Slovenski cerkveni časopis* Ji tO, V Sabolo 4. Wsi*lo/Mttla IHI*. Zahvalna nedelja. kristjan oko povzdigni. Zemlja — slej — ti si J svoj da; K nebu livainc pesmi vzdigni, Ker vse dar jc od Boja. Ca-t Boju naj bo in hvala Za dobrote tolkošne . Ker od neha nam jc dala Njega dobra roka vse. Naj »c človek tofko trudi . Malo pač le sam stori ; llcž in sonce, rast }im li bil odpustil : ali se uisj tudi ti mogel svojiga sohlapca usmilili Na to je hil rabcljnam zdan . dokler cc-liga dolga ne poplača: lega pa ni mogel sturili, loraj je bil \ ječi. dokler je živel. Tako bo pravični sodnik z vsakim grešnikam sturil. kteri se tukej ne spokori in svojimu bratu razzaljenja iz serca ne odpusti. Dokler bo živel. I o v peklenski ječi zapert: ker pa duša nikoli ne umerje. bo njegova kazen večna. Ne prašajmo, zakaj je kralj hlapca v ječo vergel, ki mu je bil pred ves dolg odpustil. Sveti Tomaž Akvinski pravi, de je ne-hvaležnost hlapčeva to sturila, in de je bil zavolj svoje nehvaležnosti in neusmiljenosti ravno tako kazen zaslužil, kakoršne je bil pred zavolj svojiga iiezmerniga dolga vreden. Učimo se tedej svojim bratam, če so nas raz-žalili, iz serca odpustiti: učimo se usmiljeni biti, de pred Bogam usmiljenje najdemo. Odpustimo, ker vsak dan molimo: ..odpusti nam naše dolge, kakor mi odpušamo svojim dolžnikanr, odpustimo iz serca majhne dolgove, ktere so drugi pri nas sturili, de nam bo nebeški Oče neskončno velike dolgove naših grehov odpustil. Gorje nam, ako bi nas strašne Jezusove besede zadele, ki je rekel: „Tako bo tudi moj nebeški Oče z vami sturil, če vsak svojimu bratu ne odpustite iz celiga serca. Potočnik. Pastirski list. V s i m V črnim v S o 1 n o g r a š k i, T r i d e nt i n s k i, B r i k s i n s k i. Kerški, S e k a v š k i, L a v a n t i n s-ki in Ljubniški škofi i gnada in mir od Boga Očeta in Gospoda naš i ga Jezusa Kristusa! Naše scrce nas žene, kakor naša vikši pastirska dolžnost, ko ob času mnoziga vzdigovanja, v kterim se zdaj strah, zdaj upanje sere vernih polastujc, tudi svoj pastirski glas slišati damo, in se z združenimi besedami tolažbe in opominjevanja k vam obernemo. Posebne pergodbe so se letaš pcrnicrile, in so potrebnost, marsikaj v naših domovinskih zadevah prenarediti, seboj pernesle. To potrebnost so Njih svetlost, nam od Boga postavljeni cesar Ferdinand spoznali, in so po svoji Njim lastni serčni dohrotnosti sklenili. s posvetvanjem svojih narodov cesarski deržavi tako vladijo dati, ktera bi bila sedajnim okolišinam permerna. srečo prihoda zagotoviti ; in že so se v ta namen svobodno zvoljeni besedniki ljudstva iz dežel cesarstva v deržavniiu zboru na Dunaji zbrali. Ko bojo pa per tacim prenarejanji množili reči . in per ustavi novih postav tudi take k pre-vdarjauji na versto priti utegnile. ki bolj ali manj cerkev zadevajo, in ko si od sploh namenjene veči prostosti tudi cerkev svoj delež obetati sme: toraj »o vaši škofje za sveto dolžnost svoje službe spoznali . se v združenim posvetovanji zediniti. de bi sedajni stan in potrebe cerkve. kakor tudi pomočke prc\darili, s kterimi hi se cerkvi tista svobodnost zavarovala in zagotovila, ktera ji po božji naredbi gre. de zamore spolnovati vse to. kar je v zveličanje. V* ta namen so škofje ali sami ali pa njih poslanci 31. dan poprejšniga mesca na staroeastit-Ijivim sedeži svetiga Kuperta v Solnogradu skupej stopili, potem ki so poprej polni zaupanja svetiga Duha na pomoč poklicali, svoje delo srečno dognati. Dobro vodo, česar cerkev potrebuje, in za se tir jati sveto pravico ima, toraj so vsi enačili misel sklenili, s pcrstojnimi in pravičnimi perpo-močki za njene pravice se potegniti in jim veljavo zadobiti. Iz tega namena se obernejo nar pred k deržavnimu zboru na Dunaji s dopisani, v kterim so cerkvene pravice dokazane, in tega dopisa se bo še več družili škofov na Avstrianskim, kakor so sami rekli, poperjelo, in upajo od pravičnosti zbornikov, de 110 bojo katolški cerkvi, ktero milijoni zvestih podložnikov za svojo mater spoznajo, per tako zlo imenitni ustavi nove vladijc tistih pravic kratili, ktere ji po vsi pravici gredo. 