FR. ROJEC
Spoštuj starost!  
Mladinsika einodejanjka.                           -¦•    *
OSEBE:
Ded; Janez, njegoiv sim; JVLeta, njeigova sneha. Jamko; Peter, Minka, Tcmioeik, 'njumii otroci. Mica, dedova sestra. Straižmik ¦Gbčinski, dva deilavca
kot nosaiča.
iKmetiš,ka scba poizimi. V cizadju vrata in zraven njih eno1 dkno ali dve, kjer se viidi vun na s snegoirn pck.rito pckrajin-o. Na d-esni bolj spredaj vrata v ouaninato1 iin starinska stensika ura, v kcrtii izaldaj miiiza s klopmi. Na lcvi v Sip-rednjem kotu velika zelena peč z zapaakcim in .s klcipjo1 na obeh straneh, a v zadn.jeimi kotu postelja.
PRVI PIRIZOR.
Ded sam.
Ded,
(slaibotem starec z belilmi lasrni ssdi na zap&čku in >si cgreva roke •db ipeči. Pokg njega stoji njegova, na steno nasilomjena palica. Ded govori počasi
in s tresočim glasomi).
Oh, staro&t, starost mieme tlači,
hudo je, iko' je človek star;
četudii v hiši sem doimači,
zdaj tu sem nepotrebna stvar.
Prostcira malo' p-ctrebuje
telo mi velo m suho,
želodec mi odpoveduje,
¦oblečen se'm tako slabo ...
A vendar v hiši sem na poti
in pa Jiadiležen v.sem ljudeim;
obup se večlkrat mie poiloti,
potožiti nikdar ne sirn-eim.
Saj tu z mencj jtie govoiriijO',
kot ffoivoTe ljiUidje z Ijudmi,
osorno le TiaTne kdčijo,
zbadlijivo zro anie od strani.
Vsak gaižljaj mi olbgoidmjajO',
pa naij kroimpir je ali solk;
če kdaj kaj boljšega m,i dajo,
obkoli brž me trop' o^tfoik.
A če imel bi krepike iroke
in skcčne noge še1 .sedaj,
da škotrinrje bi obuJ visoke
in drva seka!l kot neikdaj:
9
Potcni vsi vlifu-tiiiejši >paič biii in Ijubeizn.ivejši z men-oa ter kak .priiboljšek privoščili za bolni bi želodec m'og! Ker seim za nič,  pa res na sveti sam: sefoi že cdveč se 'zdim... O, Bog, ti lneni daj uimreti, da drugiiit prostoir inaredim!
DRUOI PRIZOR.
Prejšnji. — Peter, Mimlka, Tanoelk
(s€- priipode \<z šole v sobc1 .skczi zadnja vrata, poimečeijoi šoilske reči na niizo in si o-teipajo s>neg z oblek in ¦obuval).
P ¦© t e r.
Kakoi pTijetno tu dama v tcplo zakurjeni je sobi!
M i n k a.
Seveda, tukaj ni snega, in burja ti v uho ne trobi!
T o'nče,k.
Moj pal-dek v črevlju več ne outi; zato brž mo<ram se seiziuti!
(Se/zuie si črevlje m v satn-ih nogOTi-cah teika guifi 'm doii po snibi,
da se ¦usrreje).                   - -   -
P e t e r (stopi pred ded.a).
Oi, ooka, starr očlka vi,
vaš vnuik vam: dober dan želi
in vas blagiruje, da živeti
zatriOTete tako lepo!
Sneženi krijejo zaimeti
tam zunaj čez m oez zemljo;
razsaja burja, da je strah,
dviguje v zrak snefženi pr.ah
ter steze,   ceste   z npm zasiplje,
da cvili pod nogo in šbriplje!
Hiteti mora člo)V'eik zdaj
po ozki zaimieteini gazi,
da prida prej iiz fcraja v -kraj
in si života n-e piremtaizi...
D e d.
Kdor nilaido1,   zdravo fcri   še -iimia, pač anar mu ni najhujša zima,
10
saj vsako leto zimski čas obišče s sneigoiin, z imiralzCMTi1 ,iia's!
P e t e r.
Seve, pted zimo strah ni vas, ki kakor kralj na sivojein trcni •sedite za pečjo' sarko! Na delč> vas nihče ne goni, in polno skledo vam oslo1 po«;taivljajo pod biraido diruigi. Le žlico1 primete v rako, in j-eid vam, gre P'0' grla strugi,                  ,
a Tiagforž radi bi še to, da tudi1 pital bi vas k;do!
D e d.
Boga zahvalii mi, faintičeik, da ti že tak si gcden ptiče.k, da ti pomoči treiba ni, ko skleida pred teiboj stoji!
P«t eir.
Le trinajst let   sedaj   jaiz štejem,
pa hodini v šoilo dain za dnetn,
na potr se ©red-e ¦u@rejemi
Ln v šoli se učim, da vem:
okro^la zemnlja je Ikot buoe,
vsak dan ok-oilo se zasuče
in v letu scltoce obleti!
Še iminoigO' druglh vera. reči,
da imcgei pripovedovati
dni cele bi jih im noči.
V Ameriko že »nam pisaiti,
po nemšiko črke, stavke brati,
računam pa kar -iiz glave
in štejem že nazaj po dve!
M i n !k a, (ki si ie rnela otrple roke ter hcdrla samitertja po soibi, stoipi ^k Petnu).
Če ne pciprej, čez leta tri pa tudi jaiz vse to> bolm znala! Da že seda'j več ztiarn koit vi, to fomalu vara bam doikazala.
Ded.
Da toJiko že znate, to koristilo' le vama bo;
11
od učenosti Zigolj niieid kimeti pa vauna bo težko živeti!
P e t e <r.
Če v sc!li niseim, jaiz pornaigaim dama pri vsaikem deLu že in delat hoidim na polje. Pridelke taim na voz nalaigam in v shramibo n-osim cd v-otza, •kar kdaj dcmcv se pripelja. Pa tiudi malo in velilko .             sekiro, žago in motiko
prijeti in raibMi iznami im gnoj trc&iti ni me .ssram:. Kaj delate pa vi, kaj veste? Na svetu ste sairrno, da jeste, a slišali ste memda že, da kdor ne dala, naj ne je!
(Od&tcipi in gre k miizi).
D e d.
Če te besede tvoje bi!le, hudo bi res ine užaliile; ker veni pa, da so od druigrod, nič ne zameriim teh ti1 zmot.
Minka.                      :
Lase že bele vse od starosti imaite, a brati in pisati še pa praiv nič imi ne znate! Če hočete, naš ded, jaz bodem vas učila;                         :
iz Abeoedniika najpred in potlej iz Berlla.
A, be, ce, če, de, e —                             :
1          črk prvih so postave;                    :
praseta, tooKe in oivce pač manjše so kot krave. Zbeizljajo krave vse, koze, ovce ne zmajo; volk jih raiztrga in požre, kniet .prazno1 iima stajo. Za danes je dovolj, a jutri iz Berila,                                     .;
kaj deiata narn konj in vol, to bova se zmenilla. Zdaj pa za šoilcv kaj boim delati zaoela. Pa kaj  i>rej  v roke ¦vzairiem naj, ker toliko je dela? Ko čipike idclkcinčairn, ki jih je še podšitr, še do;l.go- pesem se iirnam na pamet naučiti! Najprej spisala sl pa bi nalo(go rada; a prsti so od imTaiza imi še trdi kakor klada. Vi, coka, pa skiibi nobenih ne poanate; v brezdelju vann vsaik dan zbeži, res dobro se imate! (Obrne se, »re k peči in si tgreje prste).
Ded.
Zahvalim se ti, goispcdiiona, za ta pe(zdrav tvcij preuoeni! Da tvoja sodba je kriviona in nedostojna proti memi, to sama še spoiznala bos, 5e sta-ra ;kdaj postalla boš!
(Dalje.)