k/ A \ il GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET Osnutek načrta za leto 1978 V začetku leta 1976 smo sprejeli srednjeročni plan DO „Beti“ za obdobje 1976-1980, v katerem je dana usmeritev srednjeročnega razvoja. Na osnovi usmeritev petletnega plana „Beti“ sestavljamo letni gospodarski načrt TOZD in DSSS oz. DO. Za leto 1978 je osnutek gospodarskega načrta po večmesečnem usklajevalnem postopku končno zaključen. Osnovno izhodišče pri sestavi osnutka gospodarskega načrta za leto 1978 je bila temeljita, bolj kot kdaj koli do sedaj, analiza in uskladitev prodajnih in proizvodnih možnosti, to je osnovnih faktorjev, ki imajo v naši DO največji vpliv na realnost načrtov TOZD. Usklajenost načrtov TOZD z gospodarskim načrtom DO je toliko bolj pomembna, ker stopajo v velja- vo s sprejetjem novih samoupravnih sporazumov drugačni ekonomski odnosi med TOZD in med TOZD ter DSSS. Novi ekonomski odnosi se odražajo v izvirnem ugotavljanju dohodka v TOZD in ne več na ravni DO, zato je bil tudi temeljitejši pristop k sestavi osnutka gospodarskega načrta neobhoden. Gospodarski načrt za leto 1978 bo osnovna podlaga za vse samoupravne akte in je hkrati izhodišče poslovne politike za tekoče leto. V osnutku plana so sestavljeni cilji, ki bodo po sprejetju načrta obveza slehernega zaposlenega v „Beti“. Za nemoteno poslovanje TOZD in DSSS bo potrebno sprejete cilje v celoti realizirati. Glavne značilnosti gospodarskega načrta „Beti“ za leto 1978, kaj moramo doseči, so: skupni prihodek (eksterni) amortizacija dohodek (externi) ostanek čistega dohodka v 000 din 501.900 24.300 158.000 28.100 Skupni prihodek je seštevek celotnih prihodkov TOZD, in je povečan glede na doseženi v letu 1977 za pribl. 25 %. Porast skupnega prihodka smo predvidevali v glavnem zaradi večjega števila zaposlenih, novih investicij v strojno opremo, dviga produktivnosti in le v manjši meri zaradi porasta prodajnih cen. Visok porast je predviden tudi pri ostanku čistega dohodka, kar je posledica novega načina kritja regresa za malice. Do tekočega leta smo krili regres za malice v breme poslovnih stroškov, po novem letu pa smo obvezni regres za malice krili iz ostanka čistega dohodka, enako kot regres za dopuste. Osnutek gospodarskega načrta vsebuje vrsto temeljito obdelanih načrtov: to je načrt prodaje, načrti proizvodnje po TOZD, načrt zaposlenih po TOZD in DSS, izvozni in uvozni načrt, investicijski načrt, načrt fiksnih stroškov po TOZD in DSSS, načrt kvalitete in še več drugih pomembnih načrtov. Z njihovo vsebino bo sleherni zaposleni v „Beti“ seznanjen in o njih bodo razpravljali na razpravah samoupravnih sku pin, ki bodo tekle v tednu pred sejo delavskega sveta podjetja. Čeprav so zastavljene naloge v osnutku gospodarskega načrta velike, moramo z optimizmom gledati na njihovo uresničitev. Vsekakor bo pa za uresničitev potrebna mobilnost vseh subjektivnih sil v podjetju. V. K. c---------------------------^ Osmi februar, slovenski kulturni praznik, je spomin na mrzli februarski dan 1849. leta, ko je za vedno obstalo srce pesnika, polno ljubezni do domovine in vere v lepšo prihodnost slovenskega naroda. Drobna knjižica Prešernovih Poezij je bila vseskozi zvesta spremljevalka zavednih Slovencev, spremljala je naše izgnance v Srbijo, v nemška in italijanska taborišča ter bodrila naše borce v krvavih borbah. Tudi danes, ko živimo v domovini, o kateri je lahko naš veliki pesnik le sanjal, radi vzamemo v roke njegove Poezije in občudujemo umetnika, ki je dokazal, da lahko tudi „v jeziku kmetov in hlapcev“ nastajajo umetnine, vredne občudovanja poznejših rodov. Kulturni praznik Proslavam v počastitev stote obletnice Cankarjevega rojstva bodo letos sledile proslave stote obletnice rojstva Otona