Naši dopisi. Z Goriškega. (Konec). Končno pa ljubezniva ,So("a" ni pozabila niti naših učiteljic. Nikakor ji ne gre v glavo, da se nekatera učiteljica poroči. Odločno pa trdi: ,,da nima dežela od njih toliko dobrote, kolikor žrtvuje za podporo in vzdrževanje izobraževališča ženskega . . . za mnoge je zavod, da se laže in bolje pomože . . . Naklade, ki jih kmet plačuje . . . so ,,dota'", ki jo je primoran plaoevati tujim otrokom . . . vender se godi krivica kmetu; še večja bi se jim pa godila, ako bi se jiin plača vzvišala ..." Tako je počastila ,,Soča" naše učiteljice, med tem, ko se je nedavno hudovala, da se v Gorici zida novo žensko izobraževališče. Res strašanska nesreča, če se oinoži kaka učiteljica! Še hvala Bogu, da dobimo pedagogično izobražene matere, ki liočejo in znajo svoje otroke prav vzgajati in učiti! Čuditi se moramo ,Soče" nedoslednosti, katero sicer drugimjtako rada očita, da niti 14 dnij ni mogla ostati dosledna. Prej je trdila, da se otroci v novi šoli ničesa ne nauče, potem pa, da tudi duhovniki zmorejo toliko, da nauče otroke čitati, pisati, računati. Ona trdi sicer, da druzega kmetu ni potreba. Hvala Bogu, da je narod naš druzega mnenja, ker neče zaostati v omiki za svojimi sosedi. Neizobraženost je najdražja stvar na svetu. Res smešna pa je trditev, naj bi se pustili (za zdaj — potem bi se še tod odstranili!) učitelji samo tam, kjer duhovnik ne inore poučevati v šoli. Tedaj o rednem in stalnem umeščenji učiteljev bi ne bilo govora. Morda bi nam gospoda še toliko ne dopustila stalnosti, kakor jo ima vsak posel pri kmetu, kateri niu moia določen čas prej službo odpovedati. Na pravem mestu glave pač nima. kdor ? takimi trditvami prihaja na dan. Zopet je dregnila ,,Soča" ob moralno stran, rekoč: Učitelje bi trebalo strože izbirati ne le po znanji, ampak tudi po ,moralnem" obnašanji. Ponavljaino, da smo učitelji sami za to, da bi nied naini ne bilo nikogar, kateremu bi se moglo kaj očitati glede nioiale. Čudno pa se nam zdi, da ,Soča" pozna moralo le pri učiteljih. Vsak stan ima nevredneže med seboj, ki dotičnemu stanu niso na cast, toda samozloben človek more zategadelj napadati vesdotični stan. Kar pa se tiče trditve, da hočemo učitelji ,proti mirni pobotnici letnih 600 gld." plače dobivati, kakor duhovniki, ki študirajo 12 let, a učitelji le 4 leta (!) — odgovorili bi vam lehko na dolgo in široko, toda zadostujejo naj samo dve tri besede. Kdo pa pravi, da je učitelju treba samo po 4 leta študirati? Vefina izined njih se mora po 8, 10 ali 12 let truditi z ukom, predno si pribori uboren košček kruha, katerega nam zavidate, v tem, ko skrbi za dubovnika država od prvega hipa, ko stopi v bogoslovje. Ali gospoda ne ve, da je z duhovnikovo plačo združenih še vse polno dohodkov. Učitelj pa ima svoje plače koinaj toliko, kolikor imajo duhovniki kot nameček. Dopis se je nehote nategnil, in ko bi hoteli odgovarjati, kakor zaslužijo naši nasprotniki, napisali bi polno knjigo. — e — Iz Čemšenika. 1'inrl je :i. m. ni. tukajšnji žnpnik g. Jakob Tomelj; idočega k bolniku s svetotajstvi je zadela kap in zgrudil se je nezavesten na tla; pripeljali so ga v župni dvorec, kjer je malo ur pozneje izdihnil blago svojo dušo. Pokojnik je bil jako vnet za prosveto in orniko milega naroda. Služboval je dalj časa v Ambrusu na Dolenjskem. Kakor berem v knjigi ,,Novomeško okrajno glavarstvo'% sezidali so ondi 1. 1887. novo šolsko poslopje. Pisatelj pravi doslovno: ,,V to svrho se je mnogo trudil g. župnik Jak. Toinelj. Z olepšavo župnijske cerkve in s tem činom si je postavil nepozaben spomenik. Bog ga ohrani še mnogo let! • Žal, da se ta želja cenjenega g. pisatelja ni izpolnila, kajti danes krije hladna zemlja telesne ostanke blagega pokojnika. Sam je večkrat pripovedoval, koliko skrbi in truda ga je stalo, predno je bilo dogotovljeno šolsko poslopje v Ambrusu. Vselej pa je tudi dostavil, da mu tega še nikdar ni bilo žal in da ga srčno veseli, da imajo nekdanji njegovi župljani tako lično šolo. Naj bodo te kratke vrstice mal spomenik vrlemu možu, trajnejšega in častnejšega sije postavil s svojim delovanjem sam. Počivaj torej mirno blagi ljubitelj šole in učiteljstva slovenskega!