnik in v njem v prisilnem položaju preživel neprekinjeno 4 leta. Hrano in pijačo mu je dajala sestra s pečnimi vilami skozi pečna vrata v dimnik. Toda neko jutro ga prebudijo klici: »Pridi ven! Vemo, da si v hiši!« Sestra pride k dimniku in mu reče: »Zunaj je polno vojakov. Ne moreš se rešiti. Bolje, da greš ven.« Splezal je iz dimnika in prosil sestro, s katero se pozneje ni več dobro razumel, da ga prime za roko in mu pomaga priti iz hiše, saj ni ničesar videl, ker gaje svetloba oslepila. Ko se je vrnil iz zapora, je postal velik inovator v Uniorju in prejel zaradi tega več priznanj, ki jih še danes skrbno hrani. Družine Ko je Palček povedal na zaslišanju državnim organom, da mu je družina, ki jo je imenoval, dala kosilo in da je eno noč prespal na njihovem kozolcu, čeprav slednjega domači niso vedeli, je poslana milica in vojaščina očeta vpričo družine tako pretepla, da so mu izbili zobe, dom pa zapečatila. Njega in številno družino so zaprli. Več je bilo družin z malimi otroki, katerim so zaprli oba starša, Po življenjski in človekoljubni logiki bi se moralo prestajanje kazni urediti tako, da bi vsaj eden izmed staršev ostal doma pri otrocih in odšel na odsluženje kazni potem, ko se vrne iz zapora drug starš. Vendar ni bilo tako. Otroci so ostali sami doma. Mladoletni 17-letni Janez je bil zaprt 3 leta, ker je dal Palčku pol litra jabolčnika, ko je ta prišel oborožen mimo in od njega neprijazno zahteval pijačo, ker ni bilo drugega doma. Dveletni Jožek in štiriletni Franci sta hodila zraven matere v mariborske zapore na obisk k očetu, kamor so ga zaprli zaradi Palčka. Vsakič je zaprti oče dvignil v naročje svoja otroka in skupaj z njima ter materjo jokal. Toda po nekaj mesecih so zaman prihajali na obisk k očetu v mariborski zapor. Povedali so jim, da ga ni v zaporu. Zaman so ga čakali. Potem pa je prišlo domov obvestilo, da je zaradi bolezni umrl. Na vse načine je mati poskušala urediti, da bi bil mož oziroma oče skupnih otrok pokopan v domačem kraju. Ker tega niso dovolili, je hotela urediti, da bi se smeli udeležiti pogreba v Mariboru. Ves trud je bil zaman. Še danes ne vedo, kje je njegov grob. Palčka med ljudi poslala tedanja Udba Palček j e na podoben način povzročil veliko gorja številnim družinam in posameznikom. Po moji oceni več stotim, saj je obiskoval ljudi, ne le na Šentjurskem ampak v manjšem obsegu tudi na konjiškem, voj niškem in nekaj malega tudi na šmarskem območju. Dejstva, dokazi in življenjska logika privedejo do logičnega zaključka, da je Palčka poslala med ljudi tedanja Udba. To izhaja iz naslednjega: Obtoženi, obsojeni in zaprti ljudje zaradi Palčkovega delovanja leta 1947 in 1950 so bili oproščeni pred leti na podlagi sodb Okrajnega sodišča v Celju in Vrhovnega sodišča Slovenije iz razloga, ker je sodišče ugotovilo, da niso bili podani zakonski znaki za storitev očitanih kaznivih dejanj po tedanji povojni zakonodaji. - Vse, kar je Palček povedal Udbi, ki je izvajala zaslišanja za potrebe sodnega postopka, in kar je povedal na obravnavi na sodišču, je sodišče vzelo za sveto. Kar pa so povedali v svoj zagovor obtoženi ljudje, ni imelo teže, zaradi česar je bila obramba za obtožene ljudi nemogoča. - Pod oboroženo prisilo so morali dajati ljudje Palčku pijačo in hrano, sodišče pa tega pri razsodbi ni upoštevalo. Kdo se ne bi bal Palčka, ki oborožen nasilno zahteva hrano in pijačo in celo grozi, da bo tisti ustreljen, ki se bo upiral ali če ga bo prijavil. Vsak pameten bi mu dal hrano in pijačo, samo da bi se ga znebil. Zlasti še, ker so ljudje vedeli, da je bil v partizanih likvidator in da je ustrelil v povojnem času kmeta. Kljub temu je nekaj ljudi prijavilo Palčkovo nasilno delovanje tedanji oblasti, vendar se ta štiri leta ni potrudila, da bi preprečila njegovo delovanje. Nasprotno, ti ljudje so imeli potem z oblastjo težave, kar vedo povedati tiste priče, ki so omenjene v knjigi in še nekatere druge. - V času svojega nasilnega delovanja je Palček bival pri svoji sestri v Leskovcu blizu Celja, na kmetiji, kije na zelo izpostavljeni travniški ravnini, kar zanj ni bila vama lokacija. Tudi sosedje te kmetije so tedaj vedeli, da biva tam, kar je tudi zapisano v navedeni knjigi. Nelogično je, da ga državni organi tam niso iskali. Splošno znano in logično pravilo za državne organe je, da se kriminalca najprej išče pri ožjih sorodnikih, če se ga ne najde doma. Je pa na ta način imel odlično lokacijo za sodelovanje z Udbo. - Po štirih letih Palčkovega nasilnega delovanja s presledkom so končno državni organi prišli s čmo limuzino po Palčka v Leskovec pri Celju, kjer je bival pri sestri in ga odpeljali v limuzini kot gospoda, sestro in njene domače pa so pretepali in strpali na kamion ter zaprli. - Na obravnavi je bil Palček brezskrben in urejeno oblečen ter obut kot uglajen oficir, ki sodi drugim, kar je opisano tudi v navedeni knjigi. - Palček ni bil sin kmeta, ampak je otroštvo preživel z materjo v mlinu v Žagaj u pri Ponikvi, kije bil od sosednjega kmeta. Zato ni logično, da bi se naj trudil za enakopraven položaj kmetov. - Palček je bil likvidator v partizanih in po vojni, saj je v času povojnega delovanja ustrelil kmeta, ko je ta bežal pred njim, kar j e bilo tedaj ljudem znano. Poleg tega je bil po vojni miličnik. - Palček je neživljenjsko in nelogično opisal konec Dušana Mlakarja, kije bil sin trgovca, ko je trdil, da se je Mlakar sam ustrelil med spanjem, ko sta spala skupaj. Po logiki stvari tega ni mogoče verjeti. Zlasti še, ker je bil Mlakar kot bivši partizan izkušen v ravnanju z orožjem. - Tudi dr. Franc Kovač, kateremu je poznan seznam udbovcev, saj je o njem pisal pred več leti v šentjurskem glasilu in ki je pred dvajsetimi leti raziskoval Palčkov primer in zapisal pričanja še tedaj živečih ljudi, meni, da je Palček vsaj določeno obdobje svojega povojnega delovanja sodeloval z Udbo. To mnenje je zapisano v navedeni knjigi. - Udba v svojem poročilu, ki ga je spisala za potrebe sodnega spisa, torej za javnost, ne omenja, da bi bil Palček njen sodelavec, kar je povsem logično, saj ni hotela obremeniti same sebe. - Palčkovo navezo z Udbo potrjujejo tudi konkretne in obremenilne izjave prič, ki so objavljene v zgoraj navedeni knjigi. - Splošno znano je, da je tedanja oblast s strahovlado in vnaprej predvidenimi in zrežiranimi procesi odvračala ljudi od nespoštovanja nedemokratičnih zakonov in kritike sistema, ki je omejeval človekove pravice in svoboščine ljudi. S primerom Palček je očitno hotela ljudem pokazati, da so kazni za kritike sistema hude. O teh svojih krutih usodah in življenjskih travmah so ljudje vseskozi molčali. Šele ko so dočakali demokratičen sistem, so upali zaupati svoje preslano trpljenje. Pa še to mnogi z velikim strahom, ki se ga še vedno niso povsem znebili. DEJSTVA V Pišite nam tudi vi! urednistvo(5)sentjurskenovice.si Iz naših krajev @ ZDAJ UREJAJO 50LSKI FOTO ARHIV Drameljčani dejavno posegajo v življenje v svoji skupnosti Športno društvo Šedina. Od nogometa in namiznega tenisa do knjig, monografij, prireditev. » Piše: Tomaž Pritekel] V Športnem društvu Šedina, ki ima sedež v Dramljah, so v več kot desedetju delovanja prešli od športa h kulturi, čeprav se še vedno ukvarjajo z obema dejavnostma. Delovanje članov društva j e zagotovo eden od vzorčnih primerov, kako lahko posamezniki dejavno posežemo v življenje v svoji lokalni skupnosti. V zadnjih letih celo prevladujejo dejavnosti na področju kulture, zanima pa jih tudi zgodovina. »Vse manj mladih se danes rekreativno ukvarja s športom. Upad interesa članov za šport in moje veliko zanimanje za kulturo in zgodovino sta verjetno glavna razloga, da smo v zadnjem času bolj dejavni na kulturnem področju,« pravi predsednik dmštva Primož Laubič. Trenutno se najbolj ukvarjajo s foto arhivom Osnovne šole Dramlje. Pomagajo pri preslikavan) u in urejanju fotografij, ki jih bodo izdali kot foto album in tudi v digitalni obliki. Začeli kot nogometni klub Proti koncu leta 2003 seje nogometni klub Šedina preoblikoval v Športno društvo Šedina. Prva leta Šednska noč - prireditev, ki jo organizira ŠD Šedina. Predsednik društva Primož Laubič. so člani društva redno prirejali turnirje v malem nogometu, organizirali zimsko in letno rekreacijo ter sodelovali kot košarkarska ekipa. Danes je med odmevnejšimi dogodki njihov februarski turnir v namiznem tenisu, kije lani obeležil 10. obletnico, letos pa ga nameravajo organizirati kasneje v letu. Turnir je dobro obiskan, saj se ga udeležujejo tudi kolegi iz širše Slovenije. Prijateljske tekme so odigrali tudi z ekipo tednika Mladina, duhovniki PAX in drugimi. Od nogometa h knjigam Zadnja leta mnogo dejavnosti posvečajo kulturi. Že leta 2006 so ustanovili Sekcijo za zgodovino, ki je v ospredju društva zadnja štiri leta. Pred tremi leti so prvič pripomogli tudi k izidu literarnega dela 'Monografija o Dramljah'. Lani so s pripravo na tisk in zbiranjem DEJSTVA Društvo združuje približno štirideset članov, od katerih je petnajst bolj aktivnih. Društvo je odprto za vse morebitne bodoče člane, ki se utegnejo najti v njihovih interesih. sredstev veliko pripomogli k izidu odmevne zgodovinske knjige Palčkova banda, za katero si lastijo zasluge tudi kot pobudniki nastanka. Pred tremi leti so obudili zabavno vaško prireditev Šednska noč, ki se je udeleži približno sto Drameljčanov. Prireditev v celoti organizira društvo in jo izvede s pomočjo krajanov. ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Stari zapisi Šentjurske NOVICE Spon«,, številke (iOSTlSO; MONTPARIS Šentjurske novice z vami že od 22. aprila 1993 » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Kdo bo upravljal s športnim parkom? Na razpis za podelitev koncesije za upravljanje s šentjurskim športnim parkom ni bilo prav množičnega odziva. Prispeli sta le dve ponudbi, pa še od teh je ena neustrezna. Tako je ostal edini ponudnik NK Šentjur. Na občini so pojasnili, da je v zvezi s pripravo pogodb še mnogo nejasnosti in o konkretnih podatkih ne morejo govoriti. Tudi predsednik NK, g. Romih, ni bil nič določnejši, kar pomeni, da bodo pogajanja še dolga - Šentjurčani pa morda še eno sezono praktično brez bazena. Šentjurske novice, marec 1995 Največja želja je nov gasilski dom Predsednik šentjurskih gasilcev, Branko Oset, je na občnem zboru razgrnil načrt za naprej. Zanimiva je želja po novem gasilskem domu. Zdajšnji dom naj bi bil čisto v redu, problem pa je lokacija v središču mesta in prometne težave. Možna rešitev naj bi bil nov gasilski hram na Pešnici. Po Osetovih besedah bodo skušali čimprej postaviti projekt. Zdajšnji gasilski dom naj bi prodali, izkupiček pa vložili v gradnjo novega. Šentjurske novice, marec 2000 Zakaj so se sprli šentjurski upokojenci? Dogodki ob menjavanju vodstva društva Šentjur- bila, da je verbalno šlo za demokracijo, v resnici pa sitih upokojencev bodo šli v zgodovino. Prišlo je do predvsem za fasado oziroma pogovor gluhih. Kljub velike upokojenske mobilizacije, sklicani so bili kar dolgim in žolčnim hlipikam, ko so na vse strani le-trije občni zbori, udeležba pa je kar rasla in rasla. Na tele težke besede, pa na koncu nismo uspeli zvedeti prvem je zborovalo 113 upokojencev, na dmgem niti tega, zakaj so se upokojenci pravzaprav sprli. 166, na tretjem pa že 240. Značilnost vseh treh je Šentjurske novice, marec 2005 Prejemniki nagrad Športnik leta 2011. Z UGODNEJŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE! | banka celje Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!www.banka-celje.si Kronika Obvestilo o videonadzoru objavimo na vidno mesto, tako da ga obiskovalec vidi pravočasno. Če ni obvestila, posnetkov verjetno ne boste mogli uporabiti kot dokaz v morebitnih kazenskih postopkih. OBJEKAT JE POD VIDEO NADZOROM VELIKI BRAT GLEDA Pozor, posnetek ni vedno dokaz! Kamere. Jo imate na hiši in je posnela roparja? Na podlagi posnetka storilca ni mogoče vedno kaznovati. » Piše: Nina Krobat Danes nas skorajda na vsakem koraku gleda Veliki brat'. Kamere so praktično povsod, tudi v naših žepih, in dostikrat posnamejo različne prekrške ali kazniva dejanja. Toda posnetki ne veljajo vedno kot dokaz. Kamere v križiščih Vzemimo naslednji primer: v križišču prevozimo rdečo luč in pri tem nas posname kamera, ki je nameščena v križišču. Toda policist nas zgolj na podlagi posnetka nadzorne kamere vedno ne more kaznovati. »Policija kot prekrškovni organ bi lahko uvedla postopek o prekršku zoper kršitelja le, če bi imela svoje kamere, ki bi bile sistematizirane in tipizirane ter bi bila policija njihov skrbnik,« pojasni pomočnik komandirja na šentjurski policijski postaji Martin Kumer. Če so kamere v lasti drugih organov in je videonadzor primerno označen, policija načeloma lahko ukrepa, toda le, če lastnik kamere poda prijavo o kršitvi cestno-prometnih predpisov. Toda ti posnetki se načeloma ne shranjujejo. Videonadzor doma Vedno več ljudi želi svoje domove zaščititi z videonadzo-rom. Tako nekateri kamere na svojo hišo namestijo kar 'prosto po Prešernu', kar pa ni dobro. Upoštevati je treba namreč nekaj pravil, sicer morebitni posnetek kaznivega dejanja ne more služiti kot osnova za pregon storilca oziroma dokaz. Ali, še huje, lahko smo celo kazensko odgovorni. Če brez dovoljenja in njihove vednosti snemamo ljudi na zemljišču, ki je obremenje- no s služnostjo ali je izven meja naše nepremičnine, tvegamo odškodninsko tožbo ali uvedbo kazenskega postopka. Nadzor naj bo torej v mejah naše nepremičnine. Kumer pojasnjuje: »Če ima posameznik za namen zaščite določenega objekta na vidno mesto nameščeno kamero, katero uporablja za zagotavljanje pravice do osebne varnosti, za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.« Takšen posnetek se kasneje lahko uporabi tudi kot dokaz v morebitnih kazenskih postopkih. Pri tem je pomembno, da o videonadzoru objavimo obvestilo na vidno mesto, tako da ga obiskovalec vidi pravočasno. Na tem obvestilu mora biti navedeno, da se na tem območju izvaja videonadzor, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja in telefonska številka za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki. Policist svetuje Če bi radi zaradi varovanja svojega premoženja svoj dom opremili z videonadzorom, upoštevajmo zgornja priporočila. Kumer ob tem še svetuje, da izberemo sistem, ki omogoča izdelavo dobrih posnetkov tako podnevi kot ponoči ali pa za nočni čas uredimo ustrezno osvetlitev območja, ki naj bi ga videonadzorni sistem pokrival. Sicer posnetki morda sploh ne bodo uporabni. ZNAN OBRAZ r Srečko Mohar. Je poveljnik PGD Ponikva, društva, ki je nastalo že leta 1922. Moharje v gasilske vrste vstopil pri štirinajstih letih kot mladinec. Najprej je bil navdušen nad tekmovanji in druženjem z ostalimi gasilci. »Pozneje te notranji klic privede do tega, da si poklican za pomoč ljudem v težavah. Gasilec se moraš roditi, to je poslanstvo od zgoraj. Drugače si ne morem predstavljati toliko ur prostovoljnega dela in izobraževanja.« Vsa leta se je redno izobraževal in je danes gasilski častnik dmge stopnje. S svojim znanjem in izkušnjami vodi tudi mlajše gasilce. »V društvu sem bil vedno vključen v organe upravljanja, in sicer od člana upravnega odbora, podpredsednika, podpoveljnika, vse do danes, ko opravljam funkcijo poveljnika.« Pravi, da zanimivih, tudi manj tragičnih, dogodkov pri gasilskem delu ne manjka. »Večkrat se spomnim, da je ekipa, v kateri sem tekmoval, običajno dosegla 4. mesto. Ko smo se pred tridesetimi leti peljali na regijsko tekmovanje v Rogaško Slatino, se je naš kombi nekaj kilometrov prej pokvaril. Še danes ne vem, kako smo prispeli na tekmovanje, smo pa MINI KRIMI f Kradejo gorivo Šentjur, 3. februar - Ponoči je nepridiprav iz delovnega stroja, parkiranega v kamnolomu, ukradel okoli 80 litrov goriva. Iz kovinskega kontejnerja je nato odnesel še torbo z orodjem in s tem povzročil za okoli 2.500 evrov škode. Neznanec pa je na avtocestnem počivališču Zima iz parkiranega tovornjaka ukradel 300 litrov goriva. Ni želel v zapor Šentjur, 4. februar - Poli- SrečVVko Mohar, poveljnik PGD Ponikva bili zopet četrti.« Zelo razburljiva izkušnja pa je bila tudi v letu 2013, ko so se z gasilci kar petkrat odpravili uničevat sršenja gnezda. Srečku so sicer všeč daljši sprehodi v naravi, s svojo kobilico se rad požene čez drn in strn, videti pa ga je možno tudi na smučeh. Rad ima veselo glasbo, zapoje tudi ob kakšni dalmatinski. cisti so prijeli 'znanega' Šen-tjurčana, ki se sam ni hotel zglasiti v zapor. Po ne najbolj veselem srečanju s policisti so ga le odpeljali na prestajanje zaporne kazni. Vozil zelo pijan Šentjur, 9. februar - Vozniku osebnega vozila je alkotest pokazal kar 1,04 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu vozniško dovoljenje začasno odvzeli, o stalnem odvzemu in 1.200 evrih globe pa bo odločalo sodišče. (26) Iz naših krajev Anton Komat prisotnim poroča o izkušnjah s terena. Korak bližje k lokalni samooskrbi s hrano Konec februarja je v pro- Nadaljevali so pogovor zadruge Šentjur, je idejo o lo-storih Razvojne agencije Koz- o načrtu povečanja oskrbe s kalni samooskrbi sicer pozdra-jansko v Šentjurju potekala 2. hrano lokalnih pridelovalcev, vil, vendar kot glavni problem razprava o lokalni samooskrbi, ki so ga osnovali že lansko navedel težko konkurenčnost katere pobudnica je predsedni- poletje. Anton Komat je ob lokalnih kmetovalcev velikim ca 00 SLS Šentjur, Mihaela začetku srečanja opozoril na živilskim dobaviteljem. Rožej. Srečanja so se udeležili problem poceni, nekvalite- Prisotni so se razšli z opti-predstavniki kmetijskih orga- tne in visoko kontaminirane mizmom in voljo po medse-nizacij, šol, vrtcev in Anton hrane, ki je na voljo v javnih bojnem sodelovanju. Zadali so Komat, samostojni raziskova- zavodih in predstavil prednosti si cilje in naloge, ki jih bodo lec, ki je lani že sodeloval pri lokalne samooskrbe na pod- začeli izvrševati takoj. Nasled-projektih lokalne samooskrbe lagi svojih izkušenj. Zvonko nje srečanje bo predvidoma že po Sloveniji. Pušnik, direktor Kmetijske čez mesec dni. (TP) Minikoncerti našli pristan v Zgornjem trgu V zaodrju nekdanjega kulturnega doma je bilo v zadnjem desetletju izvedenih več deset t.i. minikon-certov, kjer so gostovali številni glasbeni izvajalci različnih žanrov. Glas o dobrem vzdušju se je širil in zasedbe so rade obiskale Prostor. Ob prenovi stavbe v današnji IKC se je 'mi-nič' enkrat odvil v lokalu v športnem parku, kjer pa razmere niso najbolj primerne, enako pa je tudi po prenovi osrednjega kulturnega hrama. Aktivisti Študentskega kluba mladih Šentjur so se dogovorili, da bi dogodek lahko izpeljali v Galeriji Zgornji trg, ki je dobro prestala krst. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je nekaj du- catov obiskovalcev pospremilo nastopa skupin Blac-kMonk in Ars Groova. V prvi je iz naših koncev zaigral Domen Gajšek, drugo zasedbo pa lahko okličemo za domačo, saj jo sestavljajo: Marjeta Pušnik — solo vokal, Matjaž Jager — klaviature, kitara in vokal, Gorazd Zapušek — kitara, Aleš Paščinski — bas kitara in vokal, Miha Vrečko — bobni, Uroš Paščinski — trobenta, klaviature in vokal ter Žiga Vešligaj - saksofon. (BR) ŠENTJURČANI PRAVIJO Kaj bodo letos na svojemvrtu posadili znani Šentjurčani? Kmalu se začno dela na vrtovih. Imate tudi vi že načrt? Kaj bodo letos na svojem vrtu posadili Šentjurčani? » Sprašuje: Tomaž Pritekelj Zlatka Brečko, šentjurska notarka Vrta sicer še nimam, a upam, da mi ga uspe urediti še letos. Vesela bi bila, če bi mi uspevala solata, paradižnik, jagode, peteršilj, korenček, kumarice, fižol in pesa. Andrej Ocepek, Meja Šentjur Doma imamo manjši vrt, na katerem posadimo nekaj vrtne zelenjave. Tako bo tudi letos, ko bomo posadili solato, rukolo, čebulo, korenček, hokaido buče, nizek fižol in grah. Radi posadimo tudi kakšne rože, letos imamo v mislih sivko. Včasih pa tudi eksperimentiramo z bolj eksotičnimi sortami čilija, boba ali paprike. Majda Mauer, vodja Cvetiičarne Majda Doma imamo manjši zelenjavni vrt, kjer sadimo in sejemo običajno vrtno zelenjavo, kot je solata, paradižnik, peteršilj, rumeni korenček,... Mož, ki je iz iste stroke kot jaz, pa skrbi za večji okrasni vrt. Lani smo imeli posajeno tudi piro, tako da letos uživamo v domačem pirinem kruhu. Družabno Družabne dogodke beleži TOMAŽ PRITEKEL!. Letos sta bila pust In Valentinovo na Isto soboto. Marsikateri dogodek je bil zato kar pnstno-valentinovski. Tudi Valentinov pohod Društva Izviri Dobrina, od koder sta tale pohodnika. W Šentjurčanka, J sopranistka Urška Arlič Gololičič, med nastopom ob L kulturnem prazniku. Foto Bogdan Rahten ŠENTJURSKIH 5 Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur Otroke razveseljuje pozornost Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur, ki vil enotah in 41 oddelkih vključuje 733 otrok. Kakšni so šentjurski otroci? Šentjurski otroci so kot vsi ostali predšolski otroci; vedoželjni, razigrani, kompetentni, željni novih izzivov, neposredni v komunikaciji in vedenju. Ali se vam je kakšen otrok posebej vtisnil v spomin? Pred kratkim sem vprašala dečka, ali morda trenira hokej, o katerem je znal toliko povedati. Odgovoril je, da se je vse naučil preko gledanja televizije in tekem. Na vprašanje, ali šport spremlja z očetom, je bil njegov odgovor odločen: »Ne samo z atijem, tudi mami je vedno zraven.« Posebej mi je v spominu ostala tudi deklica s cerebralno paralizo. Ob spremljanju njenega razvoja sem se naučila ceniti male dosežke in prepoznati drobne čudeže v vsakdanjih stvareh. Kaj otroke najbolj razveseli? Otroke najbolj razveseljuje pozornost. Ljubeč in aktivno preživet čas s starši je v predšolskem obdobju nenadomestljiv. Predšolsko obdobje je za otroka najpomembnejši del življenja. Ne da se ga nadomestiti, da pa se vanj veliko vložiti. Prisluhnimo otroku, podarimo mu svoj čas in ljubezen ter mu omogočimo, daje srečen že samo zato, ker je otrok. Kaj jih najbolj utrudi? Kot igra je tudi gibanje otrokova osnovna potreba in dejavnost. Najbolj (prijetno) utrujeni so otroci po daljših sprehodih in aktivnih gibalnih dejavnostih. V Ipavčevi hiši str 28 nazdravljali z 'novim vinom' Skoraj 600 str 28 pohodnikov z Drameljčani (28) Družabno V Ipavčevi hiši nazdravljali z 'novim vinom' Zborovodja MePZ Zarja Šentvid, novi predsednik DLU Ritnik Dragan Podovac, Josip Ipavec (zadaj). Po osrednji občinski prireditvi ob prazniku kulture je šentjurski župan tradicionalno priredil sprejem domačih kulturnikov v Ipavčevi hiši. Tokrat je župan nazdravil z 'živo rumenim vinom'. Manjkala ni niti pesem iz grl prisotnih pevcev. Vseeno je bil opazen izostanek nekaterih vidnih akterjev na področju kulture, ki v snežnem metežu najverjetneje niso zaupali šentjurski zimski službi. (BR) Župan je kulturnikom nazdravil z živorumeno obarvanim 'vinom'. Pohodniki soseokre-' pčali tudi s čajem. /f pohodniška Skoraj 600 pohodnikov z Drameljčani Planinsko društvo Dramlje je organiziralo 34. pohod za krepitev zdravja v spomin na pohod legendarne XIV. divizije, ki je 13. in 14. februarja 1944 osvobajala naše kraje. Med 500 in 600 pohodnikov se je podalo na okoli 20 kilometrov dolgo markirano pot. Najbolj pripravljeni so celotno pot prehodili v treh urah. Ob koncu pohoda so tradicionalno podelili tudi značke in plakete. Prva kontrolna točka - gasilski ’ -dom Dramlje, f*. ' ' 1 ^ V Družabno (29) Po Valentinovi poti Društvo Izviri Dobrina je nagrade izžrebanim pohodnikom. (Foto Franci Hrovatič) Drago Keše in Martin Recko. Pohodniki na pohodu v čast sv. Valentina. Katja Kovačič in Slavko Kolar, predsednik društva Izviri. V cerkvi sv. Valentina. Zakonca Pušnik iz Gorice pri Slivnici. Skupina pohodnikov iz Šentjurja. Radio Rogla v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8. RADIO 1* '^1 Mi i m Wl:7 voltLt^Cefjfkih fe£wii www.lekarnaNaKlik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur ()dpiralni čas: pon - pet: 7:00 - 19:00, sob 7:00 -13:00, Telefon (03) 749 27 56 AKCIJA VSEH LEKARN Najbolj cenjena lekarna 2015 Farmacevti. Vsakdo je že bil v situaciji, ko je bil nasvet farmacevta neprecenljiv. » Pripravila: Nataša Jevšovar r V lekarni dobimo kredibilna navodila in zdravila, ki nam olajšajo takšne ali drugačne zdravstvene težave. Ob večjih ali manjših zdravstvenih težavah so ljudem nasveti farmacevtov večinoma enako neprecenljivi kot zdravniški nasveti. Včasih se kljub zdravstvenim težavam kar ne moremo pri-praviti do tega, da bi obiskali zdravnika. Za obisk zdravnika se je večinoma treba naročiti po te-lefonu in ga tudi potem čakati v čakalnici, ki je običajno polna kašljajočih pacientov ... Precej lažje in predvsem hitreje je skočiti do prve lekarne in potožiti farmacevtu o svojih težavah. V lekarni vedno dobimo kredibilna navodila in mnogokrat tudi zdravila, ki nam olajšajo takšno ali drugačno bolezen. Če spadate med tiste, ki bi želeli pohvaliti lekarno, katero redno obiskujete, je sedaj priložnost; tudi letos namreč poteka vsesloven- DEJSTVA^Q33 Številne drobne usluge Morda ste med tistimi, ki ob obisku lekarne že točno vedo, kaj potrebujejo, pa jim farmacevt kljub temu osveži znanje in jih spomni na podrobnosti, na katere vse prehitro pozabimo. Številne so drobne usluge, ki jih jemljemo kot samoumevne: morda vas opozori na neželene učinke zdravil ali njihovo součinkovanje ... ski izbor Najbolj cenjena lekarna. Akcijo podpirata Slovensko farmacevtsko društvo in Lekarniška zbornica Slovenija, poteka pa pod medijskim okriljem Zavoda Kinoks in Revije za moje zdravje. Kako glasovati? Tudi Celjske lekarne so se pridružile izboru 'Najbolj cenjena lekarna 2015', v kateri lahko obisko- valci lekarn glasujejo za svojo najbolj priljubljeno lekarno. Namen akcije je povečati prepoznavnost lekarn in farmacevtskega poklica ter poudariti pomembno vlogo lekarniškega farmacevta. Glasovanje traja do 25. aprila. Glasovnice so na voljo na spletni strani www. revij azamoj ezdravj e .si in v tiskani ediciji Revije za moje zdravje. Gla- sovnice so na voljo tudi v devetih največjih enotah Celjskih lekarn, na spletni strani www.lekarnana-klik.si so umestili tudi povezavo na e-glasovnico. V žrebanju sodelujejo vsi, ki v spletni ali papirni glasovnici izpolnijo obrazec s podatki. Letos lahko vsak glasuje le enkrat. Med glasovalci bodo vsak mesec razdelili pet lepih nagrad, ob zadnjem žrebu pa bodo število izžrebancev podvojili. Nagrajenci izmed prejetih glasovnic bodo izžrebani 2. marca, 2. aprila in 2. maja. Lekarne z največ prejetimi glasovi bodo razglašene 15. maja na slavnostni prireditvi Simpozija Slovenskega farmacevtskega društva. Lekarniške enote V Celju imajo Celjske lekarne kar nekaj enot: v zdravstvenem domu, v mestnem jedru, v Planetu Tuš, v Citycentru, v Novi vasi, na Otoku in na Lavi. Njihove lekarne pa najdemo tudi v drugih krajih: v Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Vojniku, Šmarju, Radečah, Zrečah, Laškem, Kozju, Rimskih Toplicah, Ločah, Rogatcu in Vitanju. Če vam je katera med njimi še posebej ljuba, lahko sedaj pokažete svojo naklonjenost in sodelujete v akciji. POLOŽENO NA SRCE Smeh je pol zdravja. Veliko Slovencev se smeje tudi v okviru vadbe joge smeha, ki je na voljo tudi v Celju. Medse vabijo vse, ki želijo v svoje življenje vnesti več radosti in smeha. Pridite v udobnem oblačilu in s plastenko vode VSAK TOREK, ob 18. uri, v prostore Anahata centra na Kidričevo 3 (2. nadstropje). Informacije: 