Župančiča. Župančiča imenujemo pesnika Bele krajine, saj ni nihče od naših pesnikov dežele belih brez opeval tako lepo kot ravno Župančič. Z njegovimi pesmimi smo se srečali že v zgodnji mladosti. Njegove otroške pesmi so bile s svojo prisrčno in nevsiljivo vzgojnostjo marsikdaj veliko bolj učinkovite kot prizadevanje staršev. Odkrival nam je svet naravnih lepot, pel o življenjski radosti in svobodi ter nas s svojim izbranim slogom miselno in čustveno bogatel. Največji spomenik domovinski ljubezni je postavil Oton Zupančič v pesnitvi Duma, ki je hkrati oda in žalostinka, posvečena belokranjski zemlji in njenim ljudem. V njej se prepletata idilika patriarhalne slovenske vasi in njena lepota z mogočnimi tehničnimi in miselnimi dosežki modernega sveta, polnega krivic in nasprotij. V obdobju med NOB Župančičeva pesem ni izgubila pomena, kajti pesnik je poklical kulturne delavce, naj postanejo literarni glasniki upornega slovenskega ljudstva. Ob Župančiču se je razvila vrsta pesnikov in pisateljev naše revolucije, ki so nam ustvarili s svojim literarnim delom zaklad, ki potrjuje moč in samostojnost našega jezika, naše kulture in našega naroda. ZDENKA JARNJEVIC V__________________________/ ZVONE DRAGAN OBISKAL BELO KRAJINO - V petek, 10. februarja, je metliško občino obiskal podpredsednik izvršnega sveta SRS Zvone Dragan. Med drugim si je ogledal tudi našo delovno organizacijo, o kateri se je izrazil zelo pohvalno. Več o podpredsednikovem obisku je na sedmi strani našega glasila, in sicer v fotografijah. V Metliki spet košarka? / Leta 1971 se je v Metliki pričela razvijati košarka, resno in uspešno. Košarkaji so se uvrstili celo v 1. b slovensko ligo, kar ni Zakaj strogi le do pravic? malo za tako majhno mesto. Res je, da je prišlo nekaj igralcev iz Karlovca, za uspeh pa so gotovo zaslužni tudi športni delavci. Naj omenim le tovariša Mrvarja in ne nazadnje tudi trenerja Pšeničnika. S prihodom igralcev iz Travnika si je Beti priborila prvo mesto v 1. b slovenski ligi, uvrstila pa se je tudi med šestnajst najboljših klubov v pokalnem tekmovanju v državi. Beti je nastopala že v 1. a slovenski ligi in manjkali sta ji le dve točki za uvrstitev v II. zvezno ligo. In tu se je ustavilo. Metliški košarkarji so izgubili mesto v slovenski ligi, prevzeli so ga No-vomeščani. Nekateri igralci Beti so poskušali igrati v dolenjski metropoli, a so odstopili vsi razen Švingeija. Kljub vsemu pa smo Metličani optimisti. Spomladi in jeseni bodo spet tekmovanja po turnirskem sistemu in Beti ima priložnost, da se uvrsti v slovensko ligo, v kateri bo tekmovalo dvanajst ekip. V klubu že potekajo priprave, upamo pa, da tud strokovno vodstvo ne bo odpovedalo. Igralci upamo, da bomo uspeli. STEVICA MEDEK ANA AVBAR: ŽELIM VAM USPEH Pogovarjala sem se z našo nekdanjo sodelavko ANO AV-BAR. Povedala mi je, da je bila povabljena v Metliko. Žal pa se ni mogla odzvati vabilu. Toliko bolj vesela pa je bila, ko je čez nekaj dni prejela novoletno darilo. Zelo je vesela, ker vidi, da tudi sedaj, ko je že v pokoju, nismo pozabili nanjo - na njen trud. Prosila me je, naj se v njenem imenu zahvalim za obdaritev in zaželim celotnemu kolektivu veliko osebne sreče in pa delovnih uspehov. ZVONKA GORENC Napovedana je bila letna konferenca osnovne organiza- Oblikovanje ' delegacij Delegati za samoupravne interesne skupnosti so bili močno ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat STANE JANKOVIČ IZ ČRNOMLJA. Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji TOZD Črnomelj in skupnih služb ter sodelavcem za sožalje in vence. Hvala slehernemu, ki je v najtežjih trenutkih stal ob strani in z nami sočustvoval. Žena Milka, hčerka Lidija in brat Jože ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Mihaela Agniča iz Cerkvišč se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD Pleti! nica in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjene vence. Sin Anton Jakofčič cije sindikata v delovni skupnosti skupnih služb. Ob štirinajstih, ko je konec dela, zato ni čudno, da je bilo prisotnih le šestindvajset oseb od več kot dveh stotinj tistih, ki se petnajstega drenjajo z izplačilnimi knjižicami na blagajni. Čudni so nekateri ljudje: kakor hitro odbrenka druga ura, jih ne zadrži nihče več v delovni organizaciji. Treba je v vrtec po otroke pa k zdravniku pa k bolni ženi in ne vem, kam še vse. Strogo upoštevajo odhod domov, manj strogo prihajanje na delo. Niti sekunde svojega pro- obremenjeni, saj smo imeli samo eno splošno delegacijo za vse družbene dejavnosti. V bodoče bomo delegatsko bazo znatno razširili. Tako bomo zagotovili delegatom v Kometu znosnejše pogoje za delo, obenem pa bomo širili krog ljudi, ki bodo dejansko zmožni odločati o dohodku in njegovi delitvi. V prihodnje bomo imeli štiri delegacije /.a samoupravne interesne skupnosti, dve delegaciji stega časa ne bi žrtvovali skupnosti, od katere pa zahtevajo vse, kar jim pripada po samoupravnih sporazumih in njihovem lastnem prepričanju. So ti ljudje že kdaj pomislili, da so del družbe, ki ji morajo najprej kaj dati, da potem lahko zahtevajo? Najbrž ne. Sicer pa je bila letna konferenca sklicana ponovno in najvažnejše je, da ni vojne, lakote in da smo zdravi kot sindikalistična ozimnica, po katero jeseni nismo pozabili priti. T.G. pa bosta posebni, dve pa združeni. Posebni delegaciji bosta za zdravstvo in šolstvo, združeni pa interesi za kulturo, telesno kulturo in raziskovalno delo ter druga združena delegacija, ki bo združevala interese socialnega skrbstva, otroškega varstva, in-validsko-pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje. A.T. REKREACIJA TOZD ČRiviOMELJ V Črnomlju se zadnje čase precej zavzemamo za rekreacijo. TVD Partizan organizira enkrat tedensko telovadbo za odrasle. Udeležujejo se je tudi naše žene in dekleta. Letos spomladi bomo začeli delati trim-sko stezo, za katero je že sedaj veliko navdušenje. V športu sodelujejo tudi delavci iz naše TOZD. Veliko zanimanje je za kegljaštvo in strelstvo. Trenutno imamo dve kegljaški ekipi: žensko in moško. Športno društvo invalidov je 19. februarja priredilo kegljaško tekmovanje moških ekip za občinski praznik. Tekmovanje traja ves mesec februar, udeležuje se ga tudi naša ekipa. Občinska strelska zveza bo priredila medobčinsko tekmovanje z zračno puško med ekipami Trebnje — Duga Resa — Novo mesto - Črnomelj. Črnomaljsko žensko ekipo bo zastopala ženska ekipa iz naše TOZD. IVICA RAJGELJ Na prostoru, ki je rezerviran za poslovne partnerje in goste Beti, se je poleg domačih avtomobilov znašel tudi traktor. Ni nam uspelo ugotoviti, koga je obiskala stranka, ki se je pripeljala s traktor-jem.(Foto: B. Herak) 1. Družbenopolitična dejavnost: Tudi v naši TOZD se aktivno pripravljamo na volitve, ki bodo 9. marca 1978. Letos ima IOS veliko dela v samih pripravah. 27. 1. 1978 smo imeli sejo, na kateri smo predlagal možne kandidate v SIS in zbor združenega dela. V SIS smo predlagali kandidate v tri združene delegacije, in sicer: a) združena delegacija za izobraževanje, raziskovanj, kulturo in telesno kulturo; b) združeno delegacijo za zdrav- stvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo; c) združeno delegacijo za stanovanjsko gospodarstvo, pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje, za zaposlovenje. Nato je bil 3. 2. 1978 zbor delavcev, na katerem smo potrdili predlagane delegate. Sprejet je bil tudi sklep, da se 6. 2. 1978 sestanejo starešine samoupravnih delovnih skupin, člani DS, IOS, in predsedstvo 00 ZSