"PROLETMEC j« delavski list ■isleče iitatelje. PAPEŽ, CANTEBURVSKI NADŠKOF IN ŽIDOVSKI RADIJI PROTI BREZBOŽNBTVU V RUSIJI Ruska pravoslavna cerkev odklanja "pomoč" in obsoja papežko gonjo proti U. S. S. R. Vsaka revolucija je bila več ali manj tudi revolucija proti obstoječi veri. Revolucija v Rusiji ni bila izjema v tem pravilu Cerkve In beraštvo gre skupaj Ko je papež Pij nedavno pozval vse krščanske vere na obrambo "bogoslužja" v sovjetski Rusiji, je dobil nagloma solidaren odziv vseh, tudi židovske, samo pravoslavna Rusiji je mnenja, da se bo že sama branila. Čemu toliko krika v "krščanskem" svetu ? Mar v Rusiji res streljajo duhovnike kar od kraja? Morda mučijo vernike, kakor so včasi "verniki" mučili krivoverce? Ali je sovjetska vlada uvedla inkvizicijo? Bistvo pravoslavno cerkve v Rusiji. Pod carizmom je bila pravoslavna cerkev državna cerkev. Car je bil njen vrhovni poglavar. Služila je reakciji, hlap-čevala mogotcem in držala mu-žike v praznoverstvu kakršno se dobi samo še v južnih državah naše Unije in v drugih najbolj zaostalih deželah na svetu. S padcem carizma je padla tudi njegova pravoslavna kon-fesija. Boljševiška revolucija je šla korak dalje in je napovedala ostankom carjeve cerkve brezobziren boj. Ako Jioče vlada nove Rusije dvigniti izobrazbo svojih 150 milijonov prebivalcev, jim mora razlagati glupost prazno verstva, katerega se posebno na kmetih še trdo drže. Načini, tki se jih poslužuje vlada. Lokalne in tudi centralne sovjetske oblasti so spremenile mnogo cerkva v gledališča, šole, muzeje in za drugo koristno uporabo. Cerkva je bilo v carski Rusiji veliko preveč tudi če bi vsi prebivalci zahajali vanje. Sovjetski režim je predvsem odpravil številne samostane in jih upotrebil >7 druge namene, npr. šole, bolnišnice, ^sirotišnice itd. Po revoluciji je bila pod vodstvom boljševikov ustanovljena organizacija brezbožcev, ki je bila v svoji propagandi proti pravoslavni in vsem drugim cerkvam po nazorih zapadne Evrope in Amerike brutalno brezobzirna. Ni morila kristjanov, nego norčevala se je iz njihovih svetinj, iz svetnikov in verskih ceremonij tako zelo, da je bilo v bur-žvaznem časopisju po svetu mnogo zgražanja proti njim. Naravno, da so pogumnejši duhovniki v Rusiji storili kolikor mogoče, da pripomorejo cerkvi nazaj v stare čase. pod carizem. Oblasti so vsakega, ki so ga izsledile, kaznovale, ne vsled tega ker so molili, pač pa vsled njihovega kontrarevolu-cionamega delovanja. Revolucija in cerkve. Nobena revolucija v zgodovini ni skušala tako temeljito spraviti vpliv ostarele cerkve s sveta kakor ga skuša ruska revolucija. Bilo pa je že mnogo revolucij, ki so nastopale proti cerkvam veliko bolj ostro — lahko rečemo, brutalno, kakor pa nastopa ruska revolucija. Francoska revolucija, Crom-wellska v Angliji, protestantska gibanja, revolucija v Mehiki — to je nekaj primer, da revolucija in obstoječa cerkev nista delali skupaj. Ameriška revolucija je napisala v ustavo, da ne sme biti nobena cerkev v tej deželi državna cerkev, in da ne sme nobena imeti privilegijev. Isti papež, ki sedaj kliče "krščanski" svet proti brez» božtvu v Rusiji, ga je pred par leti klical v boj proti brezbožni mehiški vTadT. ' Celo KSKJ. se mu je odzvala ter na svoji konvenciji sprejela resolucijo, katero je zahtevala ameriško intervencijo v Mehiki. Verski fanatik je pod vplivom enako fanatične nune ubil novoizvoljenega predsednika Obregona, pa ni bilo nobenih pozivov, da naj se svobodomisleci vsega sveta združijo v boju proti papeževemu intrigiranju v hiki. Beračice pred neko cerkvijo v Leningradu, ki prosijo miloščine in obljubljajo htve v povračilo. Sovjetska vlada želi upe trebiti čimveč cerkva v keris^ nams dvigniti gospodarstvo dežele tako visoko, da ko beraitvo avtomatično izginilo. Radi mmjanja eeritva t delavske dvorano, muaeje ki zabavišča, jo "krščanski" svet na ooziv piTvael preti tej -b^žsu^liU^ -v^^JT J^^^Z^^Z > o™«- vidsto v članl^^prvik d vek kolo—k na tej strani. Zadružne novice iz Slovenije Nova delniška družba v Ljubljani. Nase delavstvo deluje z vso vnemo na gospodarski povzdigi. Res lepo se razvijajo delavske zadruge. Kon-zumno društvo za Slovenijo o-tvarja filialo za filialo, prav tako "Produkcija", ki bo te dni odprla svojo sedmo podružnico v Kranju. Zaupanje širokih množic do svojih zadrug raste." Hranilne vloge so dejanski znak tega. Konzumno društvo za Slovenijo je te dni doseglo že — 9 in pol milijona dinarjev (to je 38 milijonov kron!), kar je z ozirom na Jugoslavijo velika vsota! Te dni pa se je osnovala delavska delniška družba "Jugo-metalija" z glavnico enega milijona dinarjev, ki bo razdeljena na 10,000 delnic po 100 dinarjev. Med osnovatelji so: Nova Jugometalija d. z. o. z., Zveza kovinskih delavcev ZAOMElie NASELJEVANJA IZJEHIKE Nad milijon priseljenih Mehikancev v Zedinjenih državah Ameriška delavska federacija in razni amerikanizatorji se zelo prizadevajo, da bi določili kvoto priseljencev tudi za Mehiko. Prestavniki A. F. of L. argumentirajo, da so mehiški delavci ljudje majhnih potreb in so vsled tega pripravljeni delati za vsako plačo. Odjedajo kruh domačinom, za unio-nizem, kakor ga zastopa A. F. of L., pa niso pristopni. Amerikanizatorji so za omejitev na- tero se pa Naglo naraščanje vladnih izdatkov v kapitalistični uredbi, ko so politični uradi združeni z veliko porcijo grafta, so upravni izdatki silno visoki. V fiskalnem letu 1927 so upravni stro-Me- ški za vsakega prebivalca v Ce pa bi svobodomislec tej deželi znašali $102.67. Vze- ustrelil mehiškega nadškofa mimo za primero družino petih ali kardinala, tedaj bi grmel ves krščanski svet proti "podivjanim" brezvercem. Kaj pravi ruska cerkev. ' Poročevalci tujezemskih listov so v Moskvi vprašali metropolita Sergija za mnenje o papeževem klicu v pomČ v Rusiji, in Sergij jim je odgovoril, da naj papež drži roke proč. Na papežev račun je povedal ( Nadaljevanje na 4. strani.) BLAZNOST ALI BOLEZEN Petindvajsetletni James Baker, ki je tu na sliki, je bil nedavno v Detroitu aretiran in poslan nazaj v New York radi umora. V preiskavah je izpovedal, da je ob raznih prilikah, večinoma na vožnjah po oseb. Federalni, državni, o-krajni in občinski stroški zanjo so znašali imenovanega leta $513.35. Od tega gre okrog dve sto za graft, nad sto dolarjev na račun slabega gospodarstva in reda, in šele ostala vsota se resnično porabi za upravičene izdatke. ««■•^v» mmmmm Število menihov na gori Atos se manjša Število menihov na gori Atos, ki je meniška republika ob Egejskem morju, se naglo manjša. Pred vojno je bilo tu 15,000 pravoslavnih menihov, danes jih je komaj še 2,400. Samostanov ima mnogo, med katerimi je 17 grških, 1 srbski, 1 bolgarski in 1 ruski. Imajo kapelice, cerkev in gospodarska poslopja. Vpliv moderne dobe ima za menihe slabe posledice tudi na gori Atos. Samota in mistika več ne mičeta. Viri dohodkov, ki so ga tvorili romarji iz vseh pravoslavnih dežel, so se zmanjšali, in menihi so morali zredčiti svoje vrste. SKLICANJE KONVENCIJE ZA REORGANIZIRALE U. M. W.0F A. PRIČELA SE R0 10. MARCA V SPRINGFIELDU, HL Progreairci med sklicatelj«. — Izvoljen bo nov glavni ocfbor. — Program konvencije vključuj© temeljne spremembe v ustavi unije. morjih, umoril devet moških sebi v zabavo. Dasi aretiranec ne kaže znakov blaznosti, je njegova ma-nija abnormalna. Namesto v ječo, kjer ga bodo morda držali nekaj let, spada v bolnišnico za duševno bolne. V interesu družbe in v interesu takih bolnikov je, da se jih zdravi na varnem. Illinoiski diatrikt U. M. W. of A. je v sporazumu z nezadovoljnimi lokali v drugih di-striktih sklical posebno konvencijo, katera »e prične v pon-deljek 10. marca v Springfiel-du, lil. V sklicateljskem odboru so poleg zastopnikov illinoiskega distrikta Alexander Howat in August Dorchy „ iz Kansasa, John Brophy iz Pennsylvanije, J. M. Thornton in Oral Daug-herty iz Ohia, John Walker, predsednik illinoiske delavske federacije, Adolf Germer in več drugih. Program konvencije vsebuje 8trn*)glavljf»nje Lewisa in njegove administracije, izvolitev novega odbora U. M. W. na podlagi nove ustave, zavarovanje samouprave distriktnim organizacijam, in temeljite spremembe v ustavi U. M. W. Dozdaj je mogel Lewis poljubno odstavljati distriktne odbore, jemati posameznim lokalom čarter, jemati dvorane in drugo imovino lokalom in distriktnim ter subdistriktnim organizacijam, načrt nove usta-ve določa, da bo imovina last organizacije, ki jo je spravila skupaj, ne pa kakega sa-mopašnega diktatorja. Konvenciji bo predložen načrt za popolno preosnovo U. M. W., za obnovitev razpadlih distriktov in za organiziranje premogarjev v vseh državah. Za avtomatično izobčenje Lewisa. Walter Nesbit, tajnik illinoiskega distrikta, je poslal vsem podružnicam U. M. W. of A. cirkular, v katerem jim predlaga, da naj nehajo pošiljati asesment mrtvemu Lewisovemu odboru v Indianapolis, mesto tega pa naj ga pošljejo v Springfield, kjer bo izdano zanj potrdilo, po konvenciji pa bo izročen novemu glavnemu tajniku. Iskrena prizadevanja za obnovo unije. Med sklicatelji posebne ali izredne konvencije jih je mnogo, ki iskreno žele obnovo ne-'noviI> Je ie Pred 10-letjem pre-kdaj močne unije rudarjev, in | klel svoje nekdanje nauke in se je svečano odpovedal kle-rikalizmu. No, kar je pa dobrega ustanovil, pa še vedno Poziv na podpis prav v kratkem. delnic izide (Tajništvo Ljubljana) "Pro- selJencev iz Mehike zato, ker dukcija" in Zadružna banka 80 Mehikanci *lal> materijal za ~ ' asimiliacijo, so večinoma indi- janske ali napol indijanske krvi, Zedinjene države pa imajo že zdaj dovolj problemov s plemeni brez njih.- Mehiški delavci so vposljeni večinoma na železnicah, mnogi tudi v raznih obratih na zapadu. Ponekod jim plačajo kompanije tretjino in tudi polovico manj kakor plačajo za enako delo delavcem kavkaškega plemena. Krojaški delavci v Ljubljani so nedavno ustanovili stavbno n gospodarsko zadrugo "Kroja, »ki Dom". Zadruga ima lep delokrog. V odboru so vrli so-drugi. V Zagrebu so ustanovili zagrebški krojači krojaško produktivno zadrugo. Giblje se! Zadružna banka v Ljubljani se prav ugodno razvija. Zaključek za leto 1929 kaže lepe rezultate, dasi banka ne gre za dobički, ampak dela za razvoj zadrugarstva. Zadružna zveza v Ljubljani, ki združuje klerikalne zadruge, je slavila te dni 30-letnico •obstoja. Dr. Susteršič, ki jo je v svoje politične svrhe usta- si bodo prizadevali, da cilj dosežejo, a prišli bodo tudi pristaši nazadnjaške unijske šole, s katerimi bodo imeli pregre-sivci mnogo opravka. "Slabše kot je ne more biti," je rek, ki daje sklicateljem upanje, da bo novo gibanje za iztrebljenje pogubnega Lewisovega vpliva dalo uniji premogarjev novo življenje, ki jo bo gnalo navzgor, da postane zopet faktor v premogokopni industriji in ameriškem unijskem gibanju. Mokraški liberalci za "tretjo" stranko Samuel Harden Church, predsednik Carnegijevega instituta v Pittsburghu, je dejal nedavno v svojem govoru pred neko skupino v New Yorku, da je prišel čas, kateri zahteva, da oni, ki so za osebne svobod-ščine, ustanove liberalno stranko. Njen glavni namen naj bi bil boj proti prohibiciji. Taka "liberalna" stranka nima smisla. Celo najbolj navdušeni "progresivni mokrači" smatrajo, da bi "ideja" ne imela uspeha. Političarji, ki so na "gorkem" bodisi v republikanski ali demokrstski stranki, žele ostati na zapečku neglede na ime, kajti s "prohibicijo" kakor je, so čisto zadovoljni. Lahko pijejo, če jim želodec dopušča, vlečejo podkupnine in varajo volilce s svojim navideznim bojem proti prol.fbiciji. Le malo Mehikancev vpraša za ameriško državljanstvo. Njihova rojstna dežela je blizu in z duhom so rajše doma, kakor pa da se bi udajali misli stalne naselitve v Zed. državah. Leta 1929 je dobilo 224,728 tujerod-cev državljanske pravice. Med njimi je bilo šamo 164 Mehikancev. V prošlih petih letih je sprejelo ameriško državljan-* stvo le 569 Mehikancev. ClanJ vsake priseljene narodnosti tvorijo veliko večji odstotek naturaliziranih državljanov kakor Mehikanci. RAZP0R0KE V KANADI Razporoke v Kanadi niso tako pogoste kakor v tej deželi, vendar tudi tam naraščajo. Leta 1929 je bilo izdanih 816 razporok, ali 31 več kakor leto poprej. SOCIALISTIČNA STRANKA DOBILA 2,500 NOVIH ČLANOV. Izvoz ameriških avtomobilov na Portugalsko Meseca januarja je dobila socialistična stranka 2,500 novih Članov. Kampanja za njeno pojačenje je v teku, v mnogih državah pa se strankine organizacije nanjo šele pripravljajo. Cilj je 30,000 novih članov do konca tega leta. Leta 1929 je bilo na Portugalsko importiranih 3,600 avtomobilov, izmed teh tri tisoč iz Zedinjenih držav in ¿amo 600 iz drugih. Vseh avtomobilov na Portugalskem je 20,-000, ali eden na vsakih 300 prebivalcev. Vsako uro ena razporoka Tekom leta 1929 je prišla v čikaškem okraju ena razporoka vsakih 55 minut ali ena na vsakih 103 družin. Vseh razporok skupaj je bilo 9,669, ali 200 več kakor v prejšnjem letu. PIŠITE UPRAVNKTVU! Ako je v vasem imenu in naslovu, ki je prilepljen na listu, pomota, ali če se kaka številka izgubi, ali če ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen izvod, nam sporočite v pismu alt dopisnici, da pomoto popravimo, oziroma, da vam pošljemo drugo številko lista. Naša želja jo naročnikom ustrazati. Od njih pa pričakujemo, da nam vso mordbitne pomankljivoeti glede lista sproti sporoča. Qfctsouv iz [[a sega Q i Ibanja TE2KE NEPRILIKE RADNIKOVIH KOMUNISTOV V DETROITU Zamotanosti v Radničkem domu so povzročile mnogo preiskovanja in bojev Detroit, Mich. — Vsi, ki či-'so prišli v Detroit "Sovjetska tate • Prosveto, Proletarea in zemlja", in da se jim da $50 v druge jugoslovanske liste, se fond za nakup enega traktorja, spominjate bojev, ki smo jih imeli vsa leta po vojni v podpornih društvih in v javnem življenju naše naselbine vsled komunističnega "vrtanja". (Njihov boj je bil v glavnem naperjen proti socialistom. Nikjer in nobenkrat niso zamudili ničesar v svojem blaznem sovraštvu do socialistov. Izmed slovenskih, oziroma narodnostno mešanih organizacij je imelo največji boj z njimi društvo št. 121 SNPJ. Prihajali so v društvo in ga hoteli pretvoriti v oradje, ki naj bi jim dajalo sredstva in moralno oporo v njihovi politiki. Njim je bil komunizem nekak šport, ki jih je zabaval. Leta 1926 so bili predlagani v društvo št. 121 Krznarič, Do-bijaš in Balabanac, ki so bili tedaj voditelji komunistov v Detroitu. Od dneva, ko so bili predlagani, pa do naslednje društvene seje, so že sklicali "izredno" zaupno sejo članov SNPJ. pod imenom jednote. Pozvali so samo člane, ki so jih smatrali za svoje pristaše. Nekaj takih pozivnic je prišlo v rflfce tudi "nezanesljivim", in tako smo nekateri dobili priliko, da se udeležimo njihovega zaupnega tajnega sestanka. Pridemo, in se spogledajo. "Kaj vraga vi hočete tu?" "Prišli smo na sejo članstva SNPJ., ki jo sklicujete." Na tej seji sta Dobijaš in Balabanac izjavila, da pristopata v SNPJ. z namenom, da pomagata zrušiti korumpirano maši-no v druš. št. 121 in v glavnem uradu. Predstavila sta se torej v pozi odrešenika. Lojalni člani v druš. št. 121, ki je eno največjih v SNPJ., so izprevideli, da se bliža odloči- za katerega naj se zbere zadostna vsota v Detroitu. Nekaj članov s tem ni soglašalo. Videli so, kako so komunisti vse pretiravali, še manj pa so soglašali s predlogi, da se bi denar članstva porabilo za namene, za kakršne ni bil nabran. Krznarič pa je vpil nanje, glejte jih, kontrarevolucijonarje in socijalpatriote! Dejal jim je vse, kar mu je prišlo na misel. Argumentiral je, da se ne zavedamo kaj so problemi delavstva, in da pomagamo buržva-ziji rušiti sovjetsko Unijo. Na socialiste so iz njegovih ust letele strelice vse križem. Bili so mu pa v želodcu, kajti vedel je, da posebno eni dobro poznajo njegove skrite nakane in njegovo delovanje. Kaj se je zgodilo s temi revolucionarji, ki so nas psovali z izdajalci in zarotniki in nas blatili na najbolj umazane načine? Večinoma so jih izključili iz komunistične stranke in v komunističnem "Radniku" so bili uradno proglašeni za "kontrarevolucijonarje" . . . Bili so komunistični voditelji v društvih, ali pa voditelji svoje frakcije, kjer niso imeli večine, bili so "odlične" osebnosti v detroitski komunistični stranki, ki njihova beseda je v jugoslovanski komunistični sekciji se naj jim situacijo pojasni. Pa so nekaj pojasnjevali o vojni opasnosti, o sovjetski Rusiji, nato šele so prišli na RadniČki dom, čigar vodstvo je delalo sicer napake, toda z dobro revolucionarno voljo se bodo izravnale. Ali knjige bi bilo treba vsekakor spraviti v red, pa so dobili s posredovanjem glavnega komunističnega urada v New Yorku veščaka, ki pa tudi ni imel zmožnosti, da bi dal o računih točno poročilo, nego je moral le konstatirati, kar je bilo že prej znano. Celo razjezil se je malo in dejal, da je vsak šolarček sposoben voditi knjige na tak način, oziroma, šolarčki bi jih vodili bolje. Krznarič, Dobijaš in Cičič so resignirali iz odbora Radničke-ga doma, na seji kom. organizacije pa so bili izključeni iz komunistične stranke. Pisali so v knjigo izdatke v vsotah okrog tisoč dolarjev, ne da bi bili zabeležili, čemu so bile potrošene. Ko so RadniČki dom povečali, ni bilo v pogodbah - vse v redu,.vsled česar je bilo potrošenih $5,000. To so torej tisti revolucionarji, ki so hiteli pristopati v S. N. P. J. z vojno napovedjo, da bodo zrušili "Rorum piran" glavni odbor in pa enako "korumpirano" mašino društva št. 121. Bratje na oni strani, vprašam vas, kje je njihova poštenost, njihova radnička svijest, o kateri so nam toliko pravili in vi ste se tako navduševali zanje? ! Vaše žulje, yašo dobro voljo so izkoriščali, vi pa ste dajali in dajali. Živeli so udobno, se vozili in uganjali "revolucijo" pred vami, vi pa ste bili naivni in ste jim vse verjeli in jim vse zaupali. Lagali so vam, da smo mi ne- V TEJ ŠTEVILKI ROMAN na S. strani "SIBIRSKI PUNT" ter pri "Radniku" veliko velja- pošteni, da nas je yeba "zrušiti", mi pa smo vas svarili, da ne smete verjeti volku v ovčji koži. RadniČki dom je imel dohod- la. Danes so potisnjeni na "smetišče" izdajalcev, zarotnikov, in "kontrarevolucijonar-jev". Dobijaš, Krznarič in Cičič (slednji je bil predsednik konvencije Hrvatske Bratske Za-jednice) so bili tudi voditelji v odboru Radničkega doma v Detroitu. Ta dom so svoječasno zgradili socialisti — hrvatski, len boj, pa so se pripravili nanj. slovenski in srbski, a po komu-Skozi celo leto 1927 so trajali, nističnem valu in po pridruže-boji. Na seje je prihajala ce-i nju hrvatske sekcije JSZ. h plačan, ne pa na pragu bankrota, iz katerega ga rešujete sedaj vi z vašim trdo prisluže-nim denarjem. Kakor v Detroitu v malem, tako se vrše izključevanja "edino pravih revolucionarjev" tudi v vodstvu komunistične stranke. Izključen je bil njen tajnik in cela vrsta drugih voditeljev, izključeni so bili vodje Mednarodne delavske o-brane ,in sedaj izdaja izključena opozicija svoj list, oficielni komunisti imajo Daily Worker, pa si očitajo drug drugemu grehe. Prišel bo čas, ko bo to delavstvo spoznalo, katera stranka ima čist rekord in poštene metode, s katerimi hoče res koristiti delavskemu razredu. Anton Jurca. Mulberry, in za poslanca v nižjo zbornico s. A. A. Hook, tudi iz Mulberry. Razpravljalo se je nadalje o osmem rednem zboru, ki se vrši to pomlad. Splošno mnenje je, da pošljemo vsaj enega zastopnika na to zborovanje. Da dobimo sredstva, priredi klub veselico v soboto 12. aprila v Yale. Želimo, da bi druga društva v tej okoliei ne prirejala veselic na omenjeni datum, nego da posetite našo priredbo in pripomorete klubu do večjega uspeha. Na programu bo petje, deklamacije, izvrstna godba, plesna in prosta zabava. Shod socialistične stranke v Crawford County se vrši meseca marca v Pittsburghu. Datum bo n&srnanjen pozneje. Po zatrdilu eksekutive soc. stranke bo glavni govornik na tem shodu urednik tednika "New Leader", sodrug James Oneal iz New Yorka. agitatorica angleške delavske stranke. Bila je članica angleškega parlamenta, in v angleškem unijskem gibanju je imela važna odborniška mesta. Je dobra govornica, vsled česar je vabljena v razne dežele, da predava na delavskih shodih. Te nastope med premogarji v lllinoisu ji je aranžiral s. W. R. Snow, tajnik državne soc. organizacije. VESELICA NOVEGA DRUŠTVA S. S. P. Z. V DETROITU. Detroit, Mich. — Novoustanovljeno druš. št. 220 SSPZ. priredi v soboto 8. marča zabavni večer v dvorani 116 Six Mile Rd. Zabava se prične ob 7. Vabljeni ste, da pridete na to priredbo v velikem številu. KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA" Cilj: Tri tiioc calolalnih naročnin, ki ga imajo doaaci agitatorji "Pro-lotarča" v lotu 1930 do 31. dacaanbra. To jo "Prolatareavo" jubilejno lato. Loto« bo dopolnil tvojo prvo ¿atrUtolatja svojega dola na polju dalavtka vzgoja in v borbi za delavska prava. Vse naročnino v izkazu so polletna. To jo, vsaka celoletna naročnina ja izkazana za dve polletni. Dostevajo so od izkaza do izkaza posameznim ogi. tatorjem in skupno. Prva vrsta itevilk znači naročnine, ki smo jih prejeli od agitatorjev v proilih dveh tednih, druga vrsta znači naročnine projinjega izkaza, in tretja pa skupno itovUo. Sada J poslanik Pr.jinji izkaz Sku ___________ 26 IZ KANSASA Arm a, Kang. — Dne 16. feb. se je vršila v Cockerill važna seja kluba št. 21 JSZ., ki ima svoj sedež v Armi, a seje pa v različnih naselbinah, katere spadajo pod njegov agitacijski delokrog. Te seje se je udeležil tudi tajnik socialistične stranke v Kansasu sodrug Ross Magill iz Garnett. Razpravljalo se je največ glede letošnjih volitev v razne državne in okrajne urade. Stranka bo zopet postavila svoje kandidate, ako le mogoče, v vse urade. Socialistični kandidat za senatorja v kansaško višjo zbornico je v Crawford Joseph Snoy, Bridgeport O. Prihodnja seja kluba se vr- Anton Jankovich, Cleveland, 0.........11. £.' jmi„a J^i • „ a _ i Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. ........ 21 ši drugo nedeljo v marcu, to Chj|g PogoreIec> Chicajf0f IU............ 2 popol-!John Sular> Gr088 Kang..................... 2 je, dne 9. marca ob 2 dne v Yale, vsi na sejo. Sodrugi, pridite Anton Sular. Jessie Stephen bo govorila na shodih v lllinoisu Sodruginja Jessie Stephen bo govorila v lllinoisu med premogarji v sledečih krajih : V sredo 5. marca zvečer v Minters Institute, Collinaville. V četrtek 6. marca ob 7. zvečer, Miners Hall, Livinggton. V petek 7. marca ob 7:30 zvečer, Miners Hall, Carlin-ville. V nedeljo 9. marca ob 2:30 popoldne, Gilleapie. V pondeljek 10. marca bo imela nagovor pred delegati konvencije premogarske unije v Springfieldu. V torek 11. marca bo govorila v Cantonu, 111. Sodrugi- ke in bi bil lahko polovico iz- County s. Roy Staunton iz nja Stephen je splošno znana AGITACIJA ZA "PROLETARCA" IN DRUGO la množica članov, in seje so se vlekle včasi več kot še enkrat dalj kot trajajo običajno. Dobijaš in Balabanac nista bila sprejeta v jednoto, Krznarič pa je bil bolj taktičen. Ko je izprevidel, da mu v društvo št. 121 ne bo lahko priti, ga ni bilo več blizu, ne na sejo, čeravno je živel samo par korakov stran od dvorane, prošnjo za pristop pa je položil v društvo št. 518, v katerem so imeli njegovi pristaši odločilen vpilv. Bil je sprejet in je ostal v njemu do oktobra 1929, nato pa je vzel prestopni list k druš. št. 121, h kateremu je nameraval prvotno pristopiti. 2e na prvi seji se je postavil v pozo voditelja svoje skupine. Govoril je o "reakcionarnem" odboru tega društva, na naslednji seji pa je spravil na dnevni red samo sovjetsko Rusijo, društvene zadeve pa so bile porinjene na stran. Društvo je imelo več stptakov v blagajni, pa je predlagal, da se da $25 v fond za sprejem sovjetskih letalcev, ki komunistični stranki so se tega doma polastili, ker ni bil le- Na prvem mestu je Jos. Snoy, ki je že prekoračil število 100 . , . . . naročnin. Največ jih je dobil galno nič zavarovan pred taki- j y naseibinah mi transakcijami V svojo or-(Sodrug s je ¿n 2a ganizacijo so dobili par sto no- ajfitacij() tiste dn na kate- V izkazu v tej številki bele- več. Ako pošlje vsaki eno ce-žimo 151 polletnih naročnin, loletno naročnino na 14 dni, ali 19 več kakor v prejšnjem, poleg pa še tisti agitatorji po večje število, ki imajo večje polje, bomo beležili nad dve sto polletnih naročnin v vsakem Pennsylvanije. | izkazu. Ce hočemo število 3000 celoletnih naročnin od vih članov, imeli so večino in dom je postal njihov, četudi se re mu je kompanija radi zma- - .- , . i • i njšanega obrata dala dopust, je posebno ena srbska skupina Marsikdo si bi še od či, sourufcCV temu dol?o upirala. (doma a)i nn trrp nji airitjl^Sn Omenjeni trije, ki se smatrajo sposobnim vladati svet, so bili tako "dobri" golpodarji, da je RadniČki dom prišel v opashost ,da bo prodan na javni dražbi. Prihajal je nato sem S. Zinič od "Radnika", da je raziskoval, kdo je zakrivil finančno krizo Radničkega doma. Začeli so pregledovati poslovne (računske) knjige ,a bolj ko so računali manj so se spoznali nanje. Dognali so le, da so računi zmešani in tedaj se je začel prepir med Krznaričem in Ziničem radi "pitanja", kje so novci. Zinič, ki je bil nedavno obsojen na deportacijo, je kritiziral slabo knjigovodstvo, njihovi pristaši pa so zahtevali, da Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo »to izvodov "Proletarea" aa dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, »hod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Poiljite naročilo pravočasno ! jloma, ali on gre na agitacijo. Sodrug Snoy ima ženo in otroke. Ali ob enem je on socialist, ki veruje v moč agitacije. Na drugem mestu v izkazu je s. Anton Jankovič v Cleve-landu. Poslal je vsega skupaj 66 naročnin. Drugi agitatorji v Clevelandu in okolici še niso stopili dosti v akcijo. Energičen agitator "Proletarea" je vsekakor s. Jacob Rožič v milwauški naselbini. V izkazu drži tretjo mesto. Chas. Pogorelec je na četrtem. John Sular v Kansasu dobro agitira. Poslal je že 13 naročnin. John Teran, Ely, Minn., jih je poslal 12. On je pionir med "Proletarčevimi" agitatorji. Iz Waukegana jih je poslal Martin Judnich 12, Henrik Pečarič iz Krayna 11, Geor-ge Smrekar 13 itd. Število agitatorjev se stalno množi, kar je potrebno, če hočemo doseči cilj, ki je 3,000 celoletnih naročnin od strani agitatorjev do konca tega leta. Da bo kvota izpolnjena, je treba še 2,753 celoletnih naročnin. a Sedemdeset agitatorjev je zastopanih v seznamu poslanih naročnin. V prošlem izkazu strani agitatorjev do 31. decembra res doseči, tedaj jih moramo imeti v vsakem izkazu J15 celoletnih. teh dohodkov bomo krili izredne izdatke za tisk in klišeje. a Dohodki "Proletarea" na naročnini, oglasih in knjigah so bili letošnjega januarja mnogo boljši kakor v istem času pro-šlo leto. Bili bi vsekakor še bolj zadovoljivi, če ne bi bilo toliko naših delavcev prizadetih vsled brezposelnosti. ♦ -i» a.. Naročniki, ki so dobili opomine, da jim je naročnina potekla, so prošeni ,da jo obnove ko hitro mogoče. Kdor ne more takoj, naj sporoči upravni-štvu, da mu pri prihodnji reviziji naslovnika ne bo list u-stavljen. . * * Oglašajte priredbe vaših organizacij v "Proletarcu". S tem pomagate listu in ob enem pripomorete k boljšemu uspehu priredbe. a ' Na 6. in 7. strani je oglaša-na naša jubilejna-prvomajska številka. Uredništvo pripravlja gradivo in slike zanjo že več tednov. Tiskana bo na finem papirju in imela bo najmanj 24 strani, ali tri dele po osem strani. Stroški bodo veliki in brez vašega sodelovanja in podpore bi bila taka izdaja nemogoča. e Kadar slave delavski listi svoje obletnice, jim unije in posamezni prijatelji pošljejo čestitke v obliki oglasa. Vzorec za tak oglas je na 6. strani. Kdor hoče večji oglas nego je vzorec, plača za vsak nadalj-, jih je bilo 52, v tem jih je 18 ¡ni palec dolar več. S pomočjo "Proletarec" dobiva naročnike polagoma tudi v Kanadi. Kdor somišljenikov v dominjo-nu bi bil pri volji prevzeti zastopništvo, naj sporoči uprav- j F^Martlnjaic, "¿¡"salleT IlT ~ — ništvu. Na naročnike v tej deželi apeliramo, da priporoče sorodnikom in prijateljem v Kanadi, da se naroče na "Proletarea". Geo. Smrekar, Alliquippa Pa............. 7 John Teran, Ely, Minn..................... 2 Martin Judnich, Waukegan, 111......... 8 Janko Zoraik, Detroit, Mich.______ 7 Henrik Pe£ari£, Krayn, Pa................. 11 Frances Zakoviek, N. Chicago, 111..... 2 John Robas. Piney Fork, O............. 7 Frank Zaitx, Chicago, 111................. 2 John Mati£i£, Lucerne, Pa............... — Joseph Radel st, West AHis, Wis..... 6 Rose Jereb, Rock Springs, Wyo......... — Frank Polanc, Pierce W. Va........... — Joseph Debelak, Crucible, Pa. ........ — Frank Petavs, Little Falls, N. Y.....— Louis Uhernik, Ambridge, Pa.........— K. Erxnoinik, Red Lodge, Mont.___— F. M. TomSid, Walsenburg, Colo.....— John Turk, Chicago, 111.................... — Joseph Britx, Export, Pa. ................ — Peter Bemik, Chicago, 111............... 2 Anton ZidanSek, Farrell, Pa. ............ 2 Jacob Kotar, Warren, 0................. 4 Anton Dobrovolec, Girard, O. ........... 4 John Jankovich, Barberton, 0......... 4 Lovrenc Kaviii MacDonald, Pa. ........ — Joseph Golob, Indianapolis, Ind......... — Frank Boltezar, Pueblo, Colo......— Tony Zupan£i£, Point Marion, Pa.....— Peter Zmerxlikar, Mohrland, Utah .... 3 Joseph Jereb, Homer City, Pa. _______ — John Rayer Chicago, 111..................... — John Gor&ek, Springfield, 111............. — John Kosin, Girard, O..................... — Anton Zomik, Herminie, Pa............. — Ilija Bubalo, Johnstown, Pa............. — John Tercel Strabane, Pa. ............... — Andy Bertl, Darrah, Pa..................... — John Krebel, Cleveland, O........v........ — Frank Miksha, CleveJand, O. ............ — Anton Medved Chicago, 111. ............... — Leo Bregar, Akron, O..................... — Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa.....— John H. Krxisnik, Sublet, Wyo......... — Anton Bogataj, Renton, Pa............. — Karl Trinastii, Cleveland, O. ............ —- Louis Zgonik, Collinwood, O............. — John Langerholc. Johnstown Pa.....— Joseph Dovyak, Detroit, Mich......... 2 Vinko LoiniSkar, Chicago, 111......... 2 Frank Cesen, Detroit, Mich............. 2 John Chesnik, Strabane, Pa............. 2 Geo. Matesich, E. Windsor Ont., Can. 2 Andy Zlatoper, Maynard, O............. 2 Lawrenc Selak, Star City, W. Va..... 2 Peter Benedict, Detroit, Mich............. — Mary Pierce, Glencoe, O. ............... — Joseph Lever, Cleveland, O..........*... — John Vitex, Detroit Mich................. — John Oreshok, Throop, Pa................. — John Kunstelj, Arcadia, Kans......... — John M. Stonich, Frederick, Colo..... 1 Frank 2agar, Traunik Mich............. 1 1 84* 55 33 17 11 6 10 4 5 8* 7 6 5 4 4 4 4 4 4 4 4 2 2 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 n « 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 «up«J ob» izkaza lio* 66 54 19 13 13 12 12 12 11 10* 7 9 6 6 Fr. ö. Tauchar, Chi;ago, 111. .. ....... 1 Albin Kamičnik, Hendersonville, Pa. — 0*4 0* Skupaj ..........................................151 Skupaj celoletnih ........................ Še manjka do kvote ................... 342 U 493* 246 * 2,753 U i t ? t t T Y T f T f ? ? ? ? ? V Waukegan, Illinois V SOBOTO 1. MARCA 1930 ZAČETEK, TAKRAT KADAR PRIDETE. KONEC: POMISLI MALO — PA SE OSTANI MED NAMI. Vte vljudno vabimo na krateli ča* in zabavo $100.00 za nagrade Delničarji S. N. D. t t 1 T 1 i I X t 1 ........"V 8 Nabavni večer ■priredi Društvo "Sosedje" št. 449 S. N. P. J. CICERO, I LL. iör V sobote 1. marca 1930 v Masarykov! šol! na 57th Ave in 22nd PL VSTOPNINA 35c PRIČETCK OB 8. ZVEČER. 11 vrst na godba. ŽENSKE PROTI PROHIBICIJI V Washingtonu j« * laku kongresna preiskava, osiroma sasli-savan je ljudi, ki so sa ali proti prohibicijL Oboji dokasujejo pravilnost svojega stališča. Eni pravijo, da je prohibicijapogibeljna i« kvarljiva posebno mladini, drugi pa, da je prinesla mir in srečo tisočerim drušinam ter selo pomnožila ljudsko blagostanje. Na sliki so članice šenske deputacije is raznih mest, ki je bila pred komisijo in j« sagovarjala modificiran je, osiroma odpravo prohibicijo. Slovan, ske deputacije menda ne bo pred kongres, kajti kot rasvidno is poročil, se probibicija našega ljudstva selo malo tiče. SKUPNA ZBOROVANJA ČLANSTVA J. S. Z. V CLEVELANDU Cleveland, O. — V nedeljo 16. feb. se je vršila skupna seja članstva klubov St. 27 in 49 JSZ. v prostorih prvega v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Razprave so se tikale večinoma taktike teh dveh klubov. Sklenjeno je bilo, da se druga skupna seja vrši v nedeljo 16. marca, na kateri bo zastopan tudi klub v Newburgu. Razprave bodo o sledečih točkah, ki jih je določila prošla seja: 1.) Poročila funkcionarjev. 2.) Kampanja socialistične stranke za pridovanje novega članstva. 3.) Agitacija za razširjenje "Proletarca". 4.) Prihodnji zbor J. S. Z. 5.) Reorganiziranje kluba v West Parku. 6.) Akcija za ustanovitev kluba JSZ. v Euclidu, O. 7.) Razno. Ako bomo ta spored ugodno rešili, bomo na svoje delo lahko ponosni in naše gibanje v slovenski metropoli bo napredovalo. Na sejo v nedeljo 16. marca »o vabljeni vsi člani JSZ. v Cle-velandu in okolici, in vsi somišljeniki socialističnega gibanja. Posebno se obračamo na zavedne delavce v okrožjih, kjer še ni kluba, kot na one v Euclidu in West Parku, da pridejo na prihodnjo sejo. Zborovalcem bo podal poročilo delegat konvencije ohijske goc. stranke, ki se bo vršila 8. in 9. marca, po poročilih pa bomo obravnavali prej označene točke dnevnega reda. — Louis Zorko. DOPISI JOŠKO OVEN BO PREDAVAL V KLUBU ŠT. 1 J. S. Z. 0 PARIZU Chic.fo, III. — V petek 28. februarja bo predaval v slednji dvorani SNPJ. sodni* Jožko Oven o Parizu. Seja «e začne ob 8. zvečer, zato «te proieni, da pridete točno, ker bo predavanje vzelo uro in pol. Na dnevnem redu seje bodo poročila in pa zaključenje *la--sovanja o sedežu naie*a pn- nrPVX"davanje prost i lanom in nečlanom. Povab.te , seboj prijatelje m znance. PRI NAS IN DRUGOD. Foreat City, Pa. — O senzacijah in rabukah od tu ne morem poročati. Naša naselbina pač ni slovenska metropola ali razdražljivi Cikago, ali pa smo premrtvi, da se bi zares sprli ter potem naše križe in težave razglašali na vse štiri vetrove. Zadnjič se je eden sodrug v Prosveti malo obregnil nad našim župnikom. Saj veste, smo potrpežljivi, a da se bi kak gospod tako direktno zgražal nad nami, tega tudi ne dopustimo, posebno tistim ne, katere mi tako lepo v miru pulimo. Dne 26. jan. je ime'a tu koncert gdč. Ropasova. Udeležba je bila jako velika. "Črni" in "rdeči" so skupno posetili kor. cert ,in skupno javno izkazal» svoje slovenstvo. Publika je prišla pač iz radovednosti, ker takih priredb pri nas ni vajena, kako pa je bila s petjem gdč. Ropasove zadovoljna, ne vem, ker sem tisti čas odpotoval v Chicago na sejo SSPZ., ko pa sem se vrnil, nisem imel prilike na splošno ugotoviti, kakšne vtise je dobila avdi-jenca. Uspešno veselico je imelo prošli mesec angleško poslujoče društvo SNPJ., ta mesec pa je imelo druš. št. 27 SSPZ. plesno veselico in vprizorilo je »u-di burko v enem dejanju. Druš. št. 124 SNPJ. je začelo akcijo za ustanovitev federacije društev te jednote na poljih trdega premoga. Korak je pozdraviti. V Izobraževalni akcij: ostaneta društvi št. 124 SNPJ. in št. 27 SSPZ. tudi v bodoče, v druš. št. 45 SNPJ. pa predlo? za pristop za enkrat ni uspel, a Ko sem se mudil s soprogo v Chicagu, sva obiskala naselbino Waukegan, kjer sva bila gosta sorodnikov Verhovec na McAlister St. Drugi dan sta nam Mr. Verhovec in sodrugi-nja Zakovšek razkazala Slov. narodni dom in druge zanimivosti. Opoldne nas je povabil na obed Mr. Mihevc, kjer sva se seznanila s sodruginjo Mah-nič. Naselbina se je nama jako dopadla. Na svoj Slov. nar. dom je Waukegan upravičeno ponosen, istotako na svojo veliko zadružno prodajalno. S. N. D. je velika stavba in vzame precej časa, pred no ogle-daš vse njene prostore. Do-zdaj Še nisem videl lepšega slovenskega doma v tej deželi kakor je v Waukegan. Dopadla se mi je poleg velike dvorane posebno čitalnica, v kateri sem videl cele kupe različnih časopisov. Spomnil sem se ob tej priliki na naše Gozdno mesto, kjer so nekoč tudi imeli čitalnico, katere sedaj ni več. In lahko bi imeli dom, sličen waukeganskemu v primeri s številom rojakov v eni ali drugi naselbini. Se pač vidi, kje so bili aktivni in uspešni, kje so delali po dalekovidnih načrtih in kje ne. H koncu najlepša hvala vsem v Waukeganu, kateri ste naju tako gostoljubno sprejeli in razkazali stvari, .za katere se zanimiva. V tistem kratkem času sva se imela prav prijetno v vaši družbi . • Tony Zaitz. O "SENZACIJAH" IN DRUGEM. Collin wood, O. — Zopet smo doživeli veliko "senzacijo"! V Collinvvoodu je namreč polno senzacij — smo zelo veliko-mestni! Toda cenzurirali so jo! Drugod bi jo objavili z velikim naslovom, pri nas ne. Kaka škoda zame in čitatelje! Zanimala bi jih veliko bolj kakor pa razkrivanje dokumentov, dopisi o lažnjivcih in o Barbiče-vi harmoniki. Pričelo se je nekako takole. Neki delničar mi je na občnem zboru rekel: "Misliš, da znaš samo ti dopise pisati, pa jih znamo tudi mi!" Napisal ga je o kalinih, harmonikah, socialistih itd. Dal mi je "fire" kot dopisniku pri "E." in povedal, da je konec moje slave v Collinwoodu. (Kdaj so me slavili, ne vem.) H koncu dopisa je obesil mojo harmoniko tja, kjer visi ključ S. D. D. Njegov, redni "customer", poslovni urednik, cenzor Col-linwooda, avtor senzacij, direktor špijonov, mu je priobčil popravljeni dopis. In glej ga šmenta, namesto da bi ju dopis dvignil, je oba pokopal. To je smola. Dobila sta "fire", jaz pa sem snel harmoniko s kljuke ter jima zaigral "Toten-' marš" . . . Dne 19. februaija. — Narod! Narod! Kje si, narod? Obvestili smo te s poslanico, z lepo tiskano poslanico in ti naznanili naš evangelij in naš cilj: "Mir in sloga". Pridi sedaj, in se pridruži klubu "Mir in sloga"! Fantje so poslanico delili zastonj, le detektivi, ki so prišli, da protektirajo mir in slogo, so bili plačani. Tisti, ki so bili zaželjeni, niso prišli . . . neza- željenih pa več kot preveč, a Govorimo o taktiki. Vsakdo ima drugačno. Vsakdo je u-verjen, da je njegova prava. Prava taktika je akcija ob pravem času. Ce je potrebna, ne boj se na plan. V organi l u iji je prava taktika dobivati ji člane, braniti njena načela in delati v njenem interesu. Nekoč je Mr. Lojze Pirz zapisal, da je Barbič, dopisnik "E.", prej narod bril, sedaj bo pa narod njega. Nisem bril naroda, pač pa tis'e brivce, ki brijejo narod. Moj veliki prijatelj pri "E." je že obrit. So you are next, Mr. Pire. Take your seat. - a V nedeljo 2. marca se bomo zabavali na veselici društva "V boj" št. 53 SNPJ. v Slovenskem delavskem domu. Igral bo orkester Harmony Aces. Za baro bodo fejst fantje in v kuhinji zauber kuharice. V soboto 8. marca pa gremo na veselico kluba JSZ. v Newburgu. Frank Barbie. poaelnih delavcev pred ogromno poslopje Seaman Body Corp., kjer izdelujejo strehe za Nash avtomobile. Pol ure kasneje je bilo pred vhodom nad 500 mož, ob sedmi uri pa več ko tisoč. Ob polosmi uri je prišlo iz tovarne kakih 70 delavcev in za njimi kmalu druga, večja skupina — bili so poslani domov za nedoločen čas— a a a Ford Co. je naznanila, da bo pričela z delom v pondeljek. Ob osmi uri tistega dne je vodstvo tovarne poklicalo policijo, da je izpraznila ceste, ker je bil vsled navala brezposelnih ustavljen na bližnjih cestah ves promet. a a a Zadnji teden je moj znanec pustil delo pri Fordu, dasirav-no je vedel, da bo težko dobil drugega. "Zakaj si pustil to delo?" "Ako bi ostal v tem peklu še par tednov, bi moral v bolnišnico." Ford pa plača sedaj en dolar več na dan —" a a a V Conservatory dvorani je pred več tedni predaval neki časnikar o novi Rusiji. Dvorana je določena samo za 'boljše', to je buržoazn« kroge. Predavatelj je bil na študijskem potovanju v sovjetski Rusiji; mudil se je tam šest mesecev. a a a Od prijatelja časnikarja sem dobil vstopnico. Dva "rdeča" sva sedela v častitljivi družbi. Mož je predaval stvarno — to je kot businessman. Priznaval je silni napredrk Rusije na gospodarskem polju, neizmerni, globokosegajoči pomen petletnega gradbenega načrta sovjetske vlade, ter opisal pro-letarsko državo kot probujajo-čega orjaka, kateri bo v do- vestjo, da sva izvršila veliko delo. • a a Med Slovenci v Milwaukee delavska vprašanja sedaj niao na dnevnem redu; te nas sedaj ne brigajo. Brskamo po ustavi in pravilih J. P. Z. S. in napredujemo — v zdražbi in prepiru.' s a a Človek, ki še ni videl ameri-l ških tovaren znotraj, ne mara' delavskega vprašanja; od ne-| kdaj mu je glavni cilj, da bi živel od dela drugih. In ker ve, da mu je to mogoče samo ako je masa bedasta, deluje z vsemi silami, da jo poneumni in odvrača od nje vsako napredno, to je resnično napredno, na podlagi proletarske kulture in razrednega boja temelječe izobraževalno delo. * a a Sedaj zopet "povzdigujemo" narod. Zašli smo nazaj v čase, ko smo se navduševali za narodne zastave, bandera in uniforme. Ako ima delavec delo, ali je zatiran, to nas ne briga. a a a Krajši delovni čas, starostno zavarovanje, zavarovanje brez" poselnih, boljše postave, delavske organizacije, vse to nas ne briga. Lotila se nas je sta-rokrajska liberalna manija iz predvojnih časov in .domišl ija, jda bomo postali veliki, ugledni in grozno pametni, ako prirejamo bankete in držimo neslane govore, katerim se potem trezni sami smejimo . . . Spartak. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. TO IN ONO. Milwaukee, Wia. — Dr. Julius Klein, pomožni tajnik trgo-vinskega oddelka vlade Z. D.>,ednem času Povzročil veh-je priobčil nedavno članek, v^ski preobrat v svetovnem katerem opisuje nekatere podrobnosti o razvoju ameriške industrije. Med drugim omenja največjo tovarno v srednjezapadnih državah za izdelovanje avtomobilskih ogrodij (A. O. Smith Corporation, Milwaukee), v kateri je izdelovanje jeklenih delov avtomobila na vrhuncu tehnične popolnosti. O tem piše Dr. Klein: Vsak jekleni okvir (automobil frame) ostane pod novim sistemom samo devet desetin časa na verigi (conveyor). Dvesto mož je gospodarstvu. a a a Slikal je silni vpliv gospodar ske močne Rusije na svetovno gospodarstvo in dal priznanje Stalinu, toda končno je, kot dober buržoa ožigosal proletar-sko kulturo in novo civilizacijo, ki se dviga tam na severu, a a e Po končanem predavanju sva stavila vprašanje. Presenečenje med buržuji. Najini ugovori so bili tako utemeljeni, da jih predavatelj ni mogel ovreči in je bil v zadregi. "Pro- zapnsljenih pri tem ogromnem ( letarska kultura", je rekel, avtomatu, ki polni skoro ves silni prostor velikanske delavnice. V desetih urah izgotovi teh dvesto mož 7000 do 9000 jeklenih okvirjev. V največji avtomobilski tovarni Nemčije izdela 200 delavcev samo 36 okvirjev na dan .... a e e Pred par tedni je A. O. Smith Corp. uvedla nove stroje za avtomatično električno varjenje. Vsak stroj opravi dnevno za 29 delavcev dela. Deset strojev je izpodrinilo na mah 290 delavcev iz službe. a -4 e Bilo je ob peti uri zjutraj, ko je dospela prva skupina brez- NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Namškem jeziku. Naia posebnost »o tiskovina sa društva in trgovce. kako morete imenovati to kulturo, ako temelji njeno delovanje na uničevanju individualnosti — svobodnega tekmovanja?" * * * Pa sva mu naslikala kapitalistično kulturo in navedla Sacco in Vanzettija, Billingsa in Moo-ney-a, Mussolinijevo in Horty-jevo diktaturo, svetovno vojno, blazno oboroženje, brezposelnost in vse druge zle posledice nesmiselnega kapitalističnega sistema. — Diskuzija je bila zaključena nenadoma, toda nadaljevala se je v posameznih skupinah. S prijateljem sva odšla kot zmagovalca, z za- Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) grajama danar sa hranilna vloga ali sa tokovi rtlvn proti najboljiemu obratovanju. 2.) posreduje najcenejšo doatavo donarnik poliljk Is Amerika v domovino ia obratna». 3.) poaraduja v vsak goepodarskih sadavab hitro In po coni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Now York, 11-18 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadruino banko o tem obveeti in naroči isplačilo. Naš upravni zastopnik sa Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadruino banka v Ljubljani. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnavnik "PROSVETA" Stana sa celo lato $6.00, ' pol lota $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) Je treba sa novo društvo. Naslov za list in ta tajništvo Je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, IU. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveže cvatlica sa plesa, svadbo, pogrobo itd. m m m m M»MMMMMM»»MMMM» Dr. Andrew Furlan :: ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdon Bank Bldg.) Uradne ura: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do < ► 9. svečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. svečer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816. Seznam priredb čikaških društev in klubov. FEBRUAR. Klub it. 1 JSZ. — Predavanje v petek 28. februarja v dvorani SNPJ. Predaval bo JoSko Oven o Parizu. MAREC. Drui. It. 270 SNPJ. v Lyonsu priredi plesno veselico 1. marca v dvorani Sokol Slovan na Gage Ave. in 41st St. "Soeadje" it 449 SNPJ. — Plesna zabava v soboto 1. marca v Masa rykovi Soli v Ciceru. žansko druit. "Blad". Maškarada v soboto 1. marca v Flainerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St. Zbor "Protaran". — Dramska predstava v nedeljo 2. marca, dvorana SNPJ. "Pionoor" it. 859 SNPJ. — V torek 4. marca pustna zabava v dvorani SNPJ. - Klub it. 1 JSZ. — V nedeljo 30. marca dramska predstava v dvorani ČSPS. APRIL. Zbor "Sava". — V nedeljo 27. a-rila operetna predstava v dvorani1 SPS. S MAJ. Klub it. 1 JSZ. — V četrtek 1. maja prvomajska slavnost v dvorani SNPJ. Svetosar Banovoc bo imel koncert v Orcheetra Hali v nedeljo 18. maja. JULIJ. SSPZ. — Izlet čikaškega članstva SSPZ. dne 4. Julija v Cle-veland. "Sosedje" it. 449 SNPJ. — Piknik v nedeljo 13. Julija pri Steiinarju. Pionoor it. 659 SNPJ. Piknik v nedeljo 20. julija na Bergmannovem vrtu. Ako priredba vaše organizacije še ni v tem seznamu, nam sporočite podrobnosti, da jo uvrstimo. Najboljii jugoslovanski socialistični list ja "Proletarec". Prinaša član-ka, razprava in praglad delavskega gibanja po svatu tar opisa aktivnosti v naših nasalbinah na polju sociali« stičnega in kulturnaga dala. Naročita ga. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tal. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cene rmarna. Postrežba točna. The Milwaukee Leader' Največji ameriiki socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. »»»*« »»♦»»*« aamnmrn »**«*» I Frank Mivšek i Coal, Coke and Wood.—GraveL WAUKEGAN, ILL. Phono 2726. Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street ; Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. | »IMMMMMMMMMIMS» Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, __četrtkih in sobotah. Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGF, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prakoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriike. Zaloga godbenih instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih ploftč. Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam Sirom Amerike. Se prl;joročam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, HI. poiilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroikov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 8. do 5. dneh, in to bras odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vašo korist. Posluilte se ga in nikoli več n« boste na drugI način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše brsojavna cene so običajno nitje od poštnih cen bodisi katerakoli druge baake. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za naše posebne cene. . URADNE UREt V pondeljek In četrtek od t. sjutraj do t. svečer) v torek, sredo in potok od I, sjutraj do S. popoldne» V soboto od t. sjutraj do 3. popoldne. PROLETAREC Ust m i» d«Ufib|« IjvJatv«. I shaja vsak četrtek. Isdaja Jugoslovanêks Delavtk* Tiskava« Dmibs, Chicago, tU. GlasHo Jugoslovansko Socialistično Zvoao NAROČNINA sa Zedinjene drtave in Kanado sa cele leto $3.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inoseouftvo: za c«lo leto $3.50; ta pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj- pozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ______v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslsv Workmen's Publishing Co.; Inc. Established 1906. Editor _______________________ Prank Zaits Business Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, HI. Telephone: Rockwell 2864. U. M. W. OF A. V uniji premogarjev (U. M. W. of A.) traja že več mesecev boj med odborom 12. ali illinoiskega distrikta in med glavnim odborom v Indianapolisu z Levvisom na čelu. Prvih par sodnih odlokov je bilo v prilog odboju illinoiskega distrikta, toda Lewis boj nadaljuje. Njegovo geslo je, "kontroliraj, ako pa ne, tedaj zruši, kar ti je na poti." Dejstvo je, da ako bi sedaj premogovniške družbe v lllinoisu hotele, bi brez večjih te« žav uničile unijo rudarjev. Illinoiski distrikt je na poljih mehkega premoga edini, ki je še močno organiziran. Drugod je unija razpadla ali pa životari. Vsi prijatelji pravega delavskega unioniz-ma žele, da zmaga v notranjih bojih v U. M. W. poštena delavska stvar. Lewis je bil gro-bokop unije rudarjev. Čimprej se ga otrese, toliko bolje. Ali tudi v odboru illinoiskega distrikta so osebe, katerim se ne more zaupati. Dobro znamenje je, da se okoli ted-vnika "Illinois Miner", ki ga urejuje Oscar Ameringer, zbirajo progresivni rudarji in ga širijo po vseh premogovniških revirjih. U. M. W. je bila nekoč največja unija v tej deželi. Bila je industrialna unija, progresivna v svojih stremljenjih in nazorih. Prišlo pa je v njo, posebno med vojno, do oblasti reakcionarno vodstvo, kateremu na-čeljuje skrajno nazadnjaški, toda nadut in energičen politik republikanske stranke, John L. Lewis, in rezultat je, da je ostalo le še okostje te nekoč vzor unije. • Zavedni premogarji ne bodo brez organizacije. Toda predno jo zopet dvignejo do višine kakor je bila nekoč, bo vzelo še dolgo in bo zahtevalo mnogo dela in žrtev. Pa še nekaj. Dokler je vladal v U. M. W. socialistični duh, je bila živa, agresivna organizacija. Ko so se v vojni histeriji urinili v njo "patriotje" in klanovci, je začela iti njena bojevnost in morala navzdol. Socialistični duh stimulira unije, daje jim pogoje za življenje; konservativni in kapitalistično "patriotični" jih zastruplja in spravlja v mrtvilo. Proti sedenju in za večjo rabo nog a - rav iz srca nasmejati, pridi, da slišiš pogovor teh dveh oseb, ci igrate poleg Anke in cigana Marka glavne vloge. Iz pogovora radovednega očeta Korit-nika in klepetuljaste krošnjar-ce Lovrinke zvemo, da je bila Lovrinka enkrat v Ljubljani dva dni "ob samem ričetu", ker je Požarjevo Anko obdolžila, da jo je videla ponoči samo s ciganom Markom, in ker ni imela prič, je morala odsedeti, prav po nedolžnem, kar se zve pozneje. Po Lovrinkinem odhodu prikaže se na odru vsa preplašena Požarjeva Anka. Skrbno noseč košarico seboj približa se očetu Koritniku. V košarici nosi sad svojega greha, ki se ga ne upa imeti doma radi starišev, radi tega se zateče v svoji skrajni sili k očetu Koritniku, ki ga pozna kot dobrega in usmiljenega moža. Anka ga prisili, da.jo odpelje s košarico na sredino Save, kjer ji je moral obljubiti svečano, da bo molčal o vsem, kar je nocojšno noč videl in slišal. Od tod ime igri: Prisega o polnoči. Oče Koritnik, kot dober in usmiljen mož, pristane na Ankino prošnjo, da prevzame o-troka v oskrbo, češ da je otrok njene sestrične. To stori Koritnik tem rajše, ker sta s svojo ostarelo ženico ostala brez o-trok. Stisnivši mu nagrado v roko se vrne Anka vesela domov, ker ve, da je njen otrok v dobrih rokah, ni pa vedela, da je oče Koritnik vedel tako dobro kakor potovka Lovrinka kako in kaj je z otrokom. Ker hoče Anki radi njene dobrote ustreči, zato tudi molči kot grob, — niti svoji ženi ne črhne besedice. Pozorišče tretjega dejanja je v Koritnikovi koči. Spoznamo njegovo dobro ženico Nežo, ki ljubeznjivo skrbi za svojega težko bolnega moža, kakor tudi bližnje sosede že zna- nima uspeha. Koritnik molčati in celo skrivnost ,v S«*- Mali fantiček Albinček se zasmili Pavletu ki ga hoče sprejeti za svojega in po kratkem obotavljanju od strani matere Neže odide Albinček s Pavletom in svojo pravo materjo, ki ga je pač z naj-radostnejšem srcem odvedla v svoj lastni dom. Hvaležna je pa tudi svojemu možu, ki je tako možato postopal proti osirotelemu otroku. Po preteku devetih let vrši se četrto dejanje v Požarjevi hiši. Albinček sedi pri mizi in se uči. Priden je v šoli in napreduje izvrstno. Vstopi naša stara znanka Lovrinka, ki naprosi Albinčka, da se sme ogreti malo pri gorki peči, kar ji Albinček drage volje dovoli in go, Milwaukee, Kenosha, Racine itd. Ne bo vam žal poseta te predstave. Po programu pa boste imeli lepo zabavo v našem krogu. Odbor dramskega odteka S. N. D. Ponovitev slovenske opere v Clevelandu ovinia MCVV) • - Vv «v/»vu m tem mladim golobičicam in ka- tudl »Uttbi, da hoče Anko na- prositi, da ji tudi z večerjo postreže. Lovrinka zleze za peč, se u-dobno položi, da ogreje svoje zmrzle ude, nakar vstopi Pavle, približa se Albinčku, in iz njunih razgovorov se razvidi prav dobro, da sta si dobra in velika prijatelja. Med njiju najlepšim pogovorom vstopi nenadoma v sobo — kdo? _cigan Marko, ki ga že deset let ni bilo v okolici, dasiravno mu je Anka branila oditi, kajti vedel je, da ne more postati An-kin mož radi ljudskih predsodkov. Ni vedel, da je Anka porodila sad njune ljubezni — in tu se začne prava katastrofa. Marko ne ve, da je Albinček njegov sin in ko vstopi Anka in prizna vse svojemu možu Pavletu, se ta v svojem obupu obesi. • Vsi igralci, ki nastopijo v vvaukeganski predstavi te drame, se žurijo, da podajo svoje Pevski zbor "Zarja" ponovi opero "Urh grof Celjski" v nedeljo zvečer 9. marca v mestnem avditoriju. Ker je bila prva predstava te opere, ki se je vršila 28. novembra prošlo leto, velik uspeh, in ker je kritik dnevnika "Plain Dealer" pohvalno pisal o nji, se je na sugestijo prej imenovanega dnevnika "Zarja" odzvala povabilu za ponovitev opere. Vstopnice v pred prodaji se dobe v sladščičarni Mrs. Ku-šlanove v Slov. nar. domu pri pevcih in pevkah "Zarje "Zarja" si je z vprizarja-njem oper nadala silno težko nalogo, ki jo z uspehom izva ja, toda z velikim trudom in žrtvami. "Zarja" je imela že večkrat priliko, da je z našo pesmijo seznanjala druge narode, in to stori zopet omenjeni večer. — John Krebel. čistega iiuuicKa. vsaka delnica dobi $17.31 profita, dasi delnice niso delale, niti ne gospodarji delnic. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij m BANOVČEVI KONCERTI Koncerti Svetozarja Banovca so aranžirani še v sledečih krajih: Springfield, III., v nedeljo 23. marca. Chicago, III., v nedeljo, 18. maja Orchestra Hall. Milwaukee, Wis., v nedeljo 25. maja. Calumet, Mich., v pondeljek >2. junija koncert v Opera House. Traunik, Mich., v soboto 7. junija. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj pošljejo svoje dopise v svrho dogovora na Sveto-zar Banovec, 422 Nationa Ave., Milwaukee, Wis. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina m mešanim blagom. Peii in pralni stroji naša posebnost Herminie 2221. MAH I C STRABANE, PA. -1 Plesna vese-lica kluba it. US JSZ. v soboto n-čar 1. marca v dvorani dr. it. 138 SNPJ. BARBERTON, O. — Maikaradna •••lica kluba it. 232 JSZ. na Pust-ni večer 4. marca. SYGAN, PA. — Na pustni torek zvečer 4. marca priradi veselico klub it. 13 JSZ. NEWBURGH, O. — Pla.„. vtM|i. ca klub« it. 28 JSZ. v soboto rotor 8. marca v Slov. dol. dvorani na Princa Ava. in 109. cesti. WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 9. marca vprixori Izobraževalni dramski odsek S. N. D. dramo "Prisega o polnoči." DETROIT, MICH.—Koncert pov-•koga zbora "Svoboda" v nedeljo 23. Marca v Hrvatskem domu na Kirby Ave. CHICAGO. I LI__Predstava dram- skefa odseka it. 1 v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS. APRIL. YALE, KANS. — V soboto 12. aprila veselica kluba it. 21 JSZ. DETROIT. MICH. — Prvomajska slavnost kluba it 114 JSZ. ▼ soboto večer 26. aprila v Hrvatskem dom« na Kirby Ave. CHICAGO. IU--Koncert "Save" nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. P1NEY FORK, O. — Zborovanje vzbodnoohijska Konferenco JSZ. v nedeljo 27. aprila. MAJ. WAUKEGAN. 1LI--Prvomajska priredba kluba it. 4S v dvorani It. 2 SND. 1. maja. -t CHICAGO, IU--Dno 1. maja majska slavnost kluba it 1 v dvorani SNPJ. CONEMAUGH, PA. — Prvomajska proslava kluba it. 5 JSZ. * soboto večer 3. maja v Izob. domu na Franklinu. NEWBURGH, O. — Obijska konferenca JSZ. v Slov. delavski dvorani v nedeljo 4. maja. Konferenca popoldne ob 2., zvečer veselica. BRIDGEPORT, O. — Klub it. U JSZ. vprisori v nedeljo 10. maja I. Molelcovo dramo "Poročna noč". OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne 30-—3 L »»j« ter 1. junija v mest« ki (a članstvo določi meseca januar« ja • sploinim glasovanjem. JULIJ. WAUKEGAN, ILI__Piknik klu- ba it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. (Tajnike klubov prosimo, da nam •poroča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seznam.) TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Tel. Landale 2012 A. H. Skubic, preda. — J. F. Korecky taj. V naii tiskarni se tiska "Proletarec' MLADENIČI- MOŽJE! n —T- — Obleka po vaši meri. M' ■ m ne ron 25 .00 vam ikdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki. CISTA VOLNA SAMO— Naročita si obleko ali suknjo pri nas. Delo jamčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND. O. Potovanje v stari kraj boste imeli najugodnejše ako ti preakrbite potni list pri našem potniškem oddelku, kateri je odpremil in dopremil na tisoče ljudi v njih po-polno zadovoljstvo. r Pomagamo vam dobiti potni list, dovoljenje za povratek ter pre-skrbimo dokumente o dohodninskem davku. Napravimo vam svedocbe ter prošnje za zakoniti prihod v to deželo kakor tudi sa izvenkvotni vizum za tiste ki spadajo v to grupo. pošiljamo denar v staro domovino in druge dele sveta potom brzojaVa ali čeka, najhitrejše. Ta največja slovanska banka je poznana po celem svetu kot ena od najbolj zanesljivih bank. V potrebi se vedno obrnite na AMERICAN 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVENiK: DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH Soeialna povest. (Ponatis is knjig« "Cankarjeve druibe".) DOPIS Se 500 dol. hočejo. Enkrat je itvu Sloga it. 1 poražena reso- (Dalje.) Mtfrta je vedela, da % jI je Tine, mlad strojnik, vedno za petami. Bil je pa tako boječ, da se ji ni upal nikdar približati, ker so Marto poznali vsi kot energično in nekoliko oblastno dekle . . . Tinetovo prizadevanje, da bi si pridobil njeno naklonjenost, ji je bilo prijetno, a resneje ni na fanta nikdar mislila. Preblizu je bila še smrt Martinova in pod arcem je nosila plod .. . Sploh se je zdela sama sebi že zelo stara, dorasla . . . Tine pa ta-• ko mlad, dasi v resnici ni bil nič mlajši od nje. Le njegove otroške oči so dajale njegovemu obrazu čisto deški izraz. — Neumnost, Stana! Povej mi raje, kje stanuješ. —i. Danes tukaj, jutri tam. — Stana, jaz nimam stanovanja. Ali nama ne bi kazalo skupno najeti kakšno podstrešno izbico? — Ali nisi več pri materi? Marta ji je razložila, zakaj so jo vrgli na cesto. — Bedasti ljudje! Jaz bi rada, Marta, pa ne irforem. Saj,veš: dva dinarja zaslužim ua uro, deset ur dnevno, povprečno 25 delovnih dni. Zračunaj! Kaj naj s temi petsto dinarčki ukrenem? Naj se oblečem, obujem, naj plačam hrano ali stanovanje? —Baš zaradi tega, Stana! Če bova plačali vsaka polovico, boš laže živela. Plačali bova vsaka po 50 do 70 dinarjev na mesec. — Kako si otročja, Marta! Gledati moram, da spim brezplačno . . . — Brezplačno? Kako naj to razumem? — Stvar je zelo preprosta! Po dnevu delam tukaj, zvečer pa se udinjam pri kakšni družini. Ribam, perem, pomivam, šivam . . . Mesec dni sem pri tej gospe, mesec dni pri kakšni drugi. Kadar postanejo prenesramni, si preberem. — Zahtevaj raje, naj ti plačajo, Stana; boš na boljšem. Bolj bi ti kazalo najeti kakšno podstrešno izbico in delati za denar. Saj bom morala tudi jaz dobiti kakšno postransko delo, če bom hotela rediti sebe in dete. Po dolgem premišljevanju se je Stana odločila, ko jo je neka gospa prav razjezila. — Marta, sklenila sem sprejeti tvoj predlog, a plačam največ petdeset dinarjev na mesec. Zvečer je začela Marta hoditi križevo pot iskanja. Kamorkoli je prišla, povsod je sre-čavala samo malo prijazne obraze. — Imate otroke? — Nimam. — Pa jih boste imeli. Marsikakšno izbo bi si bila mogia najeti, a najemnine so daleč prekašale njeno plačno možnost. — Petsto dinarjev? — Kaj? — Če vam ni prav, pa zginite! Saj vas nismo vabili! Drugod so ji pokazali temne luknje brez oken, po zidu pa se je plazila mokra smrt... — Tristo dinarjev, gospodična! Nič ni odgovorila. Zamahnila je z roko in odšla. Po večdnevnem brezplodnem iskanju je potožila nekemu delavskemu zaupniku, kako težko je najti primerno izbo za človeško ceno. Zaupnik, star, bolehen delavec, ki je stanoval v predmestju, se je popraskal za ušesom in si izračunal, da bi mu utegnili Marta in Stana plačati vsaj polovico najemnine. — Vprašal bom ženo, mogoče bomo izpraznili podstrešno izbico. Je čedna in suha. Prihodnji dan sta se s Stano že vselili v novo stanovanje. Za sobo sta plačali 150 dinarjev; zmenili sta se tako, da bo Stana plačevala eno tretjino, Marta pa, ki je imela večjo plačo, dve tretjini. Postlali sta si kar na tleh. Stana, žal mi je, da sem te zvabila v ta brlog. Spala si v mehki postelji in v toplem, tukaj pa . . . Bog ve, kako naju bo zeblo pozimi? — Raje spim na tleh, nego pri ljudeh, ki sem jim slabša od psa. Prav prejšnji teden sem se sprla z Zavrtnikovo gospo. Jo poznaš? Kdo pa je v mestu ne pozna? Hotela sem poribati kuhinjo. Odmaknila sem mizo in prijela za stolico, da bi jo položila na mizo. Baš ko sem prijela za stolico, se je od nekojj pripodila tista njena nakaza, nekakšen pes s potlačenim gobcem, in me grdo napadla. Žival mi je zasadila zobe v roko, s katero sem držala stolico. Seveda sem ga lopnila s stolico po glavi . . . Revež se je tako pre-kopicnil, da se mi je kar zasmilil. — Klada kmetavzarska, je zavpila nad menoj, ali ste čisto ob pamet? Takšno dragoceno žival mi boste ugonobili. —Kaj, gospa, ta grda sivar je dragocena žival? — Kmet zarobljen! — Kaj? Moj mali Fifi, da vas je ugriznil! Čisto nemogoče Se nikdar ni nikogar u-jp-iznil. —Potem je mene prvo, poglejte t Pokazala sem ji roko. — Moj Bog, to vendar nič ni! Pes drugače ugrizne. Ali ne vidite, da se je samo igral? .Mlad pes je ves igračkast, wie ein ausgelassenes Kind, mein Gott! — Tudi jaz sem se samo igrala, gospa, ko sem mu dala okrog ušes! —Eine herzlose Bäuerin r Kaj drugega bi mogel človek od vas pričakovati?! Da mi pri tej priči zapustite hišo, nesrečna ženska! Sie hätte ihn bald totgeschlagen! Du mein armes, allerliebstes Fiferli. Kaj sem hotela? Smejala sem se in sem šla. 2e preje sem bila opazila, da dobiva gospod Fifi boljšo večerjo nego jaz, da o postelji in o kopanju niti ne govorim. Das allerliebste Fiferli se je kopal vsak teden najmanj dvakrat, za večerjo so mu ser-virali vsak dan, razen ob petkih, naraven zrezek, ob nedeljah dunajskega. Jaz pa sem dobivala skoraj vsak dan krompir na salati, ostanke od obeda ali vodeno kavo. — Si huda na psa, Stana? — Beži, zakaj na psa? Le tisti prismodi bi privoščila samo en mesec svojega življenja. Pozno v noč ji je pripovedovala svoje doživljaje pri različnih rodbinah, ki se tako rade imenujejo "ugledne rodbine", pri damah "iz družbe" ... In obe sta se smejali. Stani ni manjkalo humorja; kopičila je anekdoto na anekdoto s tolikšno živahnostjo, zmislom za lepo obliko in s tolikšno rutino, da je Marto povsem potegnila v vrtinec smešnih dogodivščin, da je bila vsaj nekoliko ur vesela in razposajena, da je pozabila nase in na tisto, kar jo morda že jutri ali po jutrišnjem čaka. V njej se je kljub najžalost-nejši okolici in bednemu položaju oživel očetov temperament veselja, smeha, občutja sreče in zadovoljstva. — Jaz se vedno smejem, je dejala Stana, in ob nedeljah zabavam najmanj dvajset parov v gostilni "Pri Jožetu". Pripovedujem in fantje se smejejo . . . Veš, kaj se mi je pripetilo pred nedavnim? Sedeli smo, pili, peli, plesali in ko smo se vsega naveličali, sem pripovedovala dogodivščino, ki sem ji prisostvovala ... — Pri Trotovškovih na B . . . cesti so namreč prirejali vsak večer spiritistične seanse. Klicali so duhove. O, Marta, to bi morala ti enkrat slišati. Klicali so . . . Včasih sem mislila, da sem zašla med nortfe. Po mizi je trgala nevidna roka. Gospodična Trotovškova je vedno srkala sladko belo kavo. Po nesreči jo je nekega večera položila na pod poleg trinoge mizice. Ko jo je hotela pozneje popiti, je vsa pre-bledela. Skodelica je bila prazna in tako čista, kakor da vobče v njej nikdar ni bilo kave . . . — Gospodje in gospe, je vsa iz sebe zavpila, pa se še dobijo ljudje, ki dočista resno trdijo, da ni duhov! Glejte, skodelica je bila polna bele kave in zdaj je prazna . . . — A—a—a . . . Vsi so korenito na široko zazijali. — Neverjetno, je dejala neka stara v črnino oblečena dama, kako skrbno je duh po-lizal skodelico . . . — Ali prosim, milostiva, was denken Sie eigentlich . . . Duh reče m skodelica je či-sta ... — Oprostite ... Es ist ja wahr! Er hat ja keine Zunge! Od tistega časa so redno krmili duhove. Pokazalo se je, da je Napoleon enako lačen kakor Bismarck, da o kakšni Lukreciji Borgia, ki je bila naravnost požrešna, niti ne govorim . . . — Was, Pašič wollen sie rufen . . . Mann war ja ein Serbe, meine Herren und Damen! Nur keine Serben! — Gospodje in gospe, je tehtno dejala gospodična Trotovškova, ali ne bi kazalo včasih postreči duhovom tudi z dunajskim zrezkom, s torto, s salato . . . Naveličali se bodo, če bodo morali samo kavo piti . . . — Aber selbstverständlich, liebes Fräulein! Vsi so tako žrtvovali primerne vsote. Stara dama v črnini je sanjarila sajr. d o Sčhubertu ... — Für den Schubert bezahle ich ... er h;.t so gerne Wienerschnitzel gegessen . . . Gospodična Trotovškova, ki je po č.idne.n naključju brala v^jieki reviji slavoupev Cankarju. ob obletnici njegove smrti, je mislila, da bi se moral Cankar pogostiti! Er wr.v ja so ein Feinschmecker! Gospod Telekar, znan kritik, estet in lite-rat, se je razhudil: — Tega Cankarja pa sem res že do grla sit! Vsak dan so ga vsi časopisi polni! Cankar, Cankar, immer und Uberall nur Cankar! — Saj ste vendar baš vi v tisti reviji napisali absolutno pozitivno kritiko o nekakšni žalostni Vidi, kali... — Že vem, že vem, gospodična! To je nekaj povsem drugega! Veste, na. prej sem stvar popolnoma strgal ... Ko sem pokazal kritiko svoji ženi in svoji hčerki, sta obe skočili vame: Ali si neumen? Vsi drugi hvalijo, ti pa boš trgal! Sebe boš strgal! Res, ne pišeš se zastonj Telekar!' Ne razumeS duha časa! Kaj sem hotel? Moral sem napisati novo, absolutno pozitivno kritiko! Wissen Sie, Cankar ist Mode, kakor n. pr. šimi-čevlji ali zvončasta oblika pri ženskih krilih! Glauben Sie mir, es ist dasselbe! Toda tukaj smo med seboj in dobro vemo, koliko smemo Cankarja ceniti! Der Kerl würde zuletzt, da ga pokličemo ... res, norčeval bi se iz nas! Naših zrezkov že ne bo jedel! Rajši jih privoščim magari Sušteršiču ali Pašiču .. . (Dalje prihodnjič.) članstvo že žrtvovalo enako vsoto "domovini na altar" in to je prav. Sicer postajamo stari in raznih stranskih podpor nam MILWAUKEE IN OKOLICA. Naš "napredek". Temelj Slovenskega doma je bo treba čimdalje več, toda to-že zgrajen — to se pravi, sedaj laži nas zavest ,da raste na loti imamo plačanega tajnika, ki trava in tudi regrat—pa se bo- menda pazi, da nam kdo "lote" ne ukrade. e e • $125 na mesec bodo delničarji plačevali za ta "napredek", medtem ko slovenski o-troci ne znajo slovenskega jezika in se tudi ne zanimajo za našo "veliko" bodočnost. • * * Sveti trojici se je posrečilo, da je prišla saj začasno na površje. Sedaj se udriha, tožari, postavlja pred porotne odbore vse, kateri si upajo glasno misliti, in razdira Še tisti mali ostanek resničnega napredka, ki smo ga dosegli v dolgih letih težkega dela. * • e Sveto trojico ne brigajo delavske razmere, ne skrajno slab gospodarski položaj delavstva in malih obrtnikov, ne brigajo jo politična vprašanja, najmanj pa napredek podpornih organizacij. Kakor pojoči der-viši kriče svojo staro, izrabljeno narodnjaško melodijo o milem narodu in o našem ugledu, katerega baš sveta trojica najbolj izpodkopava. . • • * . Zadnje čase smo postali silno imenitni. Prirejamo bankete, kupujemo zlate ure, hvalimo se na vse pretege in naročamo drugim, da nas hvalijo. Ker se bližajo zopet volitve, takih ni težko najti; postali smo naenkrat silno ipodri, lepi, pametni jn najbolj pa izobraženi — seveda, če smo lepo sami med seboj. * e e Zopet smo našli nekje vse tiste stare vire za solze puhlega navdušenja, katere smo pretakali nekdaj, ko smo polni liberalnega dima razvijali narodne in društvene zastave, narod pa pustili živeti, kakor je pač hotel, mogel in znal. e e e Ker smo imenitni, nas hoče neka dama izobraziti tudi v tem, da se piške ne je z rokami, posebno ne na banketih. e e e Ker smo partietni, smo sklenili takoj pričeti z graditvijo Slovenskega doma — in zakaj ne? Lota je plačana, delnic je podpisanih že naprej za toliko in toliko tisoč, članstvu pa se pošlje pismo z opombo: Plačaj z lepo, če ne---Jaz n. pr. sem brez dela in če ne bom plačal ali dobil dela, tedaj bom šel k Allis Chalmers Co., ali kateri drugi izmed velikih družb in rekel: Če mi iic daste dela — no, bo pa tudi tako dobro. * v- * * Zadnje čase se je med nami razvil pjjebno dar govora. Na banketih in drugih zabavah se ktr skušat..o, kdo bo več prazno slame omlatil. Prijatelj mi je rekel, ua bi bilo dobro obrt rža vrti predavanje o vprasi-inju, .vaj je logika, toda odgovoril sem nu, da je neumen, | Ker pri nas je logika vse to, kar je narobe. Po tjem pravilu je najbolj logičen tisti, ki najbolj kvasi. Nekdo je pri nelvi priliki sku-' .šal izračunati, koliko je 300.-1 000..6, oziroma koltko stane' kvadratni čevelj zida in koliko za izkopati kvadratni čevelj zemlje, nadalje koliko je 3x7 komišna in druga taka vprašanja., katera si stavi samo Ford kadar hoče kaj podvzeti, pa so mu rekli, da je nazadnjak. Od iega čnsa naprej sedi dotični v zadnji klopi — to je, poleg mene. * * * Sveta trojica mobilizira članstvo društva Sloga št. 1 J. P. Z. S., da bo na prihodnji seji dovolilo nadaljnih 500 dolarjev za Slovenski dom. z velikim naporom se je na prošli seji posrečilo pametnejšim prodreti s predlogom, da ena desetina članov, ki je na seji, ne sme odločevati v takih vprašanjih, ter da se stvar preloži na prihodnjo sejo, na katero se potom dopisnic pozove vse člane. mo šli lahko past e e e Pred 20. leti je nekdo pisal v "Proletarcu", da bi si namesto narodnih zastav preskrbeli šolo za našo mladino in si tako zgradili temelj za bodočnost ne samo naroda, ampak tudi Narodnega doma, toda dotični ni smel potem na piknike in ne v salune, ker bi mu s pestmi dokazali, da je neumen. Sedaj smo še bolj pametni — naj prvo si zgradimo dom — v oblakih seveda — potem pa skrbimo za mladino — če bo mogoče in če nam bo ostalo še kaj sedanje logike. e e * "Obzor" je dobil nagloma unijski znak. lucija, predložena po nelogičnem bloku proti logičnemu glasilu. Isto se je zgodilo tudi pri društvu Napredna Slovenka — ki je s tem napravilo veliko čast svojemu imenu. * e e Sicer pa je znano tudi vrabcem po strehah, posebno tistim, ki poznajo Radota in Ce-neta, da bo znak baš tako dolgo v listu, da bo glasilo zopet zagotovljeno, nakar bo Novak zopet nastopil in znak uničil. Dalje prihodnjič. — Spartak. Governer Kohler v borbi za svoj mandat Wisconsinski governer Kohler je bil od lafollettovcev obtožen, da je kršil volilni zakon države Wisconsin, ki med drugim določa, da kandidat v svo-Poprej so bile ji kampanji ne sme potrošiti težave nepremagljive, oziroma'več kot $4,000, niti ne nihče neki Novak je zagotovitev zna- drugi zanj, medtem ko je bilo ka preprečil. Sedaj pa je na- za Kohlerja potrošenih nad sto enkrat zmanjkalo zaprek in tu- tisoč dolarjev. DOBRA PRIPRAVA PROTI PREHLADOM Sedaj j« seiona prehladov. Človek slabega sdravja in s sabaaanost-Jo se Jim ne mofe upirati. Tu Je ¿isto navaden nasvet: Vsemite TRINERJEVO GRENKO VINO — priporočano od v»! adravnikov - in redite vafe telo zaostankov r prebavnih organih, ki ovirajo odpor. Jemljite ga v malih količinah in redno ter se isognite nepotrebnih telesnih bolečin. "St. Louis Mo., 9. nov. Trinerjevo grenko vino čudovito deluje. Jas se počutim kot nov človek. E. Fabry." V vseh lekarnah. Vzore« dobite od Jos. Triner Co., 1388 S. Ashland Ave., Chicago, III.* KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 27. Ime .................... Ulica .................. Mesto in država 9 "Proletarec" je rasiirjen med naj-rasumnejiiml čitatelji .1 o* ••škafa tiska v Ameriki. Čitajte ga tudi vi. SSSSiSiilSiSSSiSSSiM»«""1»» di Novaka. Bogme, čudna so pota Stautove previdnosti. Kohler je pristaš konserva-tavnega krila republikanske stranke. Je milijonar in lastu-Kakor hitro je «lavni odbor je velike tovarne v Sheboyga-J. P. Z. S. sklenil izdajati svoje nu> kjer dela tudi mnogo Slo-lastno glasilo, je bil znak že v vencev. Stautovem žurnalu. Da pa se prepreči vsako "nazadovanje" v naši naselbini in da si ohranimo "naš list" in vse naše pur-garske čednosti, je sveta trojica poskrbela, da je bila pri dru- Podpora Jubilejni prvomajski številki Proletarca I. izkaz. San Francisco, Calif. — Peter E. Kurnick, $3.00. Bridgaport, O. — Klub it. 11 JSZ. $2.00. Skupaj v tem iskazu $5.00. Sodrugom v Clevelssdu. Soje klnba it. 27 JSZ. so vrie vsak prvi potok ob 7130 a večer in vsako trot jo nedeljo ob 2130 popoldne v klubovih prostorih V Slov. narodnem domu. Sodrugi, prihajajte rodno na sojo in pridobivajte m« novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polj« socialistično vzgojo m v sa naia prava. "New Leader" anglaiki socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnlr no zanj sprejema "Proletarec". KNJIGA, KI VZBUJA SPLOŠNO PRIZNANJE, JE C« tega koledarja se nimate, ga naročite čimprej. Stane $1 vezan v platno. Bogata vsebina, u-metniiko ilustriran. Ljubitelji delavske literature, sodelujte, da pride Ameriiki družinski koledar v vsako slovensko druiino. LETNIK 1*30 OGLASI V JUBILEJNI PRVOMAJSKI mm PRIDOBITE vsako trgovino, denarni zavod, zdravnika, obrtnika itd, ki posluje v vaši naselbini, da nakloni oglas v jubilejno-prvomajsko številko vam sporoči upravnistvo. DRUŠTVA, KLUBI IN POSAMEZNI PRIJATELJI "PTIOLETRCA" pošljite mu čestitke v obliki oglasa. Vsak palec prostora v eni (ozki) koloni stane $1. Priobčeni bodo v slavnostni številki. Vzortc oglata palec velikosti, ki stane en dolar Društvo "Bratstvo" St..... NNNN., Cleveland, O., reka "Proletarcu" k nje-govi petindvajset letnici iskrene čestitke. BesedUo v oglasu je lahl o tudi drugačno-kakršnega sami pošljete. Vsi dohodki naročnine in oglasov, ki jih d«bi jubilejna števila, bodo porabljeni za njeno Doveaaje ter tehnično opremo lista. POŠLJITE OGLASE KMALU. O ZADEVAH WAUKEGAN-SKE ZADRUGE. Wauke|«n, No. Chicago, lil. — Iz tako velike naselbine kakor je VVaukegan-North Chicago ae vse premalo poroča v javnost. Vedno se kaj dogodi, kar bi jo zanimalo. Težko se pripravim pisati, ali ker se ne zanašam, da bo že kdo drugi napisal, sem se odločil izreči svoje mnenje o stvari. Na občnem zboru zadružne prodajalne (Waukegan and North Chicago Cooperative Association), kateri se je vršil 25. januarja t. 1., sta bila napravljena dva zaključka, ki ju je vredno omeniti. Eden je, da se poviša glavnico (capital stock). O tem sklepu rečem le, da ako se bi jo zvišalo že pred tremi leti, bi bila naša trgovina veliko na boljšem. Direktorjem priporočam, da ta zaključek čimprej uresničijo. Drugi sklep je, .da se odpravi popust. V naprej povedano, bil je zelo nepremišljeno napravljen, drugače bi ga sploh ne bilo. Gledalo se je predlog samo z dobre strani ,nič pa s slabe. Sedaj so v trgovini sitnosti radi te nepremišljenosti. Odjemalci zadruge plačujejo na tri načine: eni naprej, drugi sproti (cash), in eni na kredit. Vsem se je dajalo 3% popusta. To se večini na seji delničarjev ni zdelo prav—in res ni prav —, pa je večina sklenila, da se popust za vse odpravi — kar tudi ni prav. Sklep je napravil mnogo nejevolje. Že na seji se je slišalo opazke, "pa še mi ne bomo plačevali takoj". CutiH so, da niso nič bolj upoštevani kakor tisti, ki so vedno dolžni od $50 do $300. Ta nezadovoljnost se je kazala najbolj v trgovini. Vsi najboljši odjemalci, oziroma plačniki so protestirali. Grozili so, kakor eni že na seji, da tudi oni ne bodo več tako plačevali kakor dozdaj. Poslovodja je na prvi seji di-rektorija poročal, kako stoji stvar. Če bi pri zaključku občnega zbora vztrajali, bi izgubili še te dobre plačnike, ki jih zadruga ima. Direktorij je razumel, da je treba napako popraviti. Sklenil je, da se tistim, ki plačujejo naprej, (na karto), in onim, ki plačujejo sproti (cash) ,da 3% popusta. Sli so čez zaključek delničarske seje, kar ne bi smeli, ali bili so ga prisiljeni spremeniti, če so hoteli ohraniti zadrugo " za bodočnost. Direktorji so hoteli napraviti hitro spremembo, zato jim ne štejem v zlo, da so tudi oni sto- | rili eno napako, ki je v tem, da tisti, ki plačujejo sproti, nimajo niti daleč tiste ugodnosti, i kot oni, ki plačujejo naprej. Slednji dobe 3% popusta od cele vsote, ob koncu leta so pa upravičeni tudi do dividend (delitve čistega prebitka), tisti pa, ki plačujejo sproti, dobe 3% popusta le od vsakega celega dolarja, ki ga potrošijo v zadrugi. Ako potrošijo manj kot dolar, niso deležni popusta. Če potrošijo npr. $1.90, so deležni popusta le ud dolarja, in ne od skupne vsote. Vtem načinu so zelo oškodovani v primeri z onimi, ki plačujejo naprej. Odjemalci, ki plačujejo sproti, niso nikjer u-knjiženi, in tako rekordi ne kažejo, koliko vsaki njih potroši v zadrugi na leto. Priporočam direktorjem, da v interesu zadruge in s tem v interesu dobre volje med odjemalci popravijo to hibo v svojem prejšnjem sklepu. Kako? Nabavijo naj register, ki zabeleži vplačano vsoto odjemalca na listku. Te listke bi vsak odjemalec hranil, in kadar bi jih imel za $25, bi jih prinesel v trgovino in bi dobil 3% popusta od cele vsote. Ob enem se bi uknjižila v knjigo k njegovemu imenu, in ta način bi koncem leta vedeli, koliHo je ta ali oni, ki plačuje sproti, potrošil. Ta sistem bi dajal dober pregled, ob enem bi bil pravičen za odjemalce, ki plačujejo sproti v gotovini, in za zadrugo, ker bi pomnožil gte-vilo onih, ki bi za blago takoj plačali. Zadruga je gospodarska ustanova, zato se mora o vsaki stvari pri nji sklepati z gospodarskega stališča. In če se v kakem sklepu pokažejo napake, naj se jih odpravi, tako, da bodo koristi zadruge kot celote in posameznih odjemalcev najboljše zavarovane. Zadrugar. Drugič naj bo v tem oziru previdnejši in naj poskrbi, da dobi boljše vtise, če pa bi imel zopet le slabo pisati o Meadow Landsu, tedaj je boljše, da k nam več ne pride. Nadalje poroča, da je imela ta naselbina svoj dom. Od kje mu je to znano? Povem mu, da je njegov spremljevalec bil še onokraj, ko smo mi naš klub oziroma naš dom* prodali. Vzrok so bile slabe delavske razmere. Naj nam V. P. pove, koliko je izgubil pri našemu domu, kajti kolikor vem, ni vložil vanj niti penija. Če ga je, naj se zglasi, da se stvar juredi. — Anton Azman. druš. št. 82, ker deluje vzorno že dolgo vrsto let. Me tudi ne vidimo nič več enakopravnosti ali svobode pri druš. št. 600 kot I jo imamo članice v druš. št. 82. I Ako pa Kronikar misli, da so članice št. 600 bolj enakopravne, pa so njihovi možje toliko manj, ker morajo posezati z dveh strani vf žep, kajti v tem kraju bi brez njih ne bilo samostojnosti za ženske. Člani in članice druš. št. 82 SNPJ., le predramite se in delujte za korist svojega društva, da si tudi naša blagajna odpo-more. Potem ne bo prerekanja, da je Časih naklada. A. K. pozneje, je, ker gre tajnik kluba na konvencijo socialistične stranke države Ohio, katera se vrši dne 15.—16. marca v Cle-I velandu. Zastopal bo tudi vzhod noohijsko konferenco J. S. Z. Čl ani so prošeni, da to naznanilo upoštevajo in 8.» bodoče seje udeležb polncjlevilno. Culi boste msd drugim tudi poročilo s te konvencije. Joseph Snoy, tajnik. O ENAKOPRAVNOSTI V JOHNSTOWNU. Johnstown, Pa. — V dopisu z dne 23. jan. v tem listu piše Kronikar med drugim o enakopravnosti žensk v naših društvih. Pravi, da so tukaj nekateri moški, pa tudi ženske pro-tivnega mnenja. Jaz mislim, da smo enakopravne, čeravno nismo članice druš. št. 600 SNPJ., smo pa članice druš. št. 82 iste jedno-te. Tudi naši možje niso drugega mnenja in ne proti enakopravnosti žensk. Niso pa odobravali prestop članic od tega v novo društvo št. 600. Korak je bil narejen po volji gotovih oseb in od tedaj ni več zastopnosti v naselbini. Čemu ne bi mogli biti vsi v enem druitvu kakor smo bili prej, in bi članice skupno delovale z možmi? Jaz se ne dam odcepit od društva št. 82 in tudi druge članice ne, kar jih je zraven. Ponosne smo na ČLANSTVU KLUBA ST. 5 J. S. Z. Franklin-Conemaugh, Pa. — Sporočam članom in članicam kluba št. 5 JSZ., da je posebni odbor, ki je imel nalogo preskrbeti podatke glede fotografiranja kluba, poročal na pro-šli seji, da je stvar glede fotografa in slikanja preskrbljena. Dan snemanja slik našega kluba je določen za tretjo nedeljo v marcu točno ob 3. popoldne v Izobraževalnem domu na Franklinu. Pridite vsi člani in članice. Adolf Krasna, tajnik. SEJA KLUBA NA BRIDGE-PORTU PRELOŽENA. Bridgeport, O. — Članom kluba št. 11 JSZ. dajem v vednost, da se bo prihodnja seja vršila četrto nedeljo v marcu namesto tretjo. Začne se ob 10. dopoldne. Preložena je v sporazumu z več člani kluba. Vzrok, da se bo vršila teden ZABAVNI VEČER SOSEDOV V CICERU. Cicero, III. — Društvo "Sosedje" št. 449 SNPJ. priredi v soboto 1. marca zabavni večer v prostorih Masarykove šole na 57th Ave. in 22nd Pl. v Ciceru. Vstopnina je 35c za osebo. Igrala bo izvrstna godba, člani in članice pa bodo stregle gostom. Društvo "Sosedje" je na glasu vsled svoje sosedske narave; namreč, pri nas smo si res sosedje. Naša družba v soboto 1. marca bo prijateljska družba. Pridite, da se zabavate s cicerskimi sosedi. Na prošlo sejo našega društva dne 21. feb. je bil povabljen Fr. Zaitz, da pojasni delovanje Izobraževalne akcije J. S. Z., v kateri je tudi naše društvo. Odzval se je in nam podal kratko poročilo, nato pa so bila na redu vprašanja in razprava. Ves čas je vladal vzoren red, kar je običaj na sejah našega društva. — Naše društvo priredi piknik v nedeljo 13. julija pri Strežinarju. Poročevalec. PUSTNA VESELICA KLUBA NA SYGANU. . Sygan, Pa--Klub št. 13 J. S. Z. priredi na pustni večer v torek 4. marca maškaradno veselico v dvorani društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ. Prične se ob 7. Pridite na to zabavo od blizu in daleč. Pridite maskira-ni. Čimveč mask bo, več bo smeha. Najboljše maske dobe nagrade. Odbor bo poskrbel, da bo postrežba najboljša. Plesalce bo zadovoljila izborna godba, in da bo opis popolen, tudi žeje ne bo treba nikomur trpeti. Vstopnina za moške je 75c, za ženske 25c. Maske tudi plačajo vstopnino. Ne porabiti priti v torek 4. marca na Sygan. Frank Ursitz. "MISS EVROPA" ZA ČAST NASELBINE. Meadow Lands, Pa. — V 1170. številki "Proletarca" sem čital poročilo Josipa Snoya o agitaciji v Penni, kjer omenja tudi našo naselbino. Bil je tukaj eno noč in pol dne, pa piše o nji, kakor da mu je do kraja znana. Zelo slabo jo ceni in le slabo piše o nji. Živim v Meadow Landsu 18 let. Mnogo zastopnikov raznih listov se je že ustavilo pri meni, pa še nobenkrat ni no-| beden potem poročal tako slabo kakor je poročal Jos. Snoy. Ne zamerim dopisniku, da'je poslal tako poročilo, ker je storil napako pri izbiranju spremljevalca. Večina v naselbini dotičnika ne upošteva, ker je na glasu, da mu je le za zdraž-bo. Listu v podporo IV. iskas. Chicago, III. — Prijatelj Proletar-cs, $2.00; John Gornik 75c, skupaj $2.75. Cicero, 111. — Neimenovan, $5.00. Dotroit, Mich. — Joseph Dovyak, 70c; John Zornik, 35c, skupaj $1.05. W«uk«|«n III. — Anna Mahnich, $1.00. Traunik, Mick. — Frank Žagar, 35c. Watt Ali i«, Wis. — Joseph Radel st., $1.90. Barborton, O. — John Jankovich, $1.00. Krayn, Pa. — Henrik Pečarič, $1.00. Collinwood, O. — Joseph Kunčič, $1.00. Mohrland, Utah. — Peter Zmerzli-kar, 98c. Skupaj v tem izkazu $15.98, prejšnji izkaz $83.89, skupaj $99.87. "MisA Evropa" je letos Gr-kinja Alice Diplarakon, kakor poročajo iz Pariza, kjer se je vršil "kontest". To je njena slika. Alice odide v Buenos Aires, kjer bo tekmovala za »♦♦♦♦»»»♦♦»♦♦••t is f m 9 Mf MfA'f 'At/tv* WW'l^VJy' Knjige Cankarjeve družbe za leto 19)0 razpošilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarca" ¡^VSE ŠTIRI KNJIGE 1 in lOc za poiiljalne »troike, »kup.j $1.10. pošljite naroČilo takoj i Knjige "Cankarjeve družbe" za 1. 1930 so sledeče: 1.)" Koledar; 2.) "Daj nam danes naS vsakdanji kruh", povest, spisal Angelo Cerkven,k; 3.) Kako ie nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje (dr Dragotin Lončar) ter "Prebivatavo In gospodarstvo Slovenije" (Filip Uiatn.k) ; 4 ) ' Mož z brazgotino" (Jack London, poslovenil' Tone Seliškar). "Cankarjeva druiba" je iiv .pomenik, ki nadaljuje Cankarjevo delo. Širite njene knjige! \Vè\VÈWi\'< VEM èv< àiVêV i; John Metelko, 0. D. i: .k 4 i Preiičemo oči in določimo očala 6417 Si. Clair Ave.f CLEVELAND, O. NASA JUBILEJNA in PRVOMAJSKA ŠTEVILKA "PROLETAREC" izide ob praznovanju svoje petin-dvajsetletnice v zelo povečanem obsegu na boljšem papirju z bogato vsebino in ilustracijami. To bo ob enem tudi prvo-majska izdaja. Vsi sotrudniki so vabljeni na sodelovanje. Svoje spise naj pošljejo uredništvu najpozneje do konca marca. Opisi iz zgodovine tega lista, sličice o agitaciji zanj in opisi o našem gibanju imajo prednost. J. S. Z. slav! letos dvajsetletnico, od kar. je bila ustanovljena v obliki federacije. To bo ob enem tudi njena slavnostna številka. J. S. Z. in "Proletarec" sta neločljiva. - J . f * Angleški del slavnostne številke bo obsegal osem strani. Na sodelovanje so povabljeni župan Hoan, župan Stump v Readingu, tajnik soc. stranke Senior, James H. Maurer, Morris Hillquit in drugi. Naši sodrugi v starem kraju bodo v jubilejni številki "Proletarca" častno zastopani. Cene so sledeče: Posamezen izvod......$ .15 10 izvodov ........ 1.40 25 izvodov ........ 3.50 50 izvodov . . . . . . IS» 6.90 100 izvodov ........ 12.80 250 izvodov ........ 32.00 500 izvodov ........ 50.00 1000 izvodov ........95.00 » Potrudite se, da bo jubilejna-prvomajska številka "Proletarca" izšla v mnogo tisoč izvodih. Njen obseg odvisi od števila naročil ter oglasov. Apeliramo na vas, da nam naklonite čimVec sodelovanja, da bo uspeh toliko večji. T naziv "Miss Universe". Veliko ljudi se ukvarja s temi kon-testi in mnogi celo mislijo, da je dotičnica, ki dobi "title" res najlepša na svetu, ali v Jugoslaviji, Zedinjenih državah ali v Albaniji. Kakor skoro vse na svetu, so tudi kontesti lepotic v prvi vrsti komercialna za-| deva. Imenik zastopnikov "Proletarca" m CALIFORNIA. Loa Angeles: Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, Peter E. Kurnirk. COLORADO. Crested Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Somerset: Anton Majnik. ILLINOIS. Chicago. Frank Zaitz, Fr. Udovich, Fr. Benchina, Chas. Pogorelec, Anton Andres. Gillepsie: John Krainz. L« Seile: Frank Martinjak in Leo Zevnik. Mascoutah: John Biskar. Nokomis: Steve Milavec. Pullman: John Jereb. Springfield: Joe. Ovca, John Goršek. Steunton: A. Avsec. Virden: Frank Stempihar; Fr. Iler- sich. Waukegan in North hicego: Frances Zakovšek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob. Universal: Vinc. Verhovnik. KANSAS. Arme: Martin Gorenc, Anton Su-lar. Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulberry: Joseph Pillich. West Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vitel, Jos. Klarich, Peter Kisovec, Jos. Klančnik, Fr. Miller, Joe De-viak, Frank Cesen. Traunikt Frank Žagar. MINNESOTA. Buhlt Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran. Eveleth: John Benchrna. MONTANA. Klein: A. Miklič. Red Lodge: K. Erznožnik. NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Linie Falls; Frank Gregorin, Fr. Peta ue. OHIO. A krönt Leo Bregar. Bridgeport: J OS. Snoy. Barberton: John Jankovich, Lovrenc Frank. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Collinwood: Frank Barbič in Henry Stanich. Conneaut. Joseph Sodmak. Girard: John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec. Glencoet Albina Kravanja. I Kenmoret Frank Kocjančič. Lisbont J. Borgant. 1 Maynard: Andy Zlatoper. (Neffst J. Mauri. | Newburgh: Jos. Lever. Warren: Fr. Modle. . West Parkt Paul Slabe. PENNSYLVANIA. Acosta: Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Broughton: Joseph Jaklich. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg- Strabane: Mark» Te- kavc, John Terčelj. Dar rag h: Andy Bertl. Delmont: J. Paulich. Export: Jos. Britz. Farell: Joseph Kramar. Forest City: Frank llataic, Tony Zaic. Greensboro: Tony Zupančič. Henderson vil le: Albin Kamičnik. Herminie: Anton Zornik, Frank Bregar. Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Tursich. Johnstown in okolica: Andrew Viri rich, J. Kobal, Ilija Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. L« t robe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louie Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Ant. Zalar. Lucerne: John Matičič. Mclntyre: Vincent Yaksetich. Moon Run: Lukas Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: J. Kvartič. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod- boy, Adolf Krašna. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Ren tem: Anton Bogataj. Rilton: Fr. Primosich. Tire Hill: M. Krasovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Jos. Čebular. Windber: Tony Straiižar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich. UTAH. Mohrland: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. Sheldon r Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnik, Anton Debevc. Willard: Mike Krulc. West Allies Jos. Radelj. WYOMING. Cumberland: Louis Tlaker. Rock Springs: Mrs. J. Jereb Sublet: John H Krzisnlk. Ako ielt kdo prevceti sastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, bro-Sure in knjige, naj pile upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skuiaje ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravsaprav je dolinoet vsakega slovenskega savednega delavca agitiratl >a njegovo glasilo Proletarec. Ako je ime kekega sastopnika Is-puičeno, nej nam sporoči pa bovno imenik radevolje popravili. pmlrtnrrr no. 1172 PublUhod W—hly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., FEBRUARY 27th, 1930 Telephon«< Rockwell 2664. vol. xxv. REPUBLICAN PROSPERITY New insolvencies for the month of December were 2,087. During the year 1929, there were 22,909 business concerns, manufacturing and mercantile, which became insolvent. The total number of business concerns in existence, in this country, was 2,212,779; hence 1.04 per cent of them went under. The liabilities of the failed concerns were $483,250,196. The assets were listed as $226,028,151—but it is a notorious fact that by the time lawyers, trustees and others get through picking the corpses, the assets available for distribution to the creditors dwindle like a snowdrift in the hot sun. Besides, many "assets" which are listed prove to be uncollectable, or are listed too high. It is therefore very safe to say that the creditors of the unfortunate bankrupts in 1929 lost a lot more than the difference between 483 millions and 226 millions. Such is Republican "prosperity". And that isn't all of it either. Other concerns escaped the bankruptcy court only by selling out or reorganizing, while innumerable workingmen and their families lived on less than the amount required for a decent standard of living. Is it not about time something was being done in dead earnest to bring about genuine and universal prosperity, in place of the spurious variety with which so many millions of the people have been "blessed"? "WORK OR WAGES" 1,500 hungry men stormed the City Hall in Cleveland recently and sounded the demand of "Work or Wages". No matter what you think about that demand, no matter whether demands so voiced are going to result for the good or ill of hungry and jobless rioters, the fact remains that something is fundamentally wrong with our economic system when such a large number of human beings, even in the big city of Cleveland, are so desperately in need that thoy will stage public demonstrations to adveeHae their poverty. Then, too, Cleveland is only one small spot in "prosperous" America. In every state of the nation, in every little village and big city, there are unwanted human beings staring into the future with h&peless eyes; jobless, pennyless, credit-less; wondering how they will be able to keep going—merely to exist as a horse exists, on cheap food, cheap clothing, cheap shelter basis. Poverty, uncertainty, destitution: that is the lot of the working class. The Reading Labor Advocate. HUMANITY MUST BE CONSIDERED Labor serves humanity and the best interests of industry as well by insisting that the worker must be given consideration when changes due to machinery take place. It is bad business to pay no attention to the human factor when new machinery is introduced. It leads to bitterness, .despair and misery and is an inexcusable economic waste. As the executive council of the American Federation of Labor says: "Labor belives introducing machines without considering what the effects will be on employed persons and without planning to prevent hardship is an unnecessary social and economic waste which retards progress."—Toledo Union Leader. Hillquit Defines Capitalism and Socialism Morris Hillquit in debating with a supporter of capitalism recently defined the two systems as follows : "When we talk about capitalism we mean the present order of things, based primarily on the conception of the industrial process as a private enterprise, conducted by private concerns for private profit, with all the implications, social, political, cultural and intellectual that inexitably flow from such a system. And when we speak of Socialism, we have in mind an order of society based upon the industrial process as a social function, conducted by social agencies, primarily for the interests of the community as a whole, with all the implications, social, political, cultural And intelligent that flow from that." SILVER JUBILEE NUMBER OF "PROLETAREC" SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich 'J Tho year 1930 ia the 2Sth since establishment of the first Jugoslav Labor and Socialist newspaper in America. A small group of intelligent, idealistic workingmen made this attempt in the days of darkness. These men had gained their experience in the school of the Gorman Social Democracy. Their purpose was to bring light to the thousands of immigrants, coming mostly from the agricultural areas of the old land. Most of those immigrants wore under the influence of the Catholic priests and clerical politicians of the eld country stylo, hating everything that was not sanctioned by tho hierarchy . Thes^ idealists with socialist thought who gathered around the "Proletarec", started to teach the gospel of Solidarity, Socialism and Education to the thousands of our nationals in the coal fields everywhere m tho Union; in tho Irep Range« of Minnesota and Michigan; in the copper fields of Butte, Montana, and Calumet, Mich.; a/.tong the smelter workers in Colorado, Utah, Montana, etc., in the stool mills and factories of Chicago, Pittsburgh, Joliet, Milwaukee, Cleveland and other industrial centers. They went who rover there were immigrants from the land of the Jugoslavs. They did not try to become a factor in the national politics of this country. But they did aim to make our nationals a part of the American trade union movement and a part of the American Socialist Party. This paper is a witness that their work was not in vain. "Proletarec" was established in Chicago as a Slovene (Jugoslav) Socialist Monthly in January 1906. Two years later it became a weekly. Until December 1918, is was published as a newspaper, then it was changed into a magasine form. The economic necessity promted such action. During the world war it suffered as did all radical labor publications more or loss, and its office was raided once, as were also the offices of the Jugoslav Socialist Federation, of which this paper is the official organ. In 1929 the form of Proletaroc was changed again from that of magasiso to tho sovon column standard newspaper of 8 pages. This move was in accordance with the wishes of a groat majority of the readers and members of the Federation. "Proletarec" is one of the oldest Socialist and Labor publications in the United States, especially among the former. Many were established before 1906 and many in the yoars following, but fow were capahlo •f weathering the stormy seas. As one would discontinue, others would appoar. However, only a small number of them were able to struggle successfully from year to yoar and remain on tho battlefiold. Tho "Proletarec" ha« hoid its g*»und for over twenty-four yoars, which ie « long period for a foreign language publication of this kind. Wo are pro«! to any Aat "Proletarec" is a paper of thinking pooplo and is edited as such in both Slovene and English languages. Its readers form tho moot intelligent group among our nationals in this country. Our Silver Jubilee number will bo out tho latter part of April. This will aleo be the First of May edition of "Proletaroc". Its main part will ho devoted to articles which will portray the history of this paper^ and the part it ha« playod in tho Socialist movement. Eight pages of tho Silver JobHeo number will ho edited in tho Engftah language. All comrades and frionds are invitod to contribute. Send ia your article« net later than March Slat. For your further information: "Proletarec" i« owned hy tho Jugoslav Socialist Federation, affiliated with the Socialist Party since its inception in 1910. Boforo that yoar «dividual Jugoslav branches wore affiliated with tho Socialist Party. During the World War the main part of our Federation was not swept off hy either extremes. We wore ahlo to hoop our ground and remain all tho wfcile an active Socialist erg»"i*ation. f PROSPERTTY AMONGST COALMINERS Daily we read in the newspapers about the suicides, crimes robberies and racketeering in these days of Hoover's Prosperity. A small community paper in the southwestern part of this State published reports of some twenty banks that had to close their doors. These were within a radius of 50 miles. Frozen assets was the cause for these bank failures. Land values have dropped to the pre-war value. Farmers (the most under paid workers) are bankrupt and they leave their homes to seek jobs in the industrial centers. The coal miners of that section, with starvation knocking at their doors have been unable to withdraw their life's savings. Not long ago I visited one of these mining camps where I spent five years as a miner. The economic conditions there are terrible. Both farmers and miners earn hardly enough to exist. Some of the miners have been displaced by conveyors and many, especially the old ones, have not done a days work for 18 months. The union has been practically helpless with the great mass of unemployed miners. As the latest reports are released a miners International convention has been called on March 10 at Springfield, 111. to reorganize their union. It is a big step towards remedying their present evils. With the co-operation of>every miner behind this movement nothing should stop it from being a success. Yes, comrades, we live in the age of prosperity, but it's prosperity for the few who own the industries and exploit the workers. It is they who reap the real prosperity and are responsible for the miserable conditions of the working class. Socialism offers the only solution for the workers.. The Socialist principle« are industries for the people by the people and for their common good.— John Rak. EASY TO PLEASE Nell — Mamie, you look downhearted. Mamie — Yes, I wish I were dead or married. Preferably the latter. —Detroit News. Sava's "Domaca Zabava" was well attended last Saturday night. A well disposed lot of people enjoyed themselves and stayed until late into the night. Music was furnished by the Integrity Red Peppers. • • • Eight hundred people from all walks of life listened to Norman Thomas deliver the best address he has ever delivered, last Saturday at the Sherman Hotel. Professor Lovett acted as toastmaster. It was one of the biggest banquets ever held in Chicago by any group of labor men. Professors shared their seats with scholars and workers. This gave Norman Thomas an inspiration to give all that was in him. Questions on various issues were made and an.wired by our oratot. A splendid feJui£ was created and a general optimistic ¿»pirit prevailed. • « « - On Saturday March 1st Ciccio'j Neignbc r Lodge will hold its "Domaci Zabava" at the Masaryk School, 57th Ave. and 22nd Place. They invite all their uier.ds to attend and prom re a go^d time and good uiusic. Admission is only 35 cents. « • « At times it is well to recede from the daily grind of work and the week end pleasure dances. Amusement of a different nature can be had Saturday evening March 1st at Waukegan, 111., where the S. NV P. J. bowlers i will strive for the supremacy of the i Western division. On Sunday March 2nd Seven basketball quintetts will also fight it out for the right to compete in the National S. N. P. J. tournament. Chicago will be represented by the Pioneers. They ¡save on a special car at 9:00 A. M. from tin Adams and Wabash Station of the North Shore Line Sunday morning. We would like to fill the Pioneer coach to capacity. Round trip $1.20. o • • Illinois is taking the lead to reorganise the United Mine Workers of America In all the past ten years they have never had the opportunity that has come to them now. A convention has been called for March 10 at Springfield, 111. Men who have been leaders in the ranks of the miners with progressive thoughts and views have. faUen in line behind the Illinois men. They didn't get a chance to turn their ideas into actions under Lewis but under a new administration can lead the men back upon the right road. We acclaim the courage of the Illinois men and have sufficient confidence in them to feel, that the rebirth will come and that it will bear good fruit. Wherever there is a possibility of securing and ad for our Jubilee—May Day issue our friends should not fail to send them in. According to the present plans we will have eight pages of english matter in this edition, besides the sixteen pages of Slovene. We expect the circulation of the Jubilee edition to exceed all previous issues. Six weeks are left for us to perform this job. • • • Friday night February 28 th is meeting night for members of club No. 1 J. S. F. Jos. Oven, well known among our people, will lecture on his travels in Paris, following t£e regular business session. A good attendance is requested. Different Incomes The National Bureau of Economic Research reports that the average salary of salaried employes in 1927 was $2,084. The average wage of wage workers was $1.205. The per capita income in that year was $745. More significant than even these figures showing the extremely low income of the person who has to work for a living, were figures which show that there were 11,000 persons who received incomes of over $100,000. The total income of these persons was $3,232,957,000. Only 18.8% was by any stretch of the imagination earned, while 81.2% or over four-fifths of the total was unearned income; that is, income derived from profits on the sale of real estate, stocks, bonds, etc., capital net gain from sale of assets held more than two years, rent, royal ties, interest on investments, and dividends on the stock of domestic corporations. WHAT THEY ARE SAYING Adam Coaldigger says: "I see in the paper that my old friend and pal, Cal., has been employed to write a history of the United States ia 500 words. "Some folks may think that is quite a chore but It ain't. Here for instance ia^aJilstory of the U. S. in seven words that not only tells the past and present, but also the future: "Revolution "Constitution "Democracy 1 "Rebellion "Monopoly "Plutocracy "Revolution' IT'S ABOUT TIME TO DO SOMETHING r w v > life's Darkest Moment Barbara (whose first tooth has just dropped out)—Mummy, mummy, 'quick! I'm coming to pieces!— Passing Show (London). „ HOW HIGH WAGES? Y. P. S. L. Editorial Service. A young person has set out to get his first job and is perhaps thoroughly imbued with the feeling that by his diligence, integrity, perserverance, etc. it will be only a short time before he has made a place for himself in the world. Assuming that the job hunter gets a job immediately, the question of how high wages will be is of paramount importance . For the sake of clarity let us brush away for the time at least the stories of a dozen or more millionaires who, we were taught in school, became wealthy captains of industry by their own individual efforts as well as the examples of one or two of our acquaintances who have salaries of five thousand per year or over. The underlying search will be to find out how high wages can be for the great majority of the working population. For our purpose the following data is significant. In 1927 the American worker produced about $4,000 — enough to ensure a family of five all the necessities and a good many of the luxuries of life. In the same year the United States Bureau of Labor Statistics estimated the minimum amount necessary to maintain a family of five in health and decency as a little more than $2,000. Yet another government report of the same year shows that even though the wages of high business executives are added in—men who receive ten, twenty, or fifty thousand dollars—the average wage of American workers is about $1,000 per year. In other words, despite our much ta&ked -about prosperity, the average American family lives on a wage which is one-half of what is tho absolute minimum for decent living with the difference between the $4,000 produced and $1,000 received by the workers going into the pockets of the Rockefellers Morgans, DuPonts, and the rest of the crew. This situation rougly sketched above, is the corneiv stone of capitalism; a system wherein those who produce get far less than a decent living, while those who merely own, receive more wealth than they can possibly hope to consume. To help put capitalism in its true light it is well to compare it with other proceeding social systems. For example, slavery is usually pictured as a terrible state of society. Yet since the slave was worth money to his master, he was always sure of the essentials of life while his master kept as profit all that the slave had produced above that which had been consumed for the slave's food and shelter. The important fact to remember about slavery is that the slave was always sure of the essentials of life; today the actual majority of American woifcers, in an eraef prosperity, receive about one-half of what has been estimated as a living wage. We are also outraged at the fact that the peasant had to give half of the produce of his field to the feudal lord. Yet an even more disproportionate injustice exists today when labor, as we have show» in the figures quoted above, is allowed to keep only about one-fourth of what it produces. The sorry but true fact, therefore, must be faced that 'as long as capitalism holds away, the young person lucky enough to get a job will find that in the long run he can not hope to receive by his individual efforts much more than one-fourth of what he will produce or about one-half of what is the absolvte minimum for a decent living. It is only with the coming of Socialism, when workers will get tte full value of what they produce, will those who woihnd without whom society could not exist a day, have reason to hope for a fuller and happier life. A. H. K. Why Not Try Disarmament? What is this London Conference for anyhow? Is it a game of wits between statesmen and their naval advisers? Are we to match battleship as tokens of our pride and power as some women match jewels and with equal futility? Are we simply trying to decide, as G. B. Shaw suggested ,the si«e of shells with which we prefer to be killed? Whatever the answer to these questions, it is profoundly disappointing to find that the American delegation will go no farther toward the abolition of battleships. Indeed it is actually proposing to build m new one! It seems that we mutf have nothing less than England's best even thougn there is no thought of war between us and if there were war the English Rodney and our American equivalent for it would have to hide out of the way of airplanes. This business of everlastingly matching boat with boat leads to no end at all. Indeed the whole conference shows the folly of what passes for practical wisdom. Propose complete naval disarmament to the nations and you are labelefl a dreamer, a foolish idealist. Yet no one in the world has shown what any nation would lose by complete naval disarmament—comparable to what all nations would gpin. Short of complete naval disarmament France has much reason on her side in wanting to keep submarines which England and America, for other than idealistic reason, desire to see abolished. Why should France give up a comparatively cheap snd very effective form of naval armament in favor of far more expensive cruisers? While England has her cruisers France will need her submarines. Why not try disarmament, or parity at zero? Capital came into the world as a result of PirmcJ[j slavery and the slave trade, land thefts and graft, M* then was nursed by legislation in favor of its ownera The book of the hour! "All Quiet oa the Western Front" The greatest war hook that has yet boon written. Price $2.50. Order from "PROLETAREC", 3639 W. 26th St., Chicago, III. Write for our price list of Slovene snd English books.