041 264 468, zaželena je predhodna najava. Dogodki ob tednu boja proti raku Ob tednu boja proti raku bodo v Citycentru preventivne informativne stojnice, na katerih bodo zainteresirane obiskovalce seznanjali z nekajenjem, s škodljivimi učinki alkohola, s samopregledovanjem dojk in mod ter z zdravo prehrano. V dneh od 3. do 5. marca bodo od 13. do 19. ure pri kavarni Bacchus Gourmet strokovnjaki predstavili naslednje vsebine: TOREK, 3. marec: promocija nekajenja s prikazom modela pljuč kadilca in nekadilca in informiranje o škodljivih učinkih alkohola ter mejah tveganega in škodljivega pitja alkohola SREDA, 4. marec: prikaz samopregledovanja dojk in mod na učnih modelih ČETRTEK, 5. marec: informiranje o zdravi prehrani - zdravi prigrizki - kuharski recepti Informativno svetovalne dogodke, namenjene širši javnosti in osredotočene v preprečevanje ter zgodnje odkrivanje raka, so pripravili Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravstveni dom Celje, Društvo za boj proti raku regije Celje, Javni zavod Sodo in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. Vrtnarimo OSNOVNO PRAVILO VRTNARJENJA Nikoli ne obdelujemo mokrih tal, temveč počakamo, da se prst primerno osuši; t.j. takrat, ko se ne oprijemlje več obutve in orodja. » Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANA JEVŠENAK. Čas je za pripravo semenskega krompirja Veselimo se pomladi. Koledarska zima, ki v marcu šteje svoje zadnje dneve, se za nekaj časa poslavlja in odpira vrata pomladi. Prihaja čas, ko bodo naše zelenjavne gredice ponovno oživele in nas vsak dan znova presenečale s prebujajočim in razvijajočim se življenjem. Najprej spomladanski česen, nato čebulček, korenček in solata ... Tako se bo začela letošnja setvena sezona na prostem na vrtu gospe Veronike. Takoj ko zemlja odmrzne, lahko posejemo tudi bob in grah, saj preneseta zelo nizke temperature. Zgodaj posejana imata veliko možnosti, da uideta napadom uši, saj bomo pridelek pobrali, še preden se bodo uši razmnožile. Ko se prst ogreje na vsaj 8 °C pa lahko posadimo tudi zgodnji krompir. Izbor semenskega krompirja V naših trgovinah j e na voljo več kot 80 različnih, večinoma uvoženih sort semenskega krompirja. Dobro je, če imamo na voljo katero od domačih sort, ki je na naše podnebne razmere bolj prilagojena in zato manj občutljiva za različne bolezni in škodljivce. Katero sorto bomo izbrali, je odvisno od tega, kdaj želimo pridelek, kakšen okus nam odgovarja, kolikšen pridelek pričakujemo in od drugih kriterijev. Za seme moramo vedno izbrati samo zdrave in Okusna zgodnja sorta krompirja za sprotno rabo je dobri stari kifeljček ali kresnik. nepoškodovane gomolje. Okusna zgodnja sorta krompirja pri nas je dobri stari kifeljček ali kresnik. Ne smemo saditi v prehladno prst Nakaljenih gomoljev krompirja ne smemo saditi v prehladno prst; le-ta mora imeti vsaj 8 °C. Če je prst suha in primerno topla, lahko zgodnje sorte posadimo že konec februarja, srednje in pozne sorte pa konec marca ali v začetku aprila, odvisno od vremena, lege, nadmorske višine,... Gospa Veronika se spomni, da je lanska saditev 5. aprila srednje pozne sorte domačega krompirja obrodila odlično letino. Eno od osnovnih pravil vrtnarjenja je, da nikoli ne obdelujemo mokrih tal, temveč počakamo, da se prst primemo osuši; t.j. takrat, ko se ne oprijemlje več obutve in orodja. Samo iz čvrstih cim bo krepka rastlina Ker si nas večina želi, da bi lahko čim prej jedli domači mladi krompir, si lahko pomagamo tako, da krompir predhodno nakalimo. Nakalitev semenskega krompirja pomeni, da iz očes na gomolju poženejo poganjki ali cime, še predenjih damo v zemljo. To naredimo tako, da gomolje zložimo enega poleg drugega v nižji zabojček in postavimo na svetel, hladen prostor (med 10 in 15 SC), kjer ne sme zmrzovati. V bolj toplem prostoru bi se razvili predolgi, nežni poganjki; mi pa želimo močne, 2-3 cm dolge čvrste poganjke. Gomolje naložimo tako, da je na vrhu tisti del, ki ima največ očes in je navadno debelejši. Gospe Veroniki bi tak postopek zaradi prevelikih količin semenskega krompirja vzel preveč časa in prostora, zato krompir od poletja skladišči v večjih lesenih zabojih, na leseni podlagi, primerni svetlobi, temperaturi in vlagi. Zaloge redno in skrbno preglejuje ter sproti odstranjuje slabe (gnile] gomolje. Semenski krompir v fazi na-kaljevanja. Samo iz čvrstih cim se bo razvila krepka rastlina. PA POHRUSTAJMO... Skutni namaz z drobnjakom Drobnjak ali ‘šnitloh’ je nezahtevna, univerzalna začimbna trajnica, ki je podobno kot peteršilj na voljo skoraj celo leto na večini naših vrtov. S svojim posebnim, čebuli podobnim okusom, se dobro poda številnim jedem; najboljši pa je svež z domačega vrta. Najbolj ga poznamo kot dekorativen in aromatičen dodatek v krožniku goveje juhe, odličen pa je tudi pri pripravi zeliščnih, skutnih ter drugih namazov. Za zdrav zajtrk si lahko na kos doma pečenega polnozrnatega rženega kruha namažemo skutni namaz z drobnjakom, ki ga pripravimo iz naslednjih sestavin: skute, kisle smetane, navadnega jogurta, soli in svežega drobnjaka. Dober tek! Vrtnarimo (g) Na šentjurski tržnici prva letošnja izmenjava semen Društvo Skrinja. Prva letošnja izmenjava semen na šentjurski tržnici že v februarju. »Društvo Skrinja skrbi, da se ljudsko izročilo spoznava, ohranja in prenaša v svoji izvorni obliki in živi še dalje tam, kjer je nastalo - med ljudmi,« pravi ustanoviteljica in predsednica društva Tanja Gobec, ki je tudi organizatorka dogodkov izmenjave semen, od katerih je prvi potekal predzadnjo februarsko soboto na Tržnici Šentjur. Semena spet menjamo na Šentjurjevem Vrtičkarji, varuhi semen, ljubitelji naravnega vrtnarjenja in drugi so lahko na srečanju ne samo oplemenitili svojo semensko zbirko, ampak tudi obogatili svoje znanje, saj je vzporedno z izmenjavo semen potekala tudi zanimiva izmenjava mnenj, izkušenj in nasvetov. Na voljo so bila semena različnih vrst zelenjave: domače sorte fižola, buč (golice, čajote, cugi, ...), špargljev, brokolija, brstičnega zelja ..., semena cvetlic: kapucinke, tagetes, cinije, astre, modra vrtnica, ognjič, sončnice ..., ter drugih rastlin: ajda, koruza kokice, okrasne buče, rožmarin, žafra-nika ... Za izmenjavo so bili na voljo tudi gomolji vijoličnega krompirja in topinamburja ter sadike citronske melise, zvite vrbe, grmovnice metulj nik, oleandra, aloe, goji jagod in dmgih. Če tudi vi menite, da so naša domača semena dediščina, ki jo moramo negovati in prenesti na mlajše generacije, vabljeni na naslednjo izmenjavo semen in sadik, ki bo potekala v okviru prireditev Šentjurjevo 2015. Menjali niso le semen, ampak tudi znanje. Tanja Gobec v družbi domačega, v krušni peči pečenega kruha. Društvo Skrinja Društvo je pobudnik različnih izobraževalnih, vsem starostnim skupinam namenjenih dejavnosti. V okviru projekta 'Z grede do mize' potekajo s pomočjo mentorjev in učencev 05 Frana Malgaja aktivnosti za pripravo šolskega perma-kulturnega vrta. Odlično obiskane dejavnosti projekta 'Od zrna do kruha' so namenjene spoznavanju peke kruha iz domačih vrst žit - otroci se naučijo, kako pridelamo moko, odrasli pa, kako iz moke spečemo različne pekovske izdelke. Z namenom približati mladim slovensko podeželje nekoč že nekaj let uspešno deluje tudi Mladinska folklorna skupina Lintvar. V okviru etnoloških delavnic otroci skozi igro spoznavajo različne stare ljudske običaje in se učijo izdelovati košarice, rože iz krep papirja ..., svoje izdelke pa predstavijo na turističnih prireditvah. V sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice organizirajo tudi konzerva-torske tečaje, na katerih lahko udeleženci pod strokovnim vodstvom zaščitijo svoje starinske predmete. ZDRAVILNA SKRINJICA Lapuh Narava sama poskrbi, da ob pravem času zrastejo prav tiste rastline, ki tedaj lahko koristijo našemu organizmu. Ena takih je lapuh, ki je nepogrešljiv v t.i. mešanicah prsnega čaja. Lapuh (Tussilago farfara) je do 20 cm visoka, prosto rastoča trajnica, ki že konec februarja iz razvejane korenike požene enostavna, z mesnatimi luska-stimi lističi porasla stebla z enim samim rumenim cvetnim koškom. Ponekod ga imenujejo laž-nivka, ker laže, da je zime konec oziroma da je že prišla pomlad. Cveti od februarja do maja. Listi zrastejo šele, ko rastlina odcveti, čemur v ljudskem izročilu šaljivo pravijo ‘sin pred očetom’. Lapuh raste na vlažnih, ilovnatih in glinastih tleh (na nasipih, ob poteh, ob potokih, na gozdnih obronkih ...), zato nas rastišče zanesljivo opozarja na takšna tla. V začetni fazi cvetenja v marcu in aprilu nabiramo rumene cvetove, mlade liste pa v maju in juniju. Sveže liste lahko uporabimo kot dodatek dušeni zelenjavi, solatam in spomladanskim zelenjavnim juham. Posušene cvetne koške in liste najpogosteje uporabljamo v t.i. mešanicah prsnega čaja in redkeje kot samostojni čaj. Lapuh je staro ljudsko zdravilo za pomoč pri izkašljevanju, napadih kašlja, odpravljanju sluzi, lajšanju pljučnih bolezni in prehladnih obolenjih. Kot je dejal italijanski naravoslovec in zdravnik Peter Andrej Mattioli: lapuh pomaga zoper vse slabosti v prsih. Če želimo lapuh imeti doma, ga ni potrebno posebej gojiti. Dovolj je, da posadimo nekaj korenin in hitro se bo razmnožil s podzemnimi živicami. Iz živo rumenih cvetov pridobivajo tudi zlato rumeno barvo za barvanje volne in drugih naravnih materialov. Cvetoča pomlad ze februarja na tržnici Tuš Kea Več obiskovalcev. Pestro dogajanje na pustno in Valentinovo sobotno dopoldne je pred trgovino Kea Šentjur privabilo več ljudi kot običajno, za kar so bili hvaležni tudi ponudniki na stojnicah. » Piše: Bojana Jevšenak Za pravo cvetočo spomladansko presenečenje je to sobotno dopoldne J ■ ^ |Jf zimskih večerih družno izdelovale rože in dekoracije iz krep papirja, s I katerimi so, ko ni bilo na voljo svežega ji cvetja, krasile svoje domove, kapeli- ce, iz njih izdelovale pogrebne vence, Marija Pušnik iz Dobja je mil ustvarjale poročne šopke in podobno, podarila rožico iz krep papirja. Orehovi rogljički obliti s čo- §9 kolado, pirini in ajdovi piškoti so bili glavni aduti na stojnici de, so narejeni iz "TT™01 domačih ekoloških sestavin, brez umetnih arom, barvil ali konzervansov, po tradicionalnih receptih, so ročno izdelani ter začinjeni z dobro mero ljubezni in predanosti kupcem. ' Krofi s kutinovo marmelado Ivanke Selič iz Dobja so bili kot naročeni. Ivankini slastni pustni krofi, polnjeni z domačo marelično in kutinovo marmelado, so s svojim čudovitim izgledom, krasno aromo in nepozabnim okusom prepričali marsikaterega kupca. Zmanjkalo jih je že sredi dopoldneva. ,4 €. Domači pirini in ajdovi piškoti Kmetije Ploštajner iz Vezovja pri Šentjurju so bili prava poslastica za ljubitelje zdravih sladic. Da tudi pozimi ne zmanjka sveže solate, poskrbi Jožica s Kmetije Grobin, Šmarje pri Jelšah. ;nov, ajdov, n bel kruh; Na Jožičini stojnici lahko v trem izboru vseh letnih časih najdemo JjK Jk 3 ekološkega svežo solato, ki jo sama ^H x kupci to skrbno pridela na svoji ISf 'mpmpmt w ijpogosteje kmetiji. Sredi februar- csSfc»s ilrinega. »Pi- ja je kupcem najbolj dno bolj pri- ustregla s ponudbo la alternativa zdrave, hrustljave iu pšenične- solatnice prijetnega Brega še ved- okusa in zanimive ® jo moški,« dekorativne bele, rde- i Ekološke če, zelene barve - zim- skim radičem. Čar doma pečenega pirinega kruha je k stojnici Ekološke kmetije Čadej iz Dobja privabil več kupcev, kot so pričakovali. rxf,m ' Mim i iiiil f iHtH 05 r. '.- A.v’ TRŽNICA Tuš Kea Šentjur Velik krof s kutinovo marmelado (kos) 1,00 Pirini in ajdovi piškoti (170 g-200 g) 2,00-3,00 Pirin kruh (kg) 4,00 Zimski radie (kg) 5,00 ureanistvopsentjurskenovice Šport ' fi_: __• nnrn a k i r-> a i i-r-r-1> i »Nad svojimi fanti nisem razočaran. Ni mi jasno, zakaj nisem dobil minute odmora, ki sem jo želel, saj sem dejal, dajo bom vzel, če bo koš v zadnjem napadu Dolenjcev. To ml daje grenak priokus, saj bi s tem _________dobili možnost za zmago.« Strani ureja BOGDAN RAHTEN Dejan Mihevc, trener KK Tajfun: KOŠARKA Minuta odmora bi (morebiti) vse spremenila Košarkarski klub Tajfun. Šentjurski košarkarji so v državnem prvenstvu doživeli prvi poraz, a veliko bolj skelijo dogodki v polfinalu pokala v Laškem. » Piše: Bogdan Rahten Navadno o scenarijih, kaj bi bilo, če bi bilo, ni smotrno razglabljati, a ob ne-dogodku na polfi-nalni pokalni tekmi s Krko ne moremo mimo iztrgane zgodovinske priložnosti za šentjursko košarko. Po veličastnem preobratu Tajfuna je Krkin Američan Armstead štiri sekunde pred koncem zadel trojko in prvake povedel v vodstvo. Še pred to akcijo je trener Dejan Mihevc napovedal minuto odmora, ob sami trojki pa jo je, kar pravila omogočajo, zahteval pomočnik Ožbej Stane. Zapi-snikarska miza ni sprožila signala za minuto odmora, Tajfunov! košarkarji so žal takoj na-daljevali z igro, Clark pa je z velike razdalje za las zgrešil. Šentjurčani so pri delegatu Tomu Kovačiču ostro protestirali, pojasnjevanju o nepravilno najavljenem odmoru pa se je po tekmi pridružil tudi vodja tekmovanja pri KZS Boris Majer. Šentjurski tabor je navedbam naivno verjel in ni vložil pritožbe, saj bi se zadnje sekunde morale odigrati z napadalne polovice in zgodilo bi se lahko marsikaj... Dodajmo, da smo na tekmah prve lige večkrat videli, da se v podobnih primerih minuta odmora v dobro košarke označi tudi kakšno sekundo kasneje, prekinitev pa oznanijo tudi sodniki, ki morajo biti po teoriji na podobne primere pripravljeni. V vsakem primeru tokrat klubska uprava ne sme stati križem rok in mora dobiti vsaj moralno zadoščenje. Razpored: 28. 2. - Maribor Nova KBM : Tajfun 4. 3. - Tajfun : Krka [sreda, 18.00) 18. 3. - Tajfun : Grosbasket (sreda, 18.00) Delegat Kovačič se je z gestikulacijo očitno izogibal odgovornosti. V čakanju nove faze DP Tajfunovi košarkarji bodo v Ligo za prvaka, kamor se točke ne prenašajo, štartali kot prvouvr-ščena ekipa rednega dela tekmovanja, kjer jih po gostovanju v Mariboru čakata še sredini do-mači srečanji z dolenjskima prvoligašema. Vsi si želimo, da bodo Šentjurčani lahko nadaljevali v dosedanjem slogu, je pa jasno, da bo tekmovanje zaradi dvojnega ritma veliko bolj naporno. Mnoge ekipe se kanijo še okrepiti. Pregled pokalnih tekem Odlična končnica lil. 19.2. - Helios Suns: Tajfun 77:87 [19:24, 27:19,12:25,19:19); Lelic' 23, Sebič S. 15, Clark 13, Drobnjak 12,... Po domžalski prednosti 58:52 v 26. minuti je šentjurska ekipa dala v višjo prestavo in v petih minutah dosegla serijo 18 točk. Ob podpori številne publike, kije prispela v Laško, je to pomenilo tretjo uvrstitev v pokalni polfinale. Na koncu prvega polčasa je prve minu-te za Tajfun odigral Aleksander Tomič. Srhljivka s slabim koncem 20.2. - Tajfun: Krka 65:66 05:17,20:19, 9:22,21:8); Clark 13, Drobnjak 11, Lelic' 10,... Taj-funovi košarkarji se vse do druge polovice zadnje četrtine niso razleteli po igrišču, nekaj po za-slugi nekoliko bolj resnega pristopa Krke, nekaj pa zaradi krča, zaradi katerega marsikatera ak-cija ni bila izvedena, kot bi bila sicer. Aktualni državni in ponovni pokalni prvaki so se v tretji četrtini oddaljili na 14 točk prednosti. Novomeščani so z dvoštevilčno prednostjo vodili še v 34. minuti, po kar nekaj zgrešenih metih za tri točke pa je tri minute pred koncem Krka vodila za 8 točk. Naposled so igralci Tajfuna odigrali bolj suvereno in s serijo 10:0 obnoreli svoje res številne privržence, ki so predstavljali več kot 90 % občinstva, in 42 sekund pred koncem povedli za 2 točki. Po 'mali' osebni napaki Leliča, je imela Krka 10 sekund pred koncem žogo s strani, Mihevc je nakazoval minuto odmora, potem pa... Dodajmo, daje pri Krki največ, 13, točk dosegel Šentjurčan Luka Lapornik, kije za razliko od Tajfuna (2/19) odlično metal trojke (3/4). Pregled prvenstvenih tekem Prvi prvenstveni poraz 31.1. - Portorož: Tajfun 74: 56 (11:10,19:17, 23:16,21:13); Lelic 13, Clark 11,... V 25. minuti sta bili ekipi še izenačeni, potem pa so Šentjurčani kljub dobljenemu skoku 30:45 izjemno slabo metali (31:3/18,21:35 %) in končali serijo 14 zmag. Če štejemo še zmage s konca lanske sezone, je niz skupno znašal 19. Odlična končnica I. 7.2. - Tajfun: Šenčur Gorenjska gradbena družba 87:83 (22:20,27:14,17:26,21:23); Dr-žic 19, Clark 18, Lelic’ 16,... Po 17 točkah domače prednosti je bilo v zadnji četrtini na semaforju 82:81. V najbolj pomembnih trenutkih je Clark zadel trojko, Lelic pa zadel 5 od 6 prostih metov. Odlična končnica II. 14.2. - Hopsi Polzela: Tajfun 64:67 (14:13, 10:19,20:14,20:21); Bratož 20 (8 skokov, indeks 31), Drobnjak 15, Lelic' 12,... V zadnji minuti je bilo 61:62, a so gostje znova odlično odigrali končnico. Lestvica 1. Tajfun 16 zmag, 1 poraz [stanje v času redakcije); 2. Zlatorog 12/4,3.-5. Krka, Rogaška in 5. Grosbasket 10/6,6. Šenčur GGD 8/9,.. (36) Šport NOGOMET Nogometne priprave v sklepno fazo Šentjurski nogometaši so v sklepnih pripravah na spomladanski del sezone v 3. slovenski no-gometni ligi - sever. Varovanci Bojana Majala so priprave začeli v snežnih razmerah, zaradi študija in dela pa so najbolje obiskani treningi med vikendi. Prvo pripravljalno tekmo so Šentjur-čani odigrali na pustno soboto na celjskem Olimpu, kjer so v solidni predstavi z 2:1 ugnali Žalčane. Teden dni kasneje so v slabši tekmi v Rogatcu na umetni podlagi z najnižjim rezultatom premagali Rogaško. Do nadaljevanja prvenstva so v načrtu še tri oziroma štiri srečanja. Po zaključenem prestopnem roku je jasno, da bodo ekipi pomagali trije novinci. Aljaž Bevc je prišel iz celjskega Šampiona in lahko nastopa še za mladince. Iz Rogaške je prišel Dejan Žgajner, iz Celja Djordje Vujičič in Rok Kmetec, ki se je zadnje leto mudil na študentski izme-njavi na Danskem. Za člansko ekipo je sicer registriranih pol ducata igralcev iz mladinske vrste. 21. 3. - Koroška Dravograd : Fosilom Šentjur 28. 3. - Fosilum Šentjur: Korotan Prevalje Mladi žogobrcarji uspešno na turnirjih V zimskem obdobju aktivno vadijo pri vseh mlajših selekcijah. Pri klubu si sicer belijo lase za-radi prepičlo odmerjenih terminov v telovadnici, skupni mesečni strošek uporabe različnih lo -kacij pa mesečno za 200 evrov presega tisočaka. Poleg vadbe se mladi nogometaši udeležujejo tudi turnirjev. V začetku februarja je tako na pr-vem Klovnovem turnirju v Podčetrtku ekipa do 9 let pod vodstvom trenerja Aljaža Plavsteinerja med 8 ekipami zasedla 3. mesto. Nogometaši U9. Foto NK Imeni Ekipa do 11 let, ki jo vodi Rajko trovi fantje na turnirju v Vojniku med Čater, je bila med pol ducata moštev 8 ekipami po dodatnih strelih izgubili celo najboljša. Sredi februarja so Ča- šele v finalu. LBFUJfiJJff GVTRADE VEBER LBFufiSU ' LBFORRn . iv tradJ 'E B £/ Nogometaši Ull. Foto NK Imeno. MALI NOGOMET Futsal novičke finalnem poskusu ni uspelo osvojiti lovorike. Tokrat so bili boljši igralci iz Kobarida. V okviru državnega prvenstva nekaj krogov pred koncev rednega dela Dobovcu in Vojsku dobro kaže, saj je na lestvici na prvem mestu. Na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja v dvoranskem nogometu je Matjaž Vojsk iz Loke pri Žusmu z devetimi zadetki osvojil naziv najboljšega strelca turnirja. Vseeno njegovi ekipi Do-bovec Pivovarna Kozel v tretjem Igralci dvoranskega nogometa iz Loke pri Žusmu so uspešno zaključili tekmovanje v zimski ligi Podčetrtek. V absolutni konkurenci je tretje leto zapored prvo mesto osvojila ekipa Loka Okrep-če-valnica Gajšek Mulej, pri veteranih pa so bili najboljši sokrajani z nazivom Loka Vulka- nizacija Mulej. Matjaž Vojsk. Foto D.p./Futsai.si. Prvaki veteranske lige v Podčetrtku. ATLETIKA Eneja druga Na kulturni praznik je bilo na 60 m, metu težke žoge, v Slovenski Bistrici Prvenstvo skoku v daljino in teku na 300 Slovenije v atletskem mno- metrov med 81 udeleženkami goboju za tekmovalce do 12 zasedla 2. mesto. Špela Ipšek let. Iz vrst Atletskega kluba je končala na 20. mestu, sku-Šentjur je najbolj viden rezul- paj z Enejo pa sta ekipno za-tat dosegla Eneja Vehovec sedli 3. mesto. Med 54 dečki Pondelak, ki je v zbim teka je bil Anej Tanšek 10. Šentjurski atletinji v belo-zeleni klubski opremi. Foto ak Šentjur. Šport (37) ŠPORTNA POLITIKA Nov seznam kategoriziranih dosežkov S februarjem je začel veljati nov seznam kategoriziranih športnih dosežkov pri Olimpijskem ko-miteju Slovenije - Združenju športnih zvez. Na njem je trenutno 11 dosežkov, ki so jih dosegli športniki šentjurskih klubov. V mednarodnem razredu so trije dosežki, v perspektivnem eden, v državnem trije in v mladinskem štirje. Glede na prejšnji seznam z oktobra je tokratni širši za en dosežek. S kar tremi dosežki je v mladinskem ran- j gu kategoriziran Ambrož Amon iz Atietskega jj kluba Šentjur, ki tekmuje v starostni kategoriji mlajših mladincev. To sije prislužil za odličnimi rezultati v teku na 3.000 in 10.000 metrov ter v krosu. V mednarodni razred sta uvrščena člana | Društva jadralnih padalcev Lintvar Damjan Čretnik in Mojca Pišek, ki sta bila člana zrna- j govite ekipe na septembrskem evropskem pr-f venstvu v na-tančnem pristajanju v srbskem Vršcu. V istem rangu je še Denis Drapič iz Taekwon-do kluba Ahac za predlansko 3. mesto v borbah do 78 kg na EP na Švedskem.. Edini predstavnik v perspektivnem razredu 5 je Nejc Amon iz Šahovskega društva Šentjur, in sicer za predlansko 7. mesto na mladinskem EP v črnogorski Budvi. V državnem razredu je zasedba najbolj barvita. Luka Dečko iz Rotoboks Racing Teama je vanj uvrščen zaradi junijskega 3. mesta na mednarodnem cestno hitrostnem motociklističnem t tek-movanju v razredu superstock. Taekvvondo-istka Nika Zagorc je v tem rangu zaradi april- f skega 5. mesta v borbah do 50 kg na EP v Italiji. Prav tako je v tem rangu Aljoša Molnar iz TRK -Tajfun šport, kije aktualni državni prvak v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov. Med kategoriziranimi športniki, ki so člani j klubov zunaj šentjurske občine, je devet špor-1 tnic in športnikov. V svetovnem razredu je atlet j invalid Henrik Plank iz Društva paraplegikov jugoza-hodne Štajerske. V perspektivnem ra-1 zredu sta rokometaša celjskih kolektivov Rok Cvetko in Klara Hrovatič. V državnem razredu je košarkar Krke Luka Lapornik, članica C ur- j ling kluba Zalog Anja Kresnik in trije kolesarji, calcitovca Gregor Krajnc in Urban Ferenčak ter članica Roga Sara Frece. V mladinskem razredu sta košarkarica celjskega ženskega ko- I lektiva Zala Belak in član Hokejskega kluba Celje Miha Mercina. SOLSKI ŠPORTI Občinsko prvenstvo v košarki Na občinskem prvenstvu za mlajše dečke so sodelovale štiri šole, v finalu pa je ekipa OŠ Fra-nja Malgaja ugnala vrstnike iz OŠ Blaža Kocena Ponikva. Tradicija se nadaljuje Na Ponikvi so odigrali 24. srečanje košarkarskih rekreativcev veteranov med tamkajšnjo ekipo in Vitanjem. Tradicijo resnično pravih prijateljskih košarkarskih srečanj med obema krajema sta leta 1991 zakoličila Branko Potočnik in Jožko Jurak, ki sta tudi sicer vsakoletna pobudnika dogodka, ki se izmenično seli v oba kraja. Ponikva Vitanje veterani 2015. ŠENTJURSKE^jj^fc novice Mali AflAaei ®0362002sz ■ vAmvIiA urcdnistvo@sentjurskcnovicc.si Živali Prašiče, težke od 100 do 150 kg, prodam. Možnost prevoza. Telefon 041 876 978. Brejo telico, 8 mesecev, trosilec hlevskega gnoja na pokončna valja in ford fiesto, cena 300 EUR, prodam. Telefon 02 80 19 755. Nemško ovčarko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 031 497 899. Mlado kravo prodam ali menjam za drugo govejo živino. Telefon 041 987 237. 4 ovce ugodno prodam, kupim pa mladega psa, lahko mešančka. Telefon 031 585 309. in kleti v Poljčanah oddam v najem, energetski razred E. Telefon 031 777 383. Enosobno opremljeno stanovanje v Žičah oddam v najem. Telefon 041 504 154. Enosobno opremljeno stanovanje v Vitanju oddam v najem. Telefon 041 748 905. Dvosobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši v Slovenskih Konjicah oddam v najem. Telefon 041 748 905. Stanovanje v Žičah, v velikosti 50 m2, z urejeno energetsko izkaznico, razred D, oddam v najem. Cena 250 EUR + stroški. Telefon 031406 123 in 051350 549. Mlado perzijsko muco garfild, veterinarsko pregledano, cepljeno, čipirano, s potnim listom, prodam. Cena 130 EUR. Telefon 051 632 292. Prašiča, težkega 170 kg, za zakol, lahko tudi očiščenega, krmljenega z domačimi žiti in krompirjem, ter silažne bale, 1. 2. in 3. košnje, prodam. Telefon 041 546 725. Kupim jalovo kravo ali telico, suho ali debelo. Plačilo takoj. Telefon 041 Prodam hišo z vinogradom, Vrhole pri Slovenskih Konjicah (hiša 350 m2, zemljišče 890 m2). Cena po dogovoru. Telefon 041 900 363. Prodam kmetijsko zemljišče 12.473 m2, Zg. Ložnica k.o. Vrhole pri Slovenskih Konjicah. Cena po dogovoru. Telefon 041 900 363. V Šmartnem oddam gostinsko-trgo-vski lokal v obratovanju (opremljen). Energetska izkaznica 2015-150-136- Za clio 2 prodam letne pnevmatike na platiščih, dimenzij 165/75/14. Telefon 041 793 965. Stroji, naprave Žago za železo na „locen“ in suha bukova drva prodam. Telefon 041 667 217. Samonakladalno prikolico Sip ter mešana drva prodam. Možen prevoz. Telefon 041 764 055. Dvobrazni hidravlično-obračalni plug 14 col in cepilec drv na vreteno kupim. Telefon 041 620 716. Trajnožarni štedilnik Calorex, tip ŠPC 50N, nov, še originalno zapakiran, ugodno prodam. Telefon 041 620 716. Okrogle silažne bale, 130 cm, dobro napolnjene, prodam. Telefon 031 800 671. Suha drva prodam, cena od 30 do 50 EUR/m3. Možen razrez in dostava. Telefon 041 833 781. TV znamke Gorenje in računalnik za 70 EUR prodam. Telefon 031 284 722. Razne starine (citre, harmoniko, tubo, violino...) prodam. Telefon 041 209 422. Skobelni, štiristranski stroj za izdelavo opaža (Ledinek), prodam. Telefon 031 367 175. V okolici Rog. Slatine prodam odlično ohranjen čelni nakladač znamke Soli, v kompletu z vpetjem, brez žlice. Cena 1.200 EUR. Telefon 051 771 660 ali zvečer 03 58 24 571. Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578. Delo Ročni nogomet in opremo za picerijo prodam. Telefon 041 209 422. Večjo količino hribovskega sena v refu-zi in drva, bukova, mešana ali smrekova, prodam. Telefon 031 367 175. Senene kocke, teža 20-23 kg, v okolici Slovenskih Konjic, prodam. Cena 2 EUR/kom. Telefon 031 434 646. Kostanjeva suha drva prodam. Cena 170 EUR za klaftro, možnost dostave. Telefon 041 742 959. Silažne bale, seno v kockah in 1000-li-trske cisterne prodam. Telefon 040 721 332. 544 270. 9424. Telefon 041 886 092. Prodam pujse, težke okrog 40 kg, hranjene z domačo hrano. Telefon: 031 213 579. Kupim bikce, mesni tip, težke od 140 do 200 kg, in telice ter krave za zakol. Telefon 031 832 520. Prodam prašiče od 40 do 220 kg, krmljene z domačo hrano, možna dostava. Telefon 051214 174. Kokoši nesnice - mlade, grahaste, rjave, čme, Štajerke, in bele težke piščance za dopitanje prodam. Pri nakupu 10 kokošk dobite petelina brezplačno. In-fo: 031461 798, 041 763 800. Ugodno prodam mlade nesnice hi-sex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Nepremičnine V Podčetrtku - Aqualuni oddam opremljeno klimatizirano počitniško hišico. Cena je ugodna in vključuje kopalne karte za vodni park. Telefon 041 355 756. Opremljeno 2,5-sobno stanovanje, velikosti 72 m2, v Slovenskih Konjicah, prodam. Telefon 041 714 177. Stanovanje v Zrečah oddam. Telefon 031 678 935. 1,5-sobno stanovanje, delno opremljeno, možnost uporabe vrta, garaže V Mestinju prodam večje zemljišče 7000 m2, delno zazidljivo, cena 15 EUR/ m2. Prodam manjšo sončno parcelo na Prelogah s 300 trsi. Možna menjava za stanovanje v Rog. Slatini. Telefon 040 979 643. Na Topolah pri Rog. Slatini prodam parcelo 4.000-5.000 m2 z gradbenim dovoljenjem in urejeno infrastrukturo. Cena 33.000 EUR. Telefon 070 277 685, Tomo. V okolici Podčetrtka oddam hišo z možnostjo prodaje, delno tudi na obroke. Telefon 041 897 686. V Rog. Slatini, v zasebni hiši, oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031 407 915. Manjšo hišo v Rimskih Toplicah prodam. Telefon 041 233 835. Prodam 2,5-sobno stanovanje Na zelenici v Celju, prvo nadstropje, 54 m2, vzhodna lega, opremljeno s kuhinjo, vseljivo takoj, cena: 59.000 EUR. Telefon 040 637 031. Sobe na Lopati pri Celju, popolnoma opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni oddam v najem. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Telefon 051 379 031, 041 763 800, 03 5471 244. Vozila, deli Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Iščem redno zaposlitev s področja gostinstva ali trgovine. Imam izkušnje. Telefon 031738 707. Iščem delo: voznik kombija ali dostavnega vozila. Pošten, zanesljiv, z izkušnjami. Telefon 041 997 051. Razno Bukova drva, dolžine 25,33,50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Belo mešano in rdeče vino (modra frankinja) ter silažne bale prodam. Telefon 041 646 445. Bukova drva prodam. Telefon 041 504 987. Suha metrska ali rezana bukova drva prodam. Telefon 031 319 528, Žiče. Bukova drva prodam, po dogovoru razrežem. Telefon 041 506 297. Suhe okrogle bale L košnje in silažne bale različnih košenj, z eko certifikatom, prodam. Telefon 031 550 113. Seno v kockah in silažne bale, druga košnja, prodam. Telefon 041 897 934. Lesene zaboje za krompir - jabolka, močnejše izdelave, prodam. Telefon 041 215 449. Starejše avtoradie, hišne radie in gramofonske plošče zbiram. Telefon 041 524 950. Silažne bale, premer 125, in dobro ohranjeno cisterno za gnojevko Creina 3200 1, letnik 1993, prodam. Telefon 041 698 443. Kocke hribovskega sena prodam ali menjam za govedo, starejši traktor ali za motor za golf II. Telefon 03 5774 806, zvečer. Telefon Samsung galaxy trend lite, zelo dobro ohranjen, v garanciji do 14. 5. 2016, ugodno prodam. Telefon 041 455 464. Suha bukova in črešnova drva prodam. Telefon 031 787 815. Silažne bale prodam. Telefon 041 64 64 52. Suho seno v balah in silažne bale prodam. Telefon 031 878 626. Koruzo v zrnju, jedilni krompir in železniške proge - švelerje prodam. Telefon 041 646 087. Silažne bale z dostavo prodam. Telefon 041 423 554. Podarim 150 m2 ali približno 1.500 kosov rabljene strešne opeke kikinda. Telefon 031 597 110. Prodam domači med in kakovosten matični mleček. Telefon 041 554 505. V okolici Rog. Slatine prodam suhe kocke sena in vietnamske prašiče. Telefon 041 219 298 ali 03 5813 843. V Rog. Slatini, v Cerovcu, na lepi sončni legi oddam v najem vinograd s 1.200 trsi laškega rizlinga. Prodam jabolčni kis. Telefon 031 834 349. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Prodam različno hlodovino (primerno za deske, ostrešja ...). Telefon 030 252 407 ali 03 58 24 611. Ugodno prodam suhe luščene orehe in belo vino. Telefon 031 578 516. Prodam kocke sena ali otave. Telefon 041 278 179. Prodam lansko seno (200 kock in iz senika). Telefon 051 655 589. Brezplačno odpeljem belo tehniko in akustiko. Telefon 070 306 904. Prodam 1000 1 cisterno, primemo za vodo, deževnico ..., in plastični sod za sadje. Možna dostava. Telefon 041 444 487. Prodani drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Kromatično harmoniko BE VVeltmeis-ter, 120-basno, odlično ohranjeno, poceni prodam, prav tako citre. Telefon 041 766 216. Prodam mešalec za beton, malo rabljen, lepo ohranjen. Telefon 041 997 051. Pralni stroj, hladilnik, otroški vozek, invalidski vozek, steklokeramični štedilnik, sušilni stroj, mini pralni stroj (3 kg), hladilna vinska vitrina, plinski štedilnik, posteljo z latofleksom, 140 x 200 cm, prodani. Telefon 070 33 22 10. Gostinsko in trgovsko blagajno, steklokeramično ploščo Candy, šivalni stroj Bagat, računalnik, prenosnik, televizor, ojačevalec Sony in Fisher, kolo Scott USA, glasbeni stolp, akustična kitara Melodija, skiro, prodam. Telefon 051424 303. Prodam kvalitetno suho seno v okroglih balah Q140, 20 kom in malo rabljena masivna hrastova garažna vrata 237 X 205. Telefon 041 613 954. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje pri resnih, trajnih, poštenih razmerjih po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj z vse države. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni, diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, PREBOLD. Kontakt: 031 505 495 ali 031 836 378. Preprost fant, star 35 let, situiran, išče dekle, ki hrepeni po ljubezni. Telefon 031206 676. Moški (55) vdovec s hišo, avtom in službo (s podeželja) želi spoznati preprosto žensko. Ne iščem bogastva in lepote. Telefon 070 381 368. Moj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. O.O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Ku-kovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Do-brotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s.p., Pongrac 3, Griže nerjaveči dimniki povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80 VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@ siol.net. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 FASADERSTVO kOVAČIČ Kt d Izdelava vseh vrst izolacijskih fasad 6 Izdelava napuščev iz slirodurja 6 Slikopleskarska dela, knaul zaključna gradben a dela jam Kov ačič s.p. »Brušenje betonskih opažev spodnjesečovo2* £i Izposoja gradbenega odra 3250 rogaška slatina gsm! 040 576 095 mail:jani.kovacic@gmaU.com www.fasade-kovaclc.st fi A Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 @> Prosti čas ŠENTJURSKE NOVICE, MAREC 2015. 5=™= urednistvo@sentjurskenovice.si CDjXjQ33 F1AGER "trgovine AVTOR: MARJAN ZORJAN LEVI PRITOK SAVINJE PRI CELJU KRAJ POD FRUŠKO GORO V SREMU DEŽELA SABEJCEV kvaliteta Ugodn© ! KANA AROMAT. SNOV V VANILI-JEVCU t«» ŽENSKO IME IZUMITELJ IZBOLJ- ŠEVALEC ARTUR TAKAČ DVOJICA SIMEON ZORIČ NAŠA UGAN- KARSKA REVIJA IZDELO- VALNICA OLJA POMOŽNI PROTES- TANTSKI DUHOVNIK ORGAN VIDA KATERI PODROČJE VISOKEGA ZRAČNEGA PTITISKA MOLIBDEN ŽLAHTEN PUN INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA LEGAL- NOST NAOČNIKI VRSTA VRBE NIKELJ ALEŠ KERSNIK MLADO DEKLE OKRASNI GRM Z DIŠEČIMI CVETI STVAR OTROŠKA ZABAVA PERGA- MONSKI KRALJ VOZ Z RAVNO NAKLADALNO PLOSKVIJO TUJE ŽENSKO IME PRIPADNIK NOMADOV MADŽARSKI PISATELJ (JOZSEF) G A A L ORANJE POVR- ŠINSKA MERA PARIŠKA MODNA HIŠA LANTAN TENIŠKI LOPAR KRAJ PRI MARIBORU B NAŠ IGRALEC BALOH ITALIJAN. ŠPORTNI AVTO DRŽAVNI PRORAČUN IZNAJDBA KRAJ IN REKA NA DOLENJSKEM JAHAČEV PRIBOR PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI GR. BOG. NESREČE BIBLIJSKI ABRAHAMOV IN SARIN SIN RDEČA KOVINA NIKOLA ŠIMIČ HUMANOST AMERICIJ < MARIJA AHAČIČ IZDELO- VALEC ŠČETK ALANDSKI OTOKI HRIBOVJE NAD DRAVSKO DOLINO, KOZJAK PRISTANIŠČE V IZRAELU OBLIKA KISIKA Srečna nagrajenka februarske številke je: Tilčka Novak, Gorica pri Slivnici. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Higirol, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Trgovine Jager, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 15 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 20. marca 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i iMAREC Nagradna križanka i Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov:________ E-pošta: ______ Kuhamo z VAMI Recept MAREC Pečeno kislo zelje z mletim mesom Sestavine za 4 osebe: • 500 g kislega zelja • 1-2 čebuli • 400 g mlete svinjine • 2 lovorjeva lista • 2 jajci • mali lonček kisle smetane • 100 ml mleka • sol in poper • pol kranjske klobase • malo olja Priprava 1. korak: Na malo olja prepražimo nasekljano čebulo. Ko čebula postekleni in se zmehča, dodamo mleto meso, lovorjev list, poper in sol. Meso med mešanjem pražimo toliko časa, da se lepo zapeče z vseh strani. 2. korak: Globok pekač namastimo z oljem. Po dnu pekača razporedimo plast kislega zelja. Na kislo zelje dodamo mleto meso in ga enakomerno razporedimo po celotnem pekaču. Mleto mesto spet prekrijemo s plastjo kislega zelja. 3. korak: V skledi z metlico premešamo jajca, kislo smetano, mleko, ščepec soli in popra. Zmes prelijemo po zelju v pekaču in pečemo približno pol ure na 180 stopinj Celzija. 4. korak: Klobaso narežemo na kolobarje. Po 30 minutah pekač vzamemo iz pečice. Po zelju razporedimo kose klobase. Pekač še za kakšnih 15 minut potisnemo v pečico. Jed ponudimo skupaj z domačim kruhom ali kakšno drugo prilogo, na primer s praženim krompirjem. Odlična zimska jed za tiste, ki bi iz kislega zelja radi naredili nekaj novega. Za lepši dan (3) MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Naenkrat si zastavljate preveč vprašanj, namesto da bi nadaljevali brez nepotrebnih pritiskov. Na sestanek se odpravite brez predsodkov, saj boste vse izvedeli v pravem trenutku. BIK (22.4.-20.5.) Za vse se morate dvojno potruditi in skleniti kompromis, saj se boste tako izognili morebitnim težavam. Tudi doma ste napeti, v ljubezni je preveč ljubosumja, premalo posluha. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Potrebujete le malo za srečo in za spremembo. Prvi korak je vsekakor odločilen. Še predobro veste, da bodo stvari potem stekle kar same od sebe, tudi v poslovnih odnosih. RAK (22.6.-22.7.) Nikakor se ne morete umiriti in zbrati. Tokrat preveč govorite in premalo storite ter iščete izgovore. Pravzaprav vas bo zmedlo nekaj, kar se dogaja na čustvenem področju. LEV (23.7.-23.8.) Ne ocenjujte nekoga le na podlagi prvega vtisa. Zlahka vas prepričajo uglajen nastop in prijazne besede, čeprav bi se morali poglobiti in ugotoviti, kaj je v ozadju. DEVICA (24.8.-23.9.) Nikakor se ne morete dogovoriti, ker imata z drago osebo vsak preveč lastnih opravkov in ciljev, ki se ne ujemajo. Pozor, posebno ob daljši vožnji in ob napornejših fizičnih opravilih. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Tokrat se boste odločali brez težav. Imate veliko pozitivne energije. V odnosih z mlajšimi bo več razumevanja, posebno če se vračate k dejavnosti, ki vam ponuja poseben navdih. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Natanko veste, kaj se je zgodilo, toda na določen način si še zatiskate oči in zadeve bi radi opravljali po svoje. Nekaj pa očitno ne gre, zato pokažite več zrelosti in spremenite smer. STRELEC (23.11.-21.12.) Potrudite se prenoviti stare prijateljske in poslovne vezi; to vam lahko izredno koristi. Lahko se odločate na podlagi prvega vtisa in občutka, zagotovo ne boste zgrešili. KOZOROG (22.12.-20.1.) Morda nimate pravih sogovornikov, toda zadeve se zaradi tega ne bodo poslabšale. Gre le za potrebo po tehtnem premisleku, posebno glede nečesa, kar ste že opravljali. VODNAR (21.1.-19.2.) Bolj kot ljubezen vas trenutno mika prijateljstvo. Tak razplet vam ugaja. Lahko ste mirni, ker vam bo marsikaj šlo od rok. Spremljajo vas srečne okoliščine in veliko pozitivne energije. RIBI (20.2.-20.3.) Razmišljali boste o določenih družinskih zadevah in pogovorih, ki jih za zdaj morate pustiti na polovici. Zbirajte pozitivno energijo, nekdo se namreč zanaša na vašo presojo. Prihaja čas vrtnarjenja. Znani Šentjurčani že pripravljajo načrt hišne samooskrbe. Pavi? Čas teče in mi z njim. Včasih so tekmovali, kdo spije več 'štamperlov' v Clubu B-52, danes pa kdo dobi več 'lajkov' za objavo na Facebooku. 4 Znan Šentjurčan se je spet sprl z ženo. Slišali smo krike: 'PUST mi na VALENTINOVO!'. Sprašujemo se o sorti grozdja, iz katerega so naredili vino, s katerim je nazdravljal šentjurski župan na sprejemu v Ipavčevi hiši po proslavi ob kulturnem prazniku. 4 Šentjurski kulturniki očitno niso več tako pogumni, kot so bili njihovi kolegi iz zgodovine. Obisk na osrednjem prazniku kulture lahko ustavi celo napovedana snežna ujma. Po Šentjurju se šepeta, da ni bila samo ujma tista, ki jih je ustavila. -- Še vedno so pogumni na kmetijah na Šentjurskem. Nekateri celo tako, da se z vilami podajo v boj za svoj prav. Zato šentjurski veterinar redno skrbi za dobro tekaško kondicijo. ... Fantje se pritožujejo, daje te dni težko biti Šentjurčan. Nobena punca noče s tabo na zadnji sedež. Šentjurski fantje menijo, da se jim godi velika krivica. (42) Smeh OKO KAMERE 2 Opazili smo ježa orjaka v Šentjurju. Foto Tomaž pritekeij. V Šentjurju opaženi arheološki ostanki februarskega snega. Foto Tomaž pritekeij. VICI NAŠIH BRALCEV _______________ Drva Sinoči sem dobil SMS sporočilo: Potrebujete drva? Odločno sem odgovoril z 'Ne!', saj jih imam letos res dovolj. Zjutraj sem se vstal in odšel v drvarnico in glej ga zlomka! Nisem imel več drv! Jan iz Šentjurja © Piflar Dva zelo pridna študenta se pogovar-jata. - Danes sem sam doma! reče prvi. Drugi odvrne: - Oh, kako ti zavidam. Torej se danes lahko učiš na glas! Janez iz Dramelj © Blondinka in košarka Zakaj blondinke rade obiskujejo košarkarske tekme? Ker vedno, ko se ustavi ura na semaforju, mislijo, da se je ustavil čas in se ne starajo. Nada iz Celja © Par in hišni ljubljenček Zaljubljenca se sprehajata po ulici, kjer srečata psa, ki si oblizuje mednožje. Fant pravi: - Joj, kaj bi dal, da bi to lahko delal tudi jaz! Punca mu odvrne: - Mislim, da bi se najprej moral z njim spoprijateljiti, da bi ti to pustil. Rajko s Planine pri Sevnici © Gostilna Učitelj reče: - No, Janezek, povej mi, rešitev nas- lednje naloge: Tvoj oče gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro pozneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata? Janezek kot iz puške: - V prvi gostilni! Jani iz Dobja © Smernik Dve blondinki se peljeta v avtu in voznica sopotnico prosi, da naj preveri, ali ji deluje lučka v smerniku. Sopotnica odgovarja: - Da. Ne. Da. Ne.... Peter iz Gorice pri Slivnici © Izpit Trije študenti so med izpitnim obdobjem čas raje zapravili na študentskih zabavah kot pa ob knjigah. Ko je prišel dan pomembnega izpita, so se hoteli izgovoriti in se opravičiti profesorju, češ da jim je počila guma na avtomobilu in so imeli zelo oteženo učenje zadnje dni. Profesor je najprej premišljeval, nato pa jim rekel, da jim bo sestavil preprost in poseben izpit. Prvo vprašanje je vredno 20 %, drugo so bili zelo veseli. Profesor jih je najprej razporedil po učilnici in jim na mizo položil izpit. Prvo vprašanje je bilo zelo lahko, drugo pa se je glasilo: Katera guma na avtu je počila? Ana iz Planine pa 80 %. Študenti © Dovoz Kako zadržati blondinko doma? Zgraditi ji moraš dovoz v krogu. Franc s Ponikve Papiga Gospa vstopi v prodajalno malih živali in vpraša prodajalca, koliko stane rdeča papiga. -1000 €, odvrne prodajalec. - Kaj ? Zakaj pa je tako draga ? zanima gospo. - Ker zna govoriti. - Koliko pa je moder papagaj? - 3000 €. - Kako da je tako drag ? - Pisati zna na pisalni stroj. - Potem pa me zanima, koliko stane zelen! - Gospa, zelen pa stane 10.000 €. - Kaj pa potem ON zna?! - Ne vem, ampak moder in rdeč ga kličeta ŠEF! Edvard z Dobja © Ženska roka Janez si v nesreči odreže desno roko. Na urgenci mu rečejo, da njegova ne bo več uporabna, lahko mu pa priši-jejo neko žensko roko. - Lahko, se hitro odloči Janez. Bolje ženska kot brez. Čez kak mesec pride na pregled in ga vpraša doktor, kako mu kaj služi. - Kar v redu, samo ko Mam, noče spustit... Zoran iz Blagovne © Prevara Pri Novakovih se rodi otrok. Njegova prva beseda je: babica. Naslednji dan ta umre. Njegova druga beseda je: dedek. Ta naslednji dan umre. Otrokova tretja beseda je: ati. Ta celo noč ni mogel spati, saj je mislil, da bo tudi on umrl. Zjutraj se zbudi in spozna, da je še živ. Ves vesel priteče ven in začne kričati: - Nisem mrtev, nisem mrtev! Žena priteče k njemu ter mu reče: - Tiho bodi, sosed je umrl! Nadja iz Prevorja Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. - - Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 7. aprila 2015. šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekeij, Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Sergeja Javornik, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Aktualno (g) Blaž Švab z Radia Rogla nominiran za Viktorja Blaž Švab. Že več kot 10 let ustvarja oddajo Pod Roglo se poje in igra na Radiu Rogla. Viktor. Je ena najvišjih medijskih nagrad v Sloveniji. Blažje za najboljšega radijskega voditelja v kategoriji nominiran s še štirimi radijci. jo. Nominacija je tudi njihovo priznanje,« je povedal Švab. Blaž zadnja leta oddajo vodi z Aljo Tihle Hren. Skoraj vsa leta je pri pripravi s svojo rubriko prisoten glasbenik Tine Lesjak (Bratje iz Oplotnice) in tonska tehnika Miran Furman in Dejan Plesnik. Vse od prve oddaje glasbo izbira glasbeni urednik radia, Vojko Gačni-kar. Oddaja Pod Roglo se poje in zagotovo intervjuji, v vodenju igra je na frekvencah 101,8 — katerih je Blaž pravi mojster. V 89,4 — 89,1 na sporedu vsako vseh letih oddaje so v živo gos-sredo zvečer že skoraj 18 let, tili vse pomembnejše glasbene od prvih mesecev oddajanja ustvarjalce te zvrsti, radia. »Nominacije sem iskreno Narodno-zabavna glasba vesel. Je veliko priznanje za-pritegne vsako sredo velik me, za celotno ekipo in radij-krog poslušalcev s Štajerske sko postajo. Seveda so pa naša in pogosto tudi drugih delov največja nagrada poslušalci, Slovenije. Posebnost oddaje so ki tedensko spremljajo odda- Sanje. S POSEBNO PONUDBO STANOVANJSKIH KREDITOV z ročnostjo do 20 let in izjemno ugodnimi obrestnimi merami bo lažje! 1) banka celje Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!www.banka-celje.si Poskočni muzikanti so pred kratkim v studiu Radia Rogla naredili ‘selfija’. Z UGODNEJŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE! | banka celje Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!www.banka-celje.si Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg JL Bar OMW Šentjur Kavarna Levada Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop Pizzerija Zanzibar Slaščičarna Jana Kava bar Ritnik • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe " • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča Bohorč % f- 1 - ] • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma