STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXVIII februar 1981 št. 2 Se enkrat o naši malici Bolj pozorni bralci se bodo še spomnili dveh daljših sestavkov in nekaterih krajših, ki smo jih v lanskem letu in že prej objavili o pripravljanju toplega in hladnega obroka za naše delavce in o drugih stvareh, ki se nanašajo na našo restavracijo. Tokrat želimo o tej zadevi še enkrat bolj natančno spregovoriti. O delu in problemih restavracije smo se pogovarjali z vodjo, tov. Zinko Kohek. Na prvi pogled je vprašanje prehranjevanja med delovnim časom manjšega pomena in ne bi kazalo prav o tem toliko pisati. Največje število delavcev pa bo rado potrdilo, da jih zadeva zelo zanima. Prav tako, kot jih zanima, kaj bo jutri in pojutrišnjem na tovarniškem Gotovo ni delavca v Stolu, ki ne bi poznal zgradbe naše stare restavracije. Nekateri ji pravijo »restavracija«, nekateri starejši delavci kar »menza«, vsi pa vemo, da je to stavba, ki je zaradi naraščanja Stolovega kolektiva že pred mnogimi leti postala za svoj namen premajhna in zastarela. Kuhinja je komaj nekajkrat večja od kuhinjskega prostora v zasebnem stanovanju, jedilnici sta v pritličju, nekaj jedilnih miz je tudi v dveh podstrešnih prostorih nad stolpnicami. Kar je še prostora v tej stavbi, so zasilne pisarne in skladišča. Ostala skladišča je imela restavracija v sosednji stavbi, kjer so bili prostori tudi za silo predelani v te namene. Stara restavracija ni dosti večja od družinske hiše, vendar se je v njej pripravilo na milijone obrokov za Stolove delavce. Pa tudi za druge. Kar niso dovoljevali prostori, kuhinjska in postrežna ureditev, so morale opraviti marljive roke delavcev v restavraciji. Za vsakim večjim deljenjem hrane je bilo potrebno pospraviti. Ko je bila posoda s hrano prazna, je bilo potrebno na novo skuhati. Vse se je moralo urediti. Restavracija nasproti vratarnice v matični tovarni je postala naša druga kuhinja in tisti delavci, ki bodo iskreno pogledali na stvar, bodo priznali, da so se v teh zastarelih prostorih velikokrat dobro najedli. Letošnjo pomlad izgublja stavba stare restavracije svoj dolgoletni namen. Hvaležni smo za trud, ki je bil opravljen za nas, da bi bili zadovoljni in se tu prijetno počutili. Zadovoljni smo tudi, da ob neštetih naglih prečkanjih glavne ceste ni bilo prometnih nesreč. Kot smo si na vso moč želeli, da bi šli čimprej s kuhinjo in jedilnimi prostori v novo, sodobno zgradbo, bo vendar minilo nekaj časa, da bomo pozabili na domačnost stare Restavracije. P ■ p 9 jedilniku. In koliko bo to stalo? Na vsa vprašanja v tem sestavku ne bomo mogli odgovoriti, sedanjo problematiko pa bomo le skušali predstaviti. Tovarišica Zinka Kohek je na vprašanja odgovorila brez pridržkov. Kot vodja probleme svojega tozda zelo dobro pozna. To je dokaz, da je v delo restavracije vključena z vsemi močmi in skuša s svojim znanjem in delovnim prizadevanjem kar največ pripomoči k dobremu skupnemu delu in zadovoljstvu Stolovih delavcev. Koliko vas dela v Restavraciji? Triindvajset žensk, dva moška in dva vajenca. Od teh je dvanajst kuharic (vendar imajo le tri kvalifikacijo j, Lojze Škrjanc se v glavnem ukvarja z nabavo hranil, poprime pa tudi za marsikatero drugo delo. Jože Pestotnik je skladiščnik, druge delavke pa opravljajo strežbo in natakarsko delo. Veliko imamo tudi čiščenja in popravljanja. Dve delavki opravljata pisarniška dela, trije pa delajo v bifeju v tozdu 1 in v upravni zgradbi. Vendar ni vseh ljudi nikoli na delu. Dva do trije vedno manjkajo, kar nam poleg osnovnih problemov povzroča še dodatne težave. Vaši skladiščni in delovni prostori so zares premajhni in zastareli! Delo opravljamo v vsem Stolovcem znani stari stavbi, nasproti vratarnice v matični tovarni. Tudi del deponije živil je tam. Precej hranil imamo shranjenih v sosednji stavbi, ki jo naši delavci tudi dobro poznajo, ker tam delimo hrano na bloke. Naši skladiščni in proizvodni prostori so zelo majhni. Že dolgo nam povzročajo dodatno delo in skrbi. Največji problemi so v kuhinji, ki svojemu namenu in zahtevnosti sploh ne ustreza. Hrane ne moremo pripravljati na način, ki ga sodobna družbena kuhinja zahteva, temveč se poslužujemo vseh možnih poti, da pravočasno pripravimo dovolj obrokov. Za silo smo zadovoljni s hladilnico mesa, vendar je njena zmogljivost tudi premajhna. Za koga kuhate? Jasno je, da je glavni namen našega dela oskrbovanje naših delavcev z malico. Na dan pripravimo okoli tisoč toplih obrokov in od stopetdset do dvesto hladnih. Vseskozi se trudimo, da bi kar največ delavcev jedlo toplo malico, ki je najbolj zdrava in v vseh pogledih najbolj koristna. Kuhamo še za Gradbeno podjetje Graditelj (okoli tristo malic), Gradbinec (60), Komunalno podjetje Kamnik (35), Alko (10) in nekatere zasebne delavce na Duplici in okolici. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani j Če kamniška Kočna zaradi dopustov ne pripravlja hrane za svoje delavce, kuhamo tudi za tiste njihove delavce, ki takrat delajo. Nasploh pomagamo vsem kamniškim delovnim organizacijam pri preskrbi z malico v času, ko to potrebujejo. Koliko smo domači delavci do sedaj prispevali za malico in koliko plačajo drugi? Za vsak obrok je Stol do sedaj iz sklada skupne porabe plačeval šestnajst dinarjev, delavec pa je prispevali pet dinarjev. Tuji so plačevali sedemindvajset dinarjev, tisti tuji, ki smo jih postregli v naših prostorih, pa so morali doplačati še tri dinarje, torej trideset dinarjev, kar je bila še vedno za vsakogar sprejemljiva cena. Cena kruha je že vračunana. Poleg malice, kot topli obrok na splošno imenujemo, pripravljamo tudi kosila. Kosilo stane pri nas petinpetdeset dinarjev, tisti delavci pa, ki so imeli za malico bloke, pa so lahko za eno kosilo dali dva bloka. Poleg oskrbovanja naših delavcev s hrano, kuhate torej tudi za vsakogar, ki se ustavi v restavraciji? Tudi. To nam poleg siceršnje obremenjenosti nalaga še dodatne probleme in skrbi, vendar se nam izplača, ker nekaj zaslužimo in s tem denarjem pripravljamo za naše delavce cenejšo in boljšo hrano. Kosilo in večerjo (ta stane 30 dinj lahko dobi v restavraciji vsak mimoidoči, prav tako pa mu je na voljo tudi razna pijača. Kako sestavljate jedilnik in kdo pri tem sodeluje? Pri sestavi jedilnika malice za prihodnji teden sodelujeta vodji izmene v kuhinja, vodja tozda Restavracija in predsednik komisije za družbeno prehrano v tovarni ali člani te komisije. Jedilnik je sestavljen na osnovi možnosti, ki jih trenutno imamo, seveda pa tudi gledamo, da se jedi iz prejšnjega tedna v naslednjem čim manj ponavljajo. Nad- zor jedilnika opravlja tov. Robičeva iz obratne ambulante. Ob pripravi jedilnega načrta upoštevamo tudi letni čas, pa tudi naše navade. Vedno se skušamo približati kar največjemu številu okusov in želja. Kdaj zjutraj pričnete z delom? Začetek je odvisen od vrste jedi za posamezni dan. Precej prej moramo začeti, če pripravljamo pečenko, zrezke ali podobno. Velikokrat pričnemo z delom v kuhinji že ob dveh zjutraj, najkasneje pa ob petih. Ob šestih morajo biti na delu še ostali, ki ne opravljajo dela v kuhinji. Ti morajo do sedme ure počistiti in pripraviti prostore in drugo, ko je restavracija odprta. Prvo malico moramo imeti pripravljeno že pred deveto uro, ko jo odpeljejo tuji naročniki. Tedaj jo tudi sami odpeljemo v TOZD 2, v TOZD 4, po hrano pa pride tudi šofer iz Motnika. Malico potem razdeljujemo skoraj do enajste ure, popoldne pa jo pripravljamo še za popoldansko izmeno. Za vas Stolov delovni koledar ne velja? Ne! Poleg vsakega delavnika (odprto imamo od 7. do 23. ure) delamo vse sobote. Vedno so v naši tovarni in drugod ljudje na delu, strežemo pa tudi zunanjim gostom. Delo pri nas ni nikoli končano. Vedno moramo gledati, da so jedi ob vsakem času pripravljene in v zadostnih količinah. Imate probleme z nabavo hranil? Kuhamo samo iz svežih živil. Tako bogati nismo, da bi lahko pripravljali obroke iz konzervirane hrane. Z nabavo imamo ogromno problemov in dela. S kombijem porabimo več kot polovico delovnega časa prav za prevoz živilskih proizvodov. Težave so, ker imamo samo en kombi. S tem razvažamo tudi malico, ki mora biti dostavljena ob točno dolgčenem času. Zato se šofer ne sme nikoli prepozno vrniti v tovarno, da ne bi drugje zamudil z dostavo malice. Nekatera hranila kupujemo v Kočni, meso v Mesu Kamnik in Napredku v Domžalah. Pa tudi drugod. Vsak bo sam rad potrdil, da je posebno v zadnjem času marsikaj težko dobiti. Če ne bi imeli dobaviteljev, s katerimi smo dogovorjeni za dobavo, bi bolj malo kuhali. Večkrat na leto imate tudi večje pogostitve. Npr. Stolov dan, srečanje upokojencev, pogostitev gostov in drugo. Ta dela morate opraviti poleg rednega dela? Pogostitve ne pripravljamo samo za naše ljudi, temveč tudi za druga podjetja. Prav gotovo imamo dve na mesec. Ta dela opravimo poleg rednega vsakodnevnega dela. Pomanjkanje prostora in druge probleme moramo rešiti, kot vemo in znamo. Največji delež imajo naši dobri delavci in delavke. Teh je v Restavraciji trti četrtine. Ena četrtina se reda in dogovorov noče naučiti. Tem je vseeno, koliko je narejenega in koliko so gostje zadovoljni. Na dneve, ko imamo večje pogostitve, pečemo, kuhamo in opravljamo druga dela samo s pomočjo zares zavestnih delavcev, ki se trudijo prav tako, kot da bi delali za sebe. Tem je potrebno izreči vso pohvalo in priznanje. Koliko prehrambenih proizvodov imate naenkrat na zalogi? Približno za en teden. Več nam hladilnica mesa in drugi skladiščni prostori ne dovoljujejo. V kratkem bo ob upravni zgradbi zgrajena nova kuhinja s samopostrežnimi prostori in jedilnico. Kdaj bo to in kaj boste potem tam delali? Preselitev pripravljanja malice načrtujemo v letošnji pomladi. V novih prostorih so gradbena dela pri kraju. Montirajo opremo, skratka, novi prostori družbene prehrane bodo kmalu nared. Iz stare restavracije bomo tja preselili kompletno posadko za pripravljanje hrane za naše delavce, tam bo tudi delilnica. Na starem mestu bo ostala restavracija za vse tiste, ki se bodo še vnaprej tu ustavljali. Tudi vsem tem bomo v bodoče prodajali hrano in pijačo po konkurenčnih cenah, vendar se nam to delo izplača. Dobro je, kolikor zaslužimo, naše malice bomo tako lažje pripravljali. Vaš delovni kolektiv je zelo majhen. Petindvajset delavcev in dva vajenca. Med seboj se dobro poznate. Bi lahko na to misel dali kako pripombo? Že prej sem rekla, da so naši delavci v večini zelo marljivi in vestni. Prav njim gre zasluga, da je hrana vsak dan in ob vsaki priložnosti dobro pripravljena. Želimo, da bi njihovemu zgledu sledili tudi ostali, ki jim manjka dober del vestnosti. Tedaj bodo odpadle malo trše besede, ki niso za nikogar prijetne. Že tako nas je malo in moramo precej dela opraviti v podaljšanem delovnem času, vendar zopet največji del bremena pade na marljivega delavca. Želim, da bi bil naš kolektiv v prihodnje bolj enoten, da bi dela, ki niso ne majhna in ne lahka, lažje opravljali. Problemi pri pripravi naših malic so dokaj veliki, posebno še zato, ker so roki za pripravo hrane še natančneje določeni, kot roki za odpremo izdelkov v tovarni. Morda bomo v bodoče na probleme delavcev v naši restavraciji bolj gledali skozi probleme lastnega gospodinjstva, ker sami dobro vemo, da so v zadnjem času veliko večji. Vseh živil ni mogoče dobiti, dražja so, njihova kvaliteta tudi niha. Morda se bodo tisti delavci, ki so doslej med delovnim odmorom povzdigovali glas in izrekli marsikatero neobjektivno kritiko na račun naše restavracije, le vprašali, če je njihovo govorjenje zares na mestu. Se doma, kjer smo štirje ali pet, težko tako skuhamo, da bi bili vsi zadovoljni. Pri tolikšnem številu, kot je Stolov kolektiv, je to nemogoče. Pri pripravi naše malice je vloženih veliko naporov in napravljen velik napredek. Vsak objektiven delavec bo to lahko potrdil. V novih prostorih, kamor bodo delavci Restavracije kmalu šli, bodo ti lažje delali in malico še izboljšali. Prepričani smo, da bo tako. Vpraševal je Ciril Sivec Odgovarjala je Zinka Kohek Ce bi bili pri odločitvi za dobro delo tako enakega mišljenja, kot smo za nasprotno, bi največji del problemov, ki nas tarejo, odpadel v zelo kratkem času. Lani dosegli rekordni izvoz Ko analiziramo in obenem tudi ocenjujemo naše poslovanje in uspehe v lanskem letu, lahko meti največje uspehe štejemo naš izvoz. Po podatkih, ki smo jih dobili v izvoznem oddelku, smo lani dosegli rekordni izvoz, odkar naša delovna organizacija prodaja svoje izdelke tudi na zunanja tržišča. Vrednost izdelkov, ki smo jih lani izvozili, znaša 4.535,532 $. V primerjavi z doseženim izvozom v letu 1979 smo lani izvozili za skoraj en milijon $ več blaga, to pa pomeni kar 27 odstotkov več. Če vrednost lanskoletnega izvoza preračunamo v din, in sicer tako, tla upoštevamo tečaj ob priliki izvoza ter izvozne stimulacije, znaša to skoraj 125 mio din. kar pomeni 17 odstotkov celotne eksterne realizacije v lanskem letu. Rekordni izvoz, ki smo ga dosegli lani, je rezultat velikega prizadevanja naših delavcev in je tembolj pomemben, da v času stabilizacije tudi mi prispevamo svoj delež pri zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Poleg prizadevanja delavcev je k povečanju izvoza pripomogla tudi težka situacija na domačem trgu, kjer se z dneva v dan bolj zaostrujejo in slabšajo pogoji prodaje. Prav zato je poslovodni odbor že v prvi polovici leta 1980 odločil, da je treba izvoz povečevati. Tako smo lani navezali nekaj zelo pomembnih stikov z zunanjimi partnerji, med temi je treba omeniti predvsem Ikeo. Delno je k povečanju izvoza vplivala tudi sprememba tečaja v začetku meseca junija. Ta je sprva ugodno vplivala na boljšo rentabilnost, kasneje pa se je s podražitvijo materialov zopet slabšala. Regionalna usmeritev našega izvoza se tudi lani ni bistveno spremenila. Še vedno je na prvem mestu izvoz v ZDA. kamor izvozimo več kot polovico vsega pohištva, namenjenega za izvoz. Druga značilnost našega izvoza pa je v tem, da izvažamo kar v 24 držav. Podrobnejši pregled izvoza v posamezne države je razviden iz naslednje tabele. Pomemben delež poleg izvoza na konvertibilno področje (ali zahodne države) je izvoz v države v razvoju (Egipt, Ciper) in tudi v vzhodno evropske države (SZ in Poljska). Kot ugodno je treba oceniti izvoz v ZDA, ki je lani večji za 23 odstotkov. Prav tako je tudi povečan izvoz v Anglijo, Švedsko, Kanado, Španijo in Nizozemsko. Neugodni oziroma manjši pa je izvoz v Zahodno Nemčijo in Italijo. Na tabeli je ločeno prikazan izvoz lesa in polizdelkov7 v okviru kooperacije. Še vedno največ izvaža TOZD-1. Lani je dosegel kar 85,5 odstotkov vsega izvoza. Pomembno je tudi, da so lani tudi ostali trije proizvodni tozdi reali- Rang za 1980 Država Izvoz v 1.1979 Izvoz v 1.1980 Indeks 1. ZDA 2.239.018 2.759.355 123 2. EGIPT — 395.812 — 3. ZAHODNA NEMČIJA 266.281 203.373 76 4. ANGLIJA 139.450 191.234 137 5. ŠVEDSKA 45.726 116.693 255 6. KANADA 92.880 114.264 123 7. ŠPANIJA 12.392 85.325 689 8. ZDR. ARAB. EMIRATI 36.389 72.291 199 9. ITALIJA 96.818 72.066 74 10. IZRAEL 145.918 54.482 37 11. NIZOZEMSKA 11.100 44.225 398 12. SSSR — 43.114 — 13. JAPONSKA 20.790 34.792 167 14. POLJSKA — 23.115 — 15. CIPER 20.261 22.760 112 16. AVSTRIJA 7.921 15.023 190 17. VENEZUELA — 10.007 — 18. BELGIJA 16.973 5.149 30 19. SLONOKOŠČENA OBALA — 1.511 — 20. MAROKO — 1.190 — 21. SUDAN — 430 — 22. KUVVAIT — 126 — 23. DANSKA 773 18 2 24. FINSKA 22.702 — 25. ŠVICA 14.103 — — 26. MALTA 5.949 — — 27. IRAK 2.520 — — 28. JEMEN 573 — — 29. MADŽARSKA 192 — — 1. ITALIJA — LES 363.121 174.712 48 2. SAUDSKA ARABIJA — LES — 62.894 — 3. ZAH. NEMČIJA — KOOP. — 11.571 — SKUPAJ: 3.561.850 4.535.532 127 Do sedaj nismo objavili pisma, pri katerem ne bi vedeli za avtorja, ker je to potrebno zaradi večih zadev7. Tokrat delamo izjemo. Pismo je napisano z okorno roko, vendar zelo iskreno in dobronamerno. Gotovo bo tudi veliko bralcev soglašalo z nami. Preberite prispevek in premislite! Uredništvo Uan_ pnecej veliki lepaki z doCtzo vidni**, napisom, so ssaCili oceane za dne 13'i ti. rwt Pnedeneiovo peoshvo, CestHcim vsem nul io/sulotim paseCzno sc hv Hdiufo. Res duCrzu w lepo trle vTf p pR&sf/h d za pRuenu dvotiunu. i mo etui e So šolske oiie izzostuh su sloz&rre dlie, zakui zci koy ix , Zupe! zu pszuzno dslona no. la ves tnaol Si 2izšle zlj o /uv/i u Op a zri zdu nn l odo io potpdt h ji al/o. oSkht tj leololci, Kuku/? iodi M u/i i|E Vi u resici ftu/ ero t-i o( prihiu se K a ne paiRtJiive na koncu vač-il. napisali, t Nu k op v o ptzirzeJdi/e Po zukusko. i Motj oce C*o vf ZLjulo, If po nn do *iu sto po jod n* bodo IZtjuCift stolp , SicetZ pu \