3Icmo tega so so pa tudi zato zedinili, vse to prcviditi, kar je njim zročcnim škofijam v scdajnih okolišinah posebno potreba, spomnivši se besedi apostcljna Pavla, ki jih je v Milctu zbranim škofam, in v njih tudi nam govoril: ..Pazite na-se in na vso čedo, v kteri vas je sveti Duh škofe postavil, vladati cerkev božjo, ki jo je perdobil s svojo kervijo**. (Djanj. A post. 20, 28.) Ko upamo, de smo s pomočjo svetiga Duha vse, kar je naše svete službe, storili, in imamo terden sklop tudi še \ prihodnje storiti, se k vam, ljubeznivi! obernemo in kličemo: Zaupajte svojim duhuvnim predpostavljenim, podverzite se iz scrca njih naredbam, in naj je deleč od vas svojoglav-nost v tem, kar vero in cerkev zadeva. Pa s očetovsko ljubeznijo in resnobo tudi vas opominjamo, podpirajte svoje vikši pastirje s svojim zaupanjem, s svojo pokoršino, s svojo molitvijo: ne poslušajte zapeljiv iga podpihovanja tistih, ki pod imenani prostosti (frajosti) k raujzdanosti vabijo. Okolišine, zavolj kterih je nekdaj apostelj škofe k paznosti apo-minjal, so v današnjih časih morde še bolj nevarne kakor takrat: »Jez vem**, govori dalje ravno ta apostelj , -de bojo peršli po mojim odhodu zgrabljivi volkovi med vas. kteri ne bodo zanesli ccili: in zmed vas samih hodo vstali možje, ki bodo nap-čino govorili, de hi potegnili učence za seboj-. (Djanj. apost. 20. 29. 30.) On zaznamuj a te ljudi v svojih listih še bolj na tanko kot samopridne, la-komne, napuhnjenc. prevzetne, obrekovavne, nepo-kornc. brezljubczni, sovražnike križa Kristusoviga. ki zdraviga uka ne bojo terpeli. in ki sladnost bolj ljubijo ko Koga. (II. Tim. 3. 2—4. 4, 3.) Kako srečne bi se šteli, ko bi se prerokvanje svetiga Pavla tudi v naših časih ne spolnovalo, — ko bi nam ne bilo treba, naznanjenih znamenj tacih škodljivih ljudi opomniti in pred njih zapeljivostjo sva- riti ! Ah! tudi mi moramo v sedajnim času ko nekdaj apostelj ..s solzami reči: Veliko je tacih, ki tako žive." (Filip. 3, 18.) Toraj, preljubi! nočemo in ne moremo nehati, vas vedno s besedami apostcljna opominjevati: ..Tacih se ogibajte!- ( II. Tim. 3, 5.) r\e dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami!- (Efež. 5. 6.) -Stojte v Gospodu (Filip. 4, 1.) vzidani na stalo apostoljnov in prerokov, in poglavitni vogelni kamen je Kristus Jezus, na kterim je vse zidov je sostavijeno, in raste v svet tempelj v Gospodu, v kteriga ste tudi vi vzidani v prebivališč božjo v duhu-, (Efež. 2, 20—22.) to jo: bodite zvesti in stanovitni udje svete rimsko-katolškc cerkve, ktera ima od svojiga božjiga začetnika negoljfivo obljubo, rde peklenske vrata je ne bodo zmagalo-. (Mat. 16. 18.) ..Ostanite v tem, kar ste so naučili (II. Tim. 3, 14.), deržite se podobe zdraviga nauka, ki ste ga od nas slišali v veri in ljubezni: ohranite dobro zročilo- (II. Tim. 1, 13. 14.). to jc, sveto katolško vero, ktero so vas od mladosti škofje in duhovni katolške cerkve učili in razlagali. Združite pa z vero, do bo živa in zv oličev na, tudi pravo keršansko čednost. ktera se v pobož-nosti, poterpežljivosti, treznosti in v sorčni ljubezni do bližnjiga razodeva, in ..perzadevajte si bolj in bolj, de po dobrih delih svoj poklic in svojo izvo-Ijenje vgotoviteu. (II. Petr. 1, 10.) Tak sad vere hoče Gospod, de bo njegovo kraljestvo, edinozve-ličcvna cerkev, per nas ostalo. Memo tega nikar ne pozabite, de »vsak dober dar, in vsako popolno darilo jc <»d zgorej. in pride od Očeta svetlobe , kteri da vsim obilno. ki ga z zaupanjem brez vsiga poniišljcvanja prosijo-. (Jak. I, 5. (>. 17.) Zato. preljubi! ..vas prosimo po Gospodu našim Jezusu Kristusu, iu po ljubezni svetiga Duha, de nam pomagate v svojih molitvah za nas k Kogu**, (Kini. 15. 30.) de bo naše slabo perzadevanje po milosti božji z doželjenim izhodam oblagodarjcno. Gnada Gospoda našiga Jezusa Kri>tusa. in ljubezin božja, in delež nost svetiga Duha bodi z vami vsin i! Amen. (II. Kor. 13. 13.) Solnograd 14. Kimovca l*4S. Friderik s. r.. Kardinal sv. Kimskc cerkve in knez in veliki škof v Solnogradu. Janez \r|iomuk k. r.. knezo-škof v Tridcntu. Adalbrrf r.. knezo-škof v Celovcu. Anton JlMrtin m. r.. knezo-škof v Sent - And rezi. G. llstlHriisiim r.. korar. in Imhcrs §. r.. duhoven svetovavec, namestnika knezo-škofa Bernarda v Briksnu. •ioief Biicliinger s. r.. korar v imenu namcstništva Sekavske škofije. llatia Gruber r.. korar. v imenu namestništva Ljubniškc škofije. kako bi tiekleri radi katolško cerkev orcnarcdili (sparili.) I konec.) 5. Kar sc po večini ne da, išojo sovražniki ccrk\c po malim doseči: skušajo katolško duhovšino oh veljavo perpraviti. jo v vezi zakona v k 1 e n i t i. j i pod u e e 11 j e m I a d o s t i iz rok vzeti. Vse je takim ljudem dobro, ako le svoj konec doseei upajo; laži. zvijače, obrekovanje, očitno zasramovanje. hudobno šuntanje zoper duhovne, vse to jim je prav: kar so le napačnima, gerdiga v stanu na dan spraviti, to vse vkup na ubogi du-hovski stan veržejo. Tedej ljubi katolški Slovenci, ne verjamile vsiga kar slišite zoper duhovšino budiga. Kes de tudi v tem stanu se zna semtertje kdo najti, ki po človeški slabosti pade: pa pomnite, še od Farizejev Kristus pravi: ..\a stolu Mojzesovim sede: kar vas uee, storite, po njih delih pa nikar ne ravnajte :- tedej ni pustil jih zaničevati. Vedite pa za duhovšino tudi moliti, de naj jo Bog sveto in dobro ohrani: ne sodite, ne zaničujte, ne kol-nite je: bodi si res kaj budiga tu ali tam slišati, pomnite, de pervi keršanski cesar Kcnštantin je rekel. de bi z cesarskim plajšem hotel vsaciga maš-nika pokriti, ako bi nad njim kaj napak vidih Von-der je nasprot reči. dc je le nar več laži in obre-čenja v tem, kar se zlasti dandanašnji zoper duhovni stan govori. Žalostno je. de celo neki naš rojak, sam mašnik, na Dunaji pričo cele derhali vpije, kakor de bi noben duhoven po svojim stanu spodobno ne živel: nesrečni človek tisti sicer sebe toži, drugih pa ne more dolžiti. Gerdo je, kar so od nekterih duhovskih hiš na Dunaji in drugej govorili: pa zato še ni resnično, ako ravno cel svet vpije: sej je Kristus svojim služabuikam naprej povedal : ..veliko lažnjiviga bodo govorili zoper vas zavoljo mojiga imena. Zlasti so duhovšino z tem grajali, de z gospodo derži. kjer je zavoljo gosposkimi! davkov, tlak iu desetin prašanje: duhov-šina pa ne derži z nikomur, rasun z pravico: ona ne poterdi gospodu krivice, iu ne da kmetu prav puntarje: oziianuje pa vsim. visokim in nizkim bogatim in revnim: ..Dajte vsakimu, kar mu gre-. Kar nekteri zdaj zlo vpijejo, de naj si duhovni žene vzamejo, ne vedo kaj pravijo. Katolški mašnik ne bo več katolški, to je za vse ljudi, ako bo za ženo in otroke skerbeti imel. On ne bo mogel vsili ovčic v scrcu nositi, ne bo mogel povsod po svoji moči pomagati, ne bo pcrpravljen vsaki čas po noči kakor po dnevi k umirajočimi! teči, ne bo šel rad k vsakimu nevarnimi! bolniku: zlasti mu ne bo vsak zaupal svojih dušnih skrivnost v spo-vcdnici, ker se bo bal, de mašnik ne bo povsod molčal : kdo pa pojde še nevernikam vero oznano-vat po divjih daljnih krajih z celo družino? In kar dandanašnji le vpijejo: ..ne preveč davkov, ne preveč:- potlej bi duhovnim ravno več mogli dajati, de bi novo družino po stanu prerediti mogli. — Kristus sam je od svojih aposteljnov tirjal. de zapusti- ženo in otroke: in po njegovim duhu cerkev od mašnikov vsaki čas vedno čistost tirja. Mašnik je namestnik Kristusov, ne pa Adamov. Adam je imel pomočnico Evo. in rečeno je bilo: rRaslite in množite se:- po njegovih stopinjah grede se njegovi otroci ženijo in može. Kristus pa žene ni znal? še Mati njegova je bila čista devica: njegovi namestniki ravno tako ne smejo prašati za žene. Otroci za nebeško kraljestvo pa se po duhu rude in rede, to je po nauku in gnadi božji: in po takim potu so mašniki duhovni očetje. Ako pa dandanašnji podučenje mladosti iz rok duhovšinc vzeti hočejo in terdijo, de mašnik bi v šoli nič govoriti ne imel, je očitno, kani taki ljudje mislijo. Duhoven bo otroke le pravo vero in sveto življenje učil, to bi bilo pa zapeljivim učenikam na poti: brez duhovšinc si loži j upajo, mladost od per-viga spačiti. — tujte, katolški starši! 6. Zadnjič so nasprotnikam katolške vere k 10-štri tern v peti. pa še bolj jih blezo njih premoženje ali prav za prav vse cerkveno posestvo jih mika. Dobro je na Krajnskim, de bogatih kloštrov nič več nimamo: Franciškanarjem in Kapucinarjcm iu Ursiilinarcam ni veliko vzeti, sej od dobrot žive: in vender je Ljubljanski poslanec v derž. zboru na Dunaji svet dal, kloštersko premoženje vzeti, de bi se gospodi tlaka in desetina za kmeta odplačala. Jezuitov pa per nas nimamo, ki čez nje drugej toliko vpijejo, kakor bi od njih vsa reva sidanjih časov prišla. Kaj tedej, ker vpijejo: -kloštre preč?" Upajo, dc bo katolška vera hitreji padla. Ker pa hočejo premoženje kloštrov imeti. težko, če per nas jim ne diše poprejšnji kloštri, ki iz njih prihodkov se zdaj toliko far in duhovnov obderži. Kar namreč Zatičina, Kostanjevica, Vclesovo, in kapitali od prodane Bistre in Mckin neso, to pride v tisto kaso, ki ji pravimo cerk vena ali verska kasa f Rcligionsfond); in iz te kaso (ne pa iz cesarske) se duhovnim in cerkvam plačuje, kjer domači prihodki ne zadostijo. Ravno tako je tudi v Primorji na Koroškim in Štajerskim: enako skorej po vsim cesarstvu. Daljej pa tudi gledajo še na druge graj- Kine in zemlje, ktere cerkve ali duhovšina vživajo. Mislite pač ljubi katolški Slovenci, kolika škoda bi bila za cerkve pa tudi kakošna krivica, ako bi vse tisto premoženje cerkvi bilo odvzeto! Pravijo sicer: rbo cesar duhovne plačeval-. Xc daj se kdo motiti; če mora cesar več plačevati, mu bo tudi kmet in vsak drugi dcržavljan več mogel dajati. > edite. kteri tako po premoženji cerkvenim hrepene , bi radi sami obogateli, ker nič nimajo: katolško vero bi pa radi podkopali, ker si mislijo, ako prihodkov cerkev nima, tudi duhovnih ne bo: in ako duhovnih ne bo, je vera v kraji, ali pa bo vsa kriva vera in nejevera gospodovala. Čujte tedej, in ne dajte se vsakimu nauku za-peljati; poskušajte duhove, ali so resnični. Vse prev-darite, in kar je prav obderžite. Molite pa tudi: zakaj Satan gre kakor rijoveč lev okrog in iše koga bi požerl. Kropi,jenje z žegnano vodo. 1. Voda je bila že v starini zakonu v vidno znamnje svetih reči per božji službi v navadi. V svetim šotoru in pozneji v tempeljnu je stala velika bakrena posoda z vodo, kjer so si duhovni roke in noge umivali, kadar so šli daritve opravljat. Če se je kteri Izraelic z kako stvarjo zoper -Mojzesovo omadeževal, se mu je bilo dati pokropiti z vodo, v ktero je bil veržen pepel sožgane teliee. A" keršanski cerkvi najdemo razun vode, z ktero se keršuje, tudi kmalo od začetka še drugo vodo v navadi; le de so si takrat z njo radi roke popol-nama umivali. Pričuje jo od tega nar starji cerkveni pisateli. Tertulijan v začetku tretjiga stoletja očita v bukvah od molitve: Kaj je to, sicer z umitimi rokami, pa z umazanim duham molitev opravljati? Evzebi v začetku četertiga stoletja piše od cerkev, ki jih je cesar Konštantin postavil, de so bili spre-dej studenci perpravljeni v znamnje svetiga oči-ševanja, de bi v sveti kraj grodoči se tamkej umiti imeli. Tudi s. Janez Zlatoust govori od te navade, se v tempelj gredoč vode poslužiti. Casama je ta navada tako splošna postala, de bi se nespodobno štelo, ako bi kdo kadar v cerkev ali iz cerkve stopi, se z vodo ne pokropil, in de verni večidel tudi v svojih hišah per vratih izb ali čiimnat posodice z vodo napolnjene imajo, de se vsak zju-trej ko vstane, ali zvečer ko gre spat, ali kadar v hišo ali iz hiše gre, z njo pokropiti zamore. Tudi mašniki cerkve večkrat ljudi in reči z vodo krope: per vsili žegnih je voda v navadi. Voda, ktere se verni v to kropljenje poslužijo, je z posebnimi molitvami od cerkve blagoslovljena (žeg-nanaj, in ji je nekaj tudi žegnane soli permešane: zatorej se sploh imenuje b I a g o s 1 o v j e n a a 1 i ž e g-n a n a vod a. Lep je pomen žegnane vode. Voda sploh očisti od madežev in nečednosti; in tukej pokaže tudi, de naj človek bo čist od vse gnusobe greha in vse oblasti hudiga. Voda. ki kakor rosa ali dež od neba pata, stori zemljo rodovitno: in tukej pomeni še nebeško roso božje gnade, ktera naše serca za dobro zmožne stori. Voda tudi hladi, oginj gasi. in kolikor ni s kako ptujo stvarjo navdana, da vsako reč v sebi čisto viditi; tako je znamnje serca. v kterim stanuje nebeški mir. jc ogašen plamen hudiga požcljenja, in ktero je prijazno zgledalo resnice in svetosti. Tudi solze, ki jih človek v žalosti nad svojimi grehi toči, so od stvari vode. iu so terej v kapljah vode kropljcnc lepo opomenjene. — Daljej pa sol daje jedem pravi okus, in kaži' na tisti dar s. Duha, na tisto sveto modrost, ki dodeli človekovim delam pravo ceno. Sol tudi obvaruje pred gnjilobo in trohnobo: in tako v spomin kliče človeku, se obvarovati gnjilobe greha. Po takim žeg-nana voda s solijo vred kristjanu svitlo oznanuje mnoge resnice svete vere, in ga tudi opominja, se pred gnusobo greha varovati, madeže hudih del s solzami pokore izpirati, si za roso božje gnade in za dar nebeške modrosti perzadevati, in sploh lepo zgledalo nedolžnosti in svetosti biti. Kolikor pa cerkev vodo s solijo vred blagoslovujc (žegnujc) in kropljenje z njo v navadi ima: ona ne iše samo teh opominov vernim dajati, temuč jim še kaj več od zgorej od Očeta nebeškiga perdobiti. II. Blagoslovi ali žegni cerkve niso gole znant-nja, temuč imajo tudi posebno moč v sebi. Apo-steljnam je obljubil Jezus, de kjerkoli bo do rekli: Mir bodi! ondi bo tudi mir ostal, ako je kdo otrok miru. Po takim ima tudi žegnana voda in kropljenje z njo svoje moči, in za človeka nebeške dari per-nese. \jena moč gre namreč na to : izbrisati male grehe, in časne štrafenge z grehi zadolžene: obu-diti djanja žalosti nad grehi in serčne pobožnosti: odgnati hudobne duhove, in zatreli peklensko moč, odverniti mnogo hudo od duše, skušnjave odpraviti, duha razjasniti, serce utolažiti in poterdili: človeka in drugo stvar posvetiti, tudi otetiod mno-ziga telesniga zlega, zdravje in moč truplu ohraniti, zemlji rodovitnost nakloniti, bolezni od človeka in od drugih stvari odverniti in sploh srečo v človekovih početkih dodeliti. De ima žegnana voda leto moč, pričajo zraven splohne vere v katolški cerkvi, posebej molitve, s kterimi se sol in voda žegnuje in v kterili je naravnost izrečeno, de naj žegnano ima v to služiti. l konec nafledje.) Versta Oglejskih škofov in patriarhov. (Spisal Peter Hicinger. t I Dalje, i 16. S. Ničeja ali Ničel a, je bil na Greš- kim rojen. V žalostnim stanu je on per svojim nastopu Oglejsko cerkev našel, ker mesto je bilo po-derto , ljudstvo je bilo zavoljo strahu sovražnika vse zmamljcno ali razkropljeno: bližnje škofije v Terstu in Istri so bile blezo brez pastirjev: saj dolgo časa ni nobenih škofov tam imenovanih. S. \iceja si je z vso močjo prizadel, verne zopet vkupej zbrati, jih utolažiti, in zlege odpraviti, ki jih je sovražni napad napeljal. Zatorej je tudi papeža Leona sveta prosil, kaj in kako de mu je v težavnih zadevah ravnati, in je tudi od njega podučivno in tolaživno pismo prejel. V srečo Oglejske in sosednjih cerkva je s. \ieeja dolgo let keršanski čedi bil ohranjen, ker je še le krog leta 485 umeri v Gospodu: njegov spomin se obhaja 22. Rožnika (v Ljubljanski škofi i 5. Maliga serpana). 17. M a r c e I i j a n . na Greškim rojen, je postal škof krog I. 485. V njegovim času 1. 490 so prišli izhodni Gotje s svojim kraljem Teodorikam v Italianskc dežele in so tam svoje kraljestvo vstavili. tudi Oglej, Terst in Istra je bila njim podložna. Gotje so bili Arijanske vere, vonder od začetka katolčanam niso sile delali, de si je prava vera pod njih oblastjo v teh krajih nekaj opomogla, ker je spet mir gospodoval, in so postave veljale, škof Marcclijan je umeri krog I. 500. 18. Marcel in je bil rojen Rimljan. V začetku njegoviga pastirstva 1. 500 je Pulsko mesto (Pola) v Istri, kije bilo tudi od Hunov razdjano, svojiga škofa dobilo. V Ogleji pa je Marcelin zdaj dosti sitnost imel prestati od Arijanskih Gotov, de je več let raji \ Kopru stanoval. Umeri je krog I. 515 v Ogleji. 19. Štefan, rojen v Milanu fMajlandu) je prišel krog 1. 521 na Oglejski sedež. Tudi njemu so Arijani zavolj katolške vere veliko nadlego delali: vonder je nepremaknjen per resnici ostal, in zoper-nosti stanovitno prenesel. Kmalo v začetku njegoviga vladanja so Terst in Istrianske mesta Pareč, Pična. Novigrad in Koper lastne škofe dobili, kar seje zgodilo po prizadevanji papeža Janeza I. med letam 521 do 524. Čas, kadar je škof Štefan umeri, ni znan. 20. Macedoni je bil 1. 529 na Oglejski sedež povišan. Takrat se je zgodilo, de je bila dežela pod dvoje deželsko vladarstvo razdeljena, Istra namreč in Beneški otoki so prišli v oblast Gerš-kiga ali Konštantinopolitanskiga cesarja Justinijana, Furlanija pa je ostala v rokah Arijanskih Gotov. To je bilo Oglejski cerkvi v veliko škodo, zlasti ker je sedež škofijski pod krivoverskim gospodarst-vam ostal. Druga nesreča v tem času je bilo raz-pertje med Oglejsko in Rimsko cerkvijo. V zju-trejnih cerkvah namreč, kjer ni nikdar mankalo pričkanja zastran vere, sc je vzdignil prepir za- voljo trojnih bukev, ki so nekaki duh krive vere \estorjeve imele v sebi, in eno peršonoKristusovo v dve ločile. Pisateli tistih bukev, Teodor, Iba in Teodcret so bili v zvezi katolške cerkve ohranjeni, in njih bukve so bile v Efežanskim in Kalcedon-skim zboru molče memo pušene, zato ker so sami Nestorjevo krivo vero očitno zavergli. Nekteri zviti podkopovavci katolške edinosti pa so od tod priložnost vzeli, terditi, de Nestorjev uk ni še dosti kakor napačin spoznan, ker take bukve niso za-veržene, in njih pisateli so še od cerkveniga zbora kakor udje prave cerkve sprejeti bili. Ni bilo tedcj drugač, kakor de so v novim zboru tudi te trojne bukve kakor krivoverske obsojene bile. Ta zbor sc je v Carigradu (Konštantinopelnu) sošel, in papež Vigili je bil sam v pričo, 1.551, in je njegov sklep poterdil. Več škofov na Laškim, Francozkim in Španskim pa se je zdaj balo, de bi s takim sklepam Efe-žanski in Kalcedonski zbor ne prišel ob veljavo; med njimi je bil tudi Oglejski škof Macedoni, kije I. 453 cerkven zbor v Ogleji vkup spravil. V tem shodu Isterških in Beneških škofov je bilo sklenjeno, se zvesto deržati poprejšnih velikih zborov v Efezu in Kalcedonu, zadnjiga zbora v Konštantinopelnu pa ne kakor praviga sprejeti. Bila je gorečnost teh škofov za resnico in veljavo cerkvenih poprejšnih sklepov, ki jih je v tako sodbo peljala. Žalostin nasledik tega zbora je pa bil, de Oglejski škofje več let z Rimskimi papeži niso bili v prijazni zvezi. Leto smerti škofa Macedonija ni znano. 21. Pavlin I. ali Pavel, rojen Rimljan, je prišel I. 557 v vladanje Oglejske cerkve. On se je pervi začel patriarha imenovati, ktero ime je bilo pozneji od Rimskih papežev poterjeno. Krog leta 568 so Longobardi, nemški narod tudi Arijanske vere, s svojim kraljem Alboinam v te strani perderli, in severno Italijo, in Primorje v svojo last posilili. Od strahu pred njimi so prebivavci Oglej zapustili, in tudi patriarh Pavlin je vzel svetinje in zaklade svoje cerkve, in je svoj sedež v Grad prestavil. Umeri je 1. 569. 22. P rob in, iz Benevcnta v Neapolitanskim doma, je le kratik čas na patriarhalskim stolu sedel, ker je že 1. 571 umeri. (Dalje nasledje.) Sedajni obšir katolške cerkve. Spisal Valentin Sežun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. Zatiranje luteranske vere po Ar s trii. Ferdinand II., rojen v I. 1575 in sin nadvojvoda Karlna, brata Maksimiliana II. in Marije, pobožne parske princeznje, je bil od svojih staršev patram Jezuitam v Ingolstadtu izročen. kteri so ga res kakor verliga keršanskiga princa izrodili in izučili. — Kako je bil on za katolško vero vnet, in koliko ga je bolelo, de je toliko ljudi katolško vero popustilo in se k Luteranstvu in Kalvinstvu podalo, pokažejo nam naslednje besede, ki jih je on velikokrat ponovil. „Raji hočem deželo in podložne zgu-rbiti, kakor pa vedama priliko zamuditi, v kteri hi -utegnil nauk katolške cerkve razširiti. Raji hočem -z bcraško palico v eni in z ženo in otroci v -drugi roki v revšino se podati 9 si kruha od hiše -do hiše prositi, ja raji hočem nar bolj zaničljivo ..smeri terpeti, kakor de bi daljej gledal gnusobo, -ki so jo krivoverci Rogu in cerkvi v mojih deže--lah storili". Ko je bil čez nekaj let potlej v Lincu per procesji sv. Rešniga telesa m je veliko ljudi zraven vidil, se je od veselja zjokal nad Linčani in zavpit: .,0 res to mi je veselje čez vse veselje, -ne morem se solz zderžati". Krivovercov on ni sovražil, ampak smilili so se mu zavoljo njih zmot, kar naslednje njegove besede pričujejo: „Oni (Lu-„tcranje in Kalvinei) se motijo, če mislijo, de jih -sovražim, ker jim njih krivovero prepovedujem, -jest jih ne sovražim, ampak jih ljubim zvesto; ..zakaj če bi jih ne ljubil, bi ne imel zanje nič nič ..skerbi in bi jih pustil v zmotah tavati. Rog mi je ..priča, de bi jest rad jim k zveličanju pomagal, -ako bi imel tudi življenje zgubiti. Ako bi vedel, -de bi jih moja smert h pravi veri nazaj perpeljati „zamogla, bi hotel še to uro svoj vrat rabeljnu po-rmolitiu. *) Taeiga duha jc bil Ferdinand 11. Ko je bil on po smerti cesarja Matija I. (20. Sušeal6I9) vladarstvo nastopil, je bilo Ogrov in Erdeljcov več kakor pol že Protestantov, ravno tako je bilo na Moravskim in v ►slezkim; Cehi so bili tistikrat v strašnim puntu zoper katolško vero in zoper Fer-dinanda II., v zgornji in spodnji Avstrii je bil veei del stanov (Stande), in ljudi skorej na pol lu-terške vere, in na Dunaji ni bilo nič bulji! Protestantje so se že pomenkovali, kako de bojo Ferdinanda II. v kak klošter zaperli, njegove otroke pa v luterški veri izrodili. Vojvod čeških protestanških puntarjev, grof Matija Turn, je bil 5. Rožnicveta 1619 z svojo vojašinjo noter do Dunaja perderl: Dunajski mest-njanje in deželni stanovi so deržali z Turnam, in ako bi bil ta ukazal mestne vrata razbiti, bi bil Ferdinand II. z ženo in otroci vjet. V te neizrečeni stiski, ko Ferdinand že v svoji hiši ni več varstva imel, in ko so mu služabniki svetovali pobegniti , je on pokleknil pred podobo križaniga J. K., in tako goreče in milo je on svojiga Odrešenika *) Glej .Mailath Uesch. Oe;tr 3. Band. prosil, de bi mu pomagal in katolške cerkve od Luteranov in Kalvincov daljej razdevati ne pustil, se da bolj misliti, kakor popisati. Z terdnim zaupanjem, de mu bo Rog pomagal, vstane Ferdinand II. od molitve ves serčan in vesel, ja med ljudmi je šumela pobožna povest, de je sam Kristus iz križa se oglasil z besedami: ^Ferdinand. jest te ne bom zapustil-. (Ferdinande non te deseram.) Prote-stanski stanovi v Avstrii, v zvezi z Turnam pridejo 11. Rožnicveta 1619 k Ferdinandu II. v hišo in ga hočejo persiliti, de bi podpisal pismo. ki so ga bili oni katolški veri v škodo napravili: eden iz tih stanov Andrej (Erazem?) Ccrnemelski «*) ga je clo za suknjo zgrabil in vpil: „Tak vdaj se. \ande, vdaj se!- Kaj ne boš podpisal?** Ali v tim trenutji zabuče trobente na dvoriši cesarskiga dvora. Polkovnik (Oberst) Sentiler (St. Hilaire) je bil namreč od Bukoa (Roucquoi), cesarskiga generala na Ceskim , z 500 konjikov (Kirazirjev) na Dunaj poslan , in pride, brez de bi bil vedel. ka j se z cesarjem godi, od Kremsa skozi ribiške vrata, ktc-rili se še ni bil Turn polastil, na Dunaj, in jezdi na imenovan dvor, de bi tam novo povelje dobil. — \a to so protestanški stanovi ko splašeni tatje iz pred Ferdinanda II. jo potegnili, — več vojakov pride zdaj tudi peš na Dunaj, 1500 mestnjanov in 600 študentov se združi dobriga Ferdinanda varovati , na Ceskim je bil general llukoa puntarja Mansfclda per Rudiegovicah premagal, grof Turn je torej z svojo derhaljo mora od Dunaja proč pobrisati, in —- Ferdinand II. in ž njim katolška vera na Dunaji sla bila oteta. Eerdinand II. se je zdaj v Frankfurt podal, in bil tam 9. Kimovca 1619 kakor rimsko-nemški cesar kronan. Xa tim polu je on tudi v Monaku svojiga nekdanjiga šolskiga prijatla in žlahtnika. parskiga vojvoda Maksimiliana obiskal, in ž njim terdno zvezo za oživlenje katolške cerkve in za ukrotenje krivovercov storil. (Glej ..Slov. cerkv. časopis \r. 7, str. 53.) Torej je on v spodnji Avstrii zapovedal vsi m uradnikam , de naj ali katol— čani bojo, ali pa svoje službe puste. \a Dunajskim vseučelišu je bilo 2H protestanških dohtarjev pravice in zdravilstva: njim je bilo na voljo dano. ali Dunaj popustiti ali h katolški veri perstopiti. Sedemnajst jih je bilo šlo, 11 jih je bilo ostalo. Ker so protestanški Avstriani bili iz l.uterauov Kalvinei poslali, ker so čez katolško vero v bukvah in v besedi vedno zabavljali in cesarja Ferdinanda II. malikovavca imenovali, in tako ljudi k nepo- 9) Ta je t>i 1 iz Krajnskijca doma. zavulj svoje luterske \»*re je mojel iz svoje domovine iti. in se je bil v zgornji Avstrii t Kber-iasiniu vselil. Poznej je bil on sprednik vojaškima zbora čeških puntarjev. \ I. lt»»6 je umeri v l.enfti v veliki revšini. Božja kazen za njegovo puntan,e zoper katolško cerkev in zoper cesarja. koršini, puntarju in k zvezi z cesarjevim sovražniki šuntali, je bil Ferdinand II. v I. 1627 vsim nckalolškim pridigarjem in učitelam (šolmaštram) u k a/al v štirnajstih dneh i/ dežele iti. Na tako vižo je bil Ferdinand II. Avstriane zopet h katolški veri perpcljal. in katolški Avstriani mu morajo zato posebno hvalo dati: zakaj po človeško soditi, brez njega bi bili oni še Protestantje, i n Ferdinand bi bil tržko tako serčan in goreč katolean, ako bi on v svoji mladosti Jezuitov ne bil za učenike imel. Se ve. de protestanški pisavei. postavim Silcr (Sehiller) in za njim tudi marskteri le po verhu v zgodbah učeni katoleani zavoljo tiga čez Ferdinanda hudo zabavljajo: ali Ferdinand se je štel očeta svojih podložnih. kterimu ne mora biti vse eno, ali njegovi otroci p« pravi poti hodijo ali ne. In ti protestanški in slabi katolški pisavei zgodeh naj daljej pomislijo, de so protestanski gospodarji s katoleani veliko hujši delali, ja de je ravno slavni luterški kralj Gustav Adolf, kteriga oni toliko povzdigujejo ravno t isti krat na Švedskim bil tri sestre umoriti zapovedal, ktere so bile od luterške h katolški veri prestopile.**) Ferdinand II. je umeri 59 let star v 1. 1637. Vsaki dan je že ob štirih vstal, bil potlej per dveh sv. masah: vsaki dan ali saj na drugi dan seje posvetval z svojimi svetvavei, in podpisoval po-trt-bue pisanja. V jedi iu v pijači je bil /merin. Ob lO uri je šel spat in počival 6 ur. Nedelje in zapovedane praznike je on le v dela pobožnosti obračal : dopoldan je bil per nemški pridigi in per veliki sv. maši. popoldan pa per laški pridigi in per vcčernicah v dvorni kapeli. Včasih je obiskal tudi druge cerkve. »Dalje nasledjc.j Žalostna sora per Mokronogu. Kar je Šmarna gora za Gorensko stran, to je Žalostna gora za Oolcnsko. Ni visok hrib. ki se vzdigne iz plane na strani Mokronoga, tudi sc daleč ne stegne, pa je skorej popolnama ločen od drugih hribov: kraj okoli njega je pa pred ko ne nar lepši cele IMcnskc zemlje. Gora je posvečena Materi božji sedmerih žalost: od tega ima tudi svoje ime. Cerkev sedanja je bila I. 161)7 dodelana: zidanje sicer nima posehuiga nad seboj . pa jc von- der čedno, tudi precej prostorno. Veliki altar je iz i. • • i rernijja kamna . .Materi božji darovan o.) g. balona J vJr. , „' ., [' "-Vt "-"''-T," T8".'- Janeza Kajzela, poprejšnja posestnika .Mokrono/.kc IT. * J* f^'1' P^^HCjah bo pac mars.klen n.as- •jrajšine: obok nad altarjeni jc zmalan, in kaže/.a- nlk M""tT,|e k,,nlu vctno /lvl|en"' z lostne skrivnosti božje Matere. Zvonilo je tega leta novo, in lepo vbrano: veliki zvon telita 24 centov. — Kar je posehuiga per ti cerkvi, so svete štenge, ki se precej zraven znajdejo: lepiga zidanja so, štable i z černiga kamna izdelane, in stena znotrej vsa lično zmalana. (Pomniti je pa, de take s. štenge so posnemanje tistih gredi ali šteng, ki so se kdaj v Pilatuževi hiši našle, in je Kristus jih z svojimi stopinjami posvetil, zdaj pa so v Rimu s častjo hranjene: osem indvajet štabel jihjc.J Te s. štenge na Žalostni gori je dal napraviti J. Luk man, rojen Mokronožan, po obljubi, ker je bil 1. 175JJ v hudim viharji na morji čudno otet. K ti cerkvi sc shajajo pobožni kristjani ob vsaki mladi nedelji, to je vsaki nedelji po mladim mescu: nar veči shod pa je o s. Jerneji, kjer je vidili romarjev iz cele liolenske strani, tudi iz Sta-jerskiga, llorvaškiga in Kočevja. Vabi jih sploh spoštovanja do presvete Matere, ki je v velikih bridkostih tudi naša mati postala: kliče jih pa še več zaupanje uslišanja v mnogih potrebah in nadlogah: zakaj marsikdo je že vedil povedati, kako je bila njegova prošnja na tem kraji spolnjcna. Semtertje — naj hudobneži tudi nar boljši reči v svojo pogubo obračajo — pa pride tudi kaka duša samo iz tega namena, tukej svojo nepokojno vest umiriti, po prošnjah Matere Gospodove, ki je tudi zavoljo našiga rešenja pod križem stala, odpušenjc svojih grehov iu pomoč za sveto življenje v prihodnje zadobiti. Pogled z gore okrog je silno prijetin. Tukej doli Mokronožki terg z čednim gradam in precej veliko hišami: tu naprej z lepo spremembo, polja, travniki, z drevjem obrašeni griči in Ii ribje, iii z tertami obsajene gorice, vmes tu in tam na ravnim in na višavi cerkve, spredej v koncu obzira Kumska gora z dvojnim verham in dvojno cerkvijo kronana: tukej zopet lepa Sent-liuperska dolina z veličastno cerkvijo in gradovi tu in tam: in nad njo Vesela gora z cerkvijo, kije tudi iz med lepših na Krajnskim z dvema turnama. štirimi malanimi kupljami, in lepim zvonilam. Vidili je skorej, kakor de bi vse tukej združeno bilo. dušo poživiti, in telesne po-čutke razveseliti. Če se kdo sam sebi moder zdi, naj prinrostimu človeku takih krajev nepremišljeno ne graja. Hicingcr. Iskre. \eprijatlam dobro delati je zmamnje izvoljenih. Ob času grozovitnih francozovskih puntov. ko so hotli lažnjivi preroki lažnjive svobode in enakosti sveto vero zatreti, in vse mašnikc poklali, se jc v tergu Fegreaku zgodilo, de je en duhoven s preplavanjem čez reko sovražnikam ušel. Eden zmed sovražnikov pa, ki je za njim plaval, se je začel potapati. Božji služabnik, po Jezusovim zgledu in povelji, precej perpravljen, hudo z dobrim pover-niti, se spusti v reko, ter na pol mertviga sovražnika iz vode izlete, in mu še dalje pomoč ska-ziije . de se zopet zave. — T a k o j e t i s t i m u ž i v- A. Trizcll Schncd. i;e>ch. Stockliolm 1833. semtertje komu večno življenje z božji pomočjo otcl, kteri njemu še čas 11 i ga živeža v svoji nehvaležnosti ne pervoši. Kdo je močan ? Zunej spovedi je močan tisti, ki vse skušnjave zmaga, de ne greši; v spovedi je močan tisti, ki se vsih grehov brez ovinka spove: po spovedi je močan tisti, ki v spovedi in pred spovedjo storjeni sklep derži. Vre d n i k iu založnik Ur. Janez Kriz. Poi/ačar. — Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.