GEOGRAFSKE TERENSKE VAJE NA PROFILU ČEZ MEDANSKA VRATA (LJUBLJANSKO POLJE) Ivan GamsX Terenske vaje zahteva moderni geografski pouk, ki želi prenesti del učne snovi iz učilnic v naravo, potrebne pa so tudi zaradi sodelovanja učiteljev geograf i je pri izvajanju naravoslovnih dnevov. V okviru učne snovi iz geograf i je za 1. let- nik usmerjenega izobraževanja se tu opisano gradivo povezuje s poglavjem o pedogeografij i , f i togeografi j i , kmetijstvu in urbanizaciji, pri naravoslovnih dnevih pa vključujemo še poglavje o prehrani in življenjskem prostoru. Osnovni namen teh vaj j e , da bi učenci s terenskim opažanjem združevali pri posameznih poglavjih geografi je pridobljeno znanje v kompleksne f iz ično-geo- grafske oziroma pokrajinsko-ekološke enote. Te sestavljajo litološka podlaga prst i , re l ie f , zlasti strmine, talna svojstva, tudi v odvisnosti od starosti, rast je , povezano z vplivom človeka, in izraba tal. Ta kompleks se navezuje na odprta vprašanja širjenja predmestnih naselij na kmetijska zemljišča in deagra- r i zac i j e . V Medanskih vratih, v katerih prestopa Sava s Sorškega polja na Ljubljansko pol je , je v antiklinalnem območju zožen kompleks kvartarnih prodnih teras med permokarbonskim Medenskim hribom (427 m) ter Smarnogorsko Grmado (676 m ) . Tu so na razdalji 2 km strnjene vse glavne pokrajinsko-ekološke eno- te , ki so drugod na profilu čez Ljubljansko polje precej bolj razmaknjene. Na j - v iš ja , wtlrmska prodna terasa Save je tu sicer ozka. Ker je jjrvotno.akumula- cijsko prodno teraso Sava v razmeroma ozki dolini naknadno znižala ali v času nastajanja vršne Ljubljanske terase (imenovana je po največjem naselju) tu sploh ni odlagala proda, med Mednom in Stanežičami jiima takega strmca kot pod Šentvidom, vendar je tudi tu pretežno njivska. Niž jo , holocensko teraso pri Mednem razčlenjuje nekaj nesklenjenih manjših jež in ni, kot drugod na Ljubljan- skem polju, samo travniška ali ob Savi porasla s hosto. Je pa v Vikrčah najti redek pojav na Ljubljanskem polju - terasOj_vrezano v permokarhoaske^sjkrilav- ce , kar je posledica lege Medanskih vrat v antiklinali, v kateri je Sava v nad- mčrski višini okoli 300 m nasedla na predkvartarno podlago, opazno v strugi v Mednem in nad njim. Posebnost je tudi strma dolomitnaJŠmarnogorska Grma- da, vrh katere deli razvodje ne le prisojno in osojno lego, ampak tudi termof i l - no in vlagoljubno gozdno vegetacijo. Ugodna za ugotavljanje pokrajinsko-ekološ- kih enot je tudi terasa ob Grmadi, kjer je na fosilnem in živem melišču mogoče spoznati razvojne faze prsti in zaraščanja. x D r . , red. univ. pro f . , PZE za geograf i jo, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, g le j izvleček na koncu Obzornika \ Organizacijska izvedba V okviru strokovnih priprav prihaja v poštev študij geološke in geomorfološke l iterature: I . Rakovec, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. Zgodovina Ljubljane, 1. knjiga, Ljubljana 1955. L,- Žlebnik, Pleistocen Kranjskega, Sorskega in Lju- bljanskega polja. Geologija, 14. knjiga, Ljubljana 1971. I . Rakovec, O nastanku in razvoju Ljubljanskega polja. Geografski vestnik 1952, D. Radinja, Sava na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 1951. K pojmu pokrajinsko-ekološke enote : 'A . Stritar, Izraba tal v spodnjem delu gorenjskih ravnin. Geografski vestnik, 1971, M . Cig lar , S. Koblar, M. Zorn, I . Žonta, Šmarnogorska Grma- da. Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije - zbirka vodnikov, Ljubljana 1974. I . Gams, Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajinske ekologije v Slovenij i . Geografski vestnik 1975. Pri tehnični pripravi si učenci nabavijo ali pripravi jo: Za analizo prsti reagenčni (lakmusov) papir s pH v razponu med 4 in 8, desti- lirano vodo, majhno posodico (lahko plastični pokrov, vse za določevanje kislo- st i ) , z lož l j i vo (vojaško) lopato za kopanje ali očiščenje talnih profilov (paziti moramo, da ne povzročimo škode in jeze posestnikov!) . Za ločevanje dolomitov od apnencev solno kislino (razredčeno 1 :3 ) . Za merjenje naklonov naklonomer, vgrajen v geološki kompas, ali prirejeni šolski kotomer, ki mu v središče pritrdimo nit z utežjo za navpičnico, merski trak. V F.F.-r.Z.E.SCItlAFIiA B-1JIJ & } 35 Za geomorfološko k a r t i r a j e barvnike, s katerimi na skici Medanskih vrat ozna- čimo osnovne geomorfološke enote (prodno teraso, ježo , kolovoz, antropogene oblike kot gramoznica, cestni, železniški nasip, erozijska terasa, mel išče, skalne piramide, izgon in pod . ) . Za kartiranje izrabe tal barvnike (na profilu označimo travnik, njivo, gozd, ho- sto, sestavo gozda) . Terensko delo poteka v skupinah. Po mnenju, da je več vredno lastno, čeprav pomanjkljivo učenčevo ugotavljanje, kot poslušanje skupne razlage, je dobro učen- ce razdeliti v skupine od 2 do 3 osebe, od katerih ima vsaka svoje vnaprej odre- jeno delo. Število skupin je odvisno od skupnega števila dijakov. Po zbirališču na postaji redne mestne avtobusne linije v Mednem pri gostilni Cirman se lahko skupine takoj podajo na pot, ene v zahodno, druge v severovzhodno smer . Pri obnovi v učilnici učenci sintetizirajo opažanja in meritve in ugotavljajo med- sebojne zveze v sklopu pokrajinskih enot. Poudarek je na debelini, kakovosti prsti , rel iefu, izrabi tal, pri čemer poglabljajo pojem poljsko zeml j išče , njivsko zeml j išče, gozdna tla in pod. Učenci lahko dobijo v roke ne le ciklostirano skico Medanskih vrat s prof i lom, ampak tudi tabelo z mehanično analizo prsti (v kateri izbrišemo zaporedne šte- v i lke ) . Na lokaciji sami presojajo, kateri talni tip je tam prisoten. Za uspešno vodenje terenskih vaj si mora učitelj predhodno ogledati ves pro f i l , vrisan na skici. V ta namen smo pripravili opis lokacij na terenu. L o k a c i j e na t e r e n u ( z istimi številkami kot v tabeli mehanične analize prsti in v profilu na sk ic i ) . Profil zahodno od avtobusne postaje 1. Talni profil južno od h.št . 22 v Mednem je vrh ježe v useku ceste, ki se tukaj prične spuščati po klancu po ježi proti Stanežičam. V profilu na robu poljskega sveta je prodna rjavica z nepopolno razvitim B horizontom in mestoma zaradi oranja premešana z ornim horizontom ( P ) . Taka prst je značilna za prodno w(lrmsko ljubljansko teraso. Ker je usek pod traviščem na začetnem pobočju, se mestoma javlja koluvialna akumulacija. 1.1. Vaja v merjenju strmine in relativne višine pri lokaciji 1 po j e ž i , ki deli vtlrmsko (Ljubljano) teraso od holocenske. To je del najbolj izrazite ježe na Ljubljanskem polju, ki zvijugana poteka od Mednega (tu je deljena v 2-3 stopnje) mimo Stanežič, V ižmar i j , Savelj, Ježice ( i m e ! ) , Tomačevega, Zadobrove, s postopnim zniževanjem proti vzhodu. Na skici so prikazani tr i je enostavni terenski načini za meritev višine j eže . Po drugem si z naklo- nomerom (kotomerom) vizirata iz oči v oči dva enako visoka učenca, ki stojita na vrhu oziroma v podnožju j eže . Vpadni kot alfa je srednja vrednost njunih meritev. Če vizira le ena oseba, mora vizirati v tisti del druge, lahko neenako visoke osebe, ki je v višini oči prvega. Po prvem načinu naslonimo 36 3 2 5 3 5 8 8 8 8 37 naklonomer ob vrh pi l ice in viziramo na vrh enako dolge palice na drugem koncu j e že . Pri obeh načinih izračunamo višino ježe h, če sinus kota alfa pomnožimo z razdaljo c , ki jo izmerimo z merskim trakom. Pri tretjem •načinu prislonimo naklonomer ob vrh palice, viziramo vodoravno na drugo enako dolgo palico više na pobočju, izmerimo na njej razdaljo od sečišča do vrha. Nato prenesemo naklonomer na drugo palico, prvo prestavimo v i - še na pobočje in ponavljamo do vrha ježe. Izmerjene razdalje na palici dajo višino j e že . 1.2. Vaja iz ugotavljanja vrste kamnin. V gramoznici na zahodnem koncu novo- zgrajenega hleva pri hiši št. 22 v Mednem s pomočjo solne kisline izbere- mo 3-5 kosov prodnikov iz apnenca in dolomita, po strukturi pa prodnike iz peščenjaka, po manj kosov iz skrilavcev, kremena, vulkanitov. S pomoč- jo geološke karte Gorenjske v učilnici ugotavljamo, od kod je Sava mogla prinesti te kamne. Možno je tudi ugotavljanje različne zaobljenosti in s f e - ričnosti posameznih prodnikov. 2. Sledeč v zahodni smeri vaški poti, ki jo sredi spremlja plitek izgon, zav i j e - mo pred poglobitvijo poti v naplavino blizu lesene vikend hišice v levo na raven dvigajočega se končnega travnika. Tu najdemo ob kolovozu razkrita siva ogle jena glinasta tla. Matični substrat je v pleistocenu naplavina voda z bližnjega Medanskega hriba. Nekoč je zemljo izrabljala njiva. Od tod verjetno v iš j i pH kot v sosednji lokaciji št. 3 (g le j tabe lo ! ) . Razglabljanje: trenutno je videti postavljena vikend hišica na pravem kraju med poljem in gozdom. Ko bo zraslo na bližnjem pobočju Medanskega hriba stanovanjsko naselje, ki ga predvideva idejni načrt, se utegne hišica znajti na robu stolpnic. Ugotavljamo pomen dolgoročnega načrtnega razvoja naseli j . 3. Po kolovozu navkreber v gozd, okoli 145 korakov od lokacije 2, nedaleč od drevesa z markacijo, je ob gornji rob kolovoza skopan talni profil v kisla sprana tla,značilna za zložni relief v permokarbonskih skrilavcih in pešče- njakih. 3.1. Gozdna rast v drevesni in zeliščni sestavi in njene skladnosti (gozd smre - ke, bora, praprot, borovničevje) s kislimi tlemi (pH 4 , 6 6 ! ) . Številčno zastopanost dreves lahko ugotavljamo po vzorčnih kvadratih ( rec imo 20 x 20 m, lahko merimo tudi s koraki, če vemo za dolžino koraka). Ugo- tavljamo kvaliteto bivalnega okolja v gozdni okolici, v sosedstvu s (Medan- skim) pol jem, ki je zavarovano kmetijsko zeml j išče . V sosednjih Staneži- čah so se stolpnice umaknile v opuščeno gramoznico. Severovzhodni profi l 4. Pot pelje po cesti južno od avtobusne postaje do odcepa za železniško posta- jo Medno, mimo nje, po holocenski terasi,, ki je izkoriščena za njive in travnike, sledeč markirani poti za Šmarno goro, po stezi čez brv nad Savo, onkraj nje po cesti v levo med Savo in bregom do tod, kjer se holocenska ravnica razš ir i v travniško-njivsko območje. Blizu zadnje hišice ob bregu 38 (Pirniče h.št . 34 D) napravimo talni profi l v svežo savsko naplavino, ki jo tu izkorišča travnik, v večj i oddaljenosti pa so večje nove nj ive. Da travnik poredko še preplavi Sava, priča visok delež karbonatov. O mladosti prsti priča velik delež peska in malo gl ine. Ker v sivih globokih tleh ni razvi te- ga B horizonta, imamo opravka z nastajajočo rendzino. Potreben je razgo- vor o pomembnosti rečnih melioraci j za pridobivanje kmetijskih zeml j i šč . Nedaleč stran v strugi Save razgaljeno skalovje permokarbonske starosti. Gredoč k lokaciji št . 4 ali na povratku do pričetka dvignjene poti na savsko brv (dokaz poplav ! ) , zavi jemo okoli hiše po stezi k Savi, gremo ob njenem levem bregu pod brvjo proti severu do pričetka otoka, kjer lahko merimo višino poplavne vode. Višino nakazujejo ostanki polivinila na drevesih. Merimo z naklonomerom in merskim trakom od gladine rečne vode. Na pro- dišču lahko ugotavljamo prodnike posameznih kamnin kot pri lokaciji 1.3. Na prodiščih in peskih lahko ugotavljamo začetne stadije razvoja prsti , pri analizi grmovja ( v rbe ) in drevja (topol) pa razvoj mlade vegetacije. Ugo- tovitve so osnova za razpravo o onesnaženosti rek s stvarmi,ki so različno odporne proti kemičnemu in mehaničnemu razpadanju. 5. Za brvjo (ravnamo se po markacijah proti Šmarni gori ) gremo navkreber na uravnano erozi jsko teraso (da je erozi jska, pričajo osamljene skale ne- daleč od pot i ) . Levo od poti je mogoče skopati le plitve jamice v plitvi ranker. Terasa je bila v preteklosti očitno močno antropogeno spremenjena, čeprav je bila vedno poraščena z iglastim gozdom. Analiziramo gozdne ve- getacije in ugotavljamo skladnosti med iglastim gozdom in kislimi plitvimi tlemi na permokarbonski podlagi. V bližnjih jasah s travniki najdemo obi- čajno savski karbonatni prod. 6. Ko zapustimo gozd na erozi jski terasi proti Šmarnogorski Grmadi, po poti nad ježo na robu nj iv, opazimo prodnato zemljo (Zakaj jo uporabljajo za ornico?) . Na travniku, ki je nastal iz njive, vzamemo pri čebelnjaku vzorec prsti, ki j e podobne sestave kot pri lokaciji št. 1. Sledi razgovor o posledicah deagrarizaci je in spreminjanja njiv v travnike. 7. V podnožju Smarnogorske Grmade pri gostilni Kovač gremo po asfaltni cesti mimo križišča proti Spodnjim Pirničam v smeri proti Smledniku do večjega cestnega useka ob njivski terasi . V useku so mestoma vidni ostanki močno preperelega, pretežno nekarbonatnega proda, nad njim je debela živo rjava glinasta i lovica. Po debelini, višini nad Savo in preperelem prodovju spominja na v iš je , predw(lrmske terase na Gorenjskem, ne pa z barvo in s pH. Vzrok za razlike je verjetno v primesi koluvija z robnih njiv in bližnje- ga pobočja dolomitne Grmade. 8. Nedaleč od križišča proti Sp. Pirničam in Mednim se v vzhodni smeri zače- nja nad cesto pot, ki postaja v iše na poseki vedno bolj zaraščena steza. Ob začetku bukovega gozda vzamemo vzorec prsti iz tam izkopane jame. Prst je globoka rjava meljnata glina. V podlagi naletimo na fosilno melišče na osojni strani Grmade, ki ga je po wtlrmu prerasel gozd. Visok delež 39 a humusa prihaja od bukove a l istja. Sodeč po talnih pogojih bi na takem zeml j i - šču na ravnem bil travnik, na odcednem mestu celo nj iva. Sledi razgovor o vplivu re l ie fa . 9. Od gostilne Kovač gremo po cesti proti jugu do ovinka pri kmeti j i , ogledamo si orientacijsko tablo na levi strani ceste na začetku markirane gozdarske poti, ki j i bomo sledili po južnem prigorju Grmade. 10 korakov severno od table s številko 1 ( g l e j omenjeno knjižico Smarnogorska Grmada!) je izkopa- na jamica v rendzini, ki sega do fosilnega melišča. Prevladuje gozdna združba gradna in belega gabra. V času franciscejskega katastra (1826) je bila vsa terasa (med gozdarskimi tablami 1 - 5 ) pašnik, danes je gozd. 10. 4 korake južno od table s št. 2, nedaleč od živega melišča izpod Turnca, je skopana plitva jama v rendzino, ki pokriva fosilno mel išče. Nastala je v zgo- dovinski dobi potem, ko je človek opustil kamnolom. Tu je priložnost za opa- zovanje pionirskih tal in vegetacije (vrbe in najmanj zahtevnega drevesa - rdečega bora ) . Ugotovljeno primerjamo z živim mel iščem. 11. 5 korakov vzhodno od table s št. 5 je skopana jama v globokih kislih glinastih rjavih tleh,nastalih na starejši breči ( v iše je vidna v skalah na površju) . govorimo se o vplivu iglaste vegetacije na zakisavanje zeml je . Jelka, ki jo je človek nasadil na opuščenem pašniku, tukaj nima dobrih klimatskih pogo- jev (prisojna lega v termalnem pasu), ustreza pa j i zakisana zemlja ( p r i - mer ja j omenjeno knj i ž i co ! ) . 12. Vračamo se po prehojeni stezi, nato po markirani stezi na južno pobočje Grmade do prve klopce, kjer vzamemo vzorec prst i : to je plitva skalnata rendzina na dolomitni podlagi v znatni strmini pod termofilnim gozdom hrasta puhavca, gabra, jesena. Primerjamo te hoste z bukovim gozdom na nasprotni (osojni) strani hriba in ugotavljamo vpliv klime in požarov na sestavo gozda. 12.1. Vaje iz ugotavljanja lesnega prirastka. Ob gozdarski poti je na nekaterih drevesih med tablami s številkami 1 - 5 opisana višina in obseg drevesa (g le j tudi Smarnogorska Grmada, stran 10), pa tudi starost. 14,5 m nai že omenjeno klopco na Mazijevi poti je porezan mlad hrastič, ki mu lahko ugo- tovimo starost iz števila letnic. Če njegove priraste v širino in višino vnese- mo v skupno tabelo, dobimo: l e t n i p r i r a s t debeline, mm višine, cm smreka 2,75 33 črni bor 2,65 31,25 rdeči bor 2,14 23,6 macesen 1,67 21,4 bukev 1,86 15,24 hrast puhavec 1,18 1,35 Ugotavljamo razloge za tolikšne razl ike! 40 u JS J5S O M •O 8 . — M € g ä S. o u o * « i 3 E - I U * « " « S r * m r n f í m T i o> o> o> = o> a a a a o ä m # c c o « « t t l i l « ? = = = 8 . 8 . 5 "a S a I f o . E â s o> s ' « « • g • • % « I i & =5 oo o oo CT> CM CM »•H co CT» 00 p> i n m vO CT- r - O CM NO o o> « o CM m c - O CM CM «O CO CM CM CO CM « CM CT-o * s o n OO vO CM i n «H O »-t • n o> i n C- 1 - CM rH co » 00 PO • v CO CM CO CM i n co 7-1 CO CM 80 CO o» CT> CO « i n i n CM O» m r - CO * CO »-t CO o CM 00 o CM f - r - CM »-I m » CM CO n i • i t i i o o M CM CM I I I > C i i _ h h 'S "S 0 o 01 o - i - i S " S * * * ? ï 1 1 1 -& & I S i I I I 8 ! ? I I I ! 1 h «o - - « r~< « — 7 ? M ^ J S t i 2 u t» h o k 7 » ¿ i j » ! « O . O CM ^ «H ^ r* b . 0 «M « h Ï e 01 a H a 8 3 a I E « c H J 2 S 3 S 41 Če nadaljujemo pot po Mazijevi s ' ez i , dosežemo nad Turncem razvodno s leme, kjer se ostro stikata termofilni gozd prisojne strani z bukovim gozdom na oso- jah. Ob razgledu čez Medanska vrata lahko učenci pregledajo lokacije in r a z - pravljajo o značaju Medanskih vrat. Če se vračamo po gozdarski stezi do gost i l - ne Kovač, se lahko za razgled povzpnemo po markirani stezi za Grmado do prvega razgledišča nad gostilno. M o ž n e r a z š i r i t v e p o k r a j in s k o - e k o l o š ke s n o v i na d r u g e m e r i t v e in opazovanja a ) Hidrološke meritve in opazovanja. Analize vode Save, izvira blizu že ome- njene orientacijske table na začetku gozdarske poti, potočka iz Medanskega hriba. Sto metrov vzdolž vode od brvi čez Savo je zgrajena poskusna črpalka in od nje po holocenski terasi cevovod v smeri proti cesti nasproti Stanežičem. Tam so odstranili odejo prsti in ko bodo v jamo speljali savsko vodo, bo po- nikala in pomnožila talno vodo v vodarni Kleče. Pod poskusno črpalko za na- sipi proti poplavam je recentna usedlina Save, vmes je tudi vsa nesnaga, ki zavira prenikanje vode v tla in zmanjšuje dotok v vodarno v Klečah. Glej : M. Breznik, Podtalnica Ljubljanskega polja in možnost njenega pojačanega izkoriščanja. Geologija, knj. 12, Ljubljana 1959. Pri opuščeni železniški postaji Medno je vodnjak. Malo odmaknemo vrhnji plošči (po meritvi ju vrnemo v prvotno l e g o ! ) , z vrv jo izmerimo globino do stoječe talne vode. Nato z enim od prej navedenih meritev višine izmerimo višinsko razliko med gladino talne vode v vodnjaku in gladino Save v njeni strugi. Vodnjak je v produ, v desnem bregu Save pa je razkrita živa skala. S tem pojasnimo razliko v gladini vode in epigenetski značaj struge. b) Anketiranje v vasi Medno (nad ježo , kjer so, z iz jemo dveh pr imerov, bile pred 150 leti hiše obrnjene z ozko stranjo k cesti nad ježo in z zemlj iščem v pasu proti gozdu). Anketiranje lahko zajame poklicno, starostno in drugo strukturo, lahko v povezavi s spreminjanjem namembnosti stavb, v ire dohod- kov, kmetijsko proizvodnjo, v povezavi z že ugotovljenimi pedološkimi raz - merami, izrabo tal itd. c ) Ogled naselja novih hiš v severnem delu Mednega. Anketiranje o komunalni opremljenosti. Vprašanje je , ali ima opisani profil čez Medanska vrata pomen tudi za učitelje iz drugih slovenskih krajev, kjer se v okolici srečujejo z drugačnimi pokrajinsko- ekološkimi enotami. Na tem profilu smo spoznali nekaj enot, ki jih najdemo skoraj v vsej Sloveniji (nastajajoča zemlja na poplavnem območju, prodne terase z rendzino ali r javico in s prevlado njiv odn. travnikov, osojna gozdnata pobočja v starejših skrilavcih in peščenjakih, strmo prisojno pobočje v karbonatih s termofilno vegetacijo, ilovnato glinasta naplavina na ravnem s travniki ) . Če že ne s temi enotami, pa utegne biti gornji opis zanimiv zaradi osnovnega namena - ugotavljanje ekotopov in zaradi predlagane metodologije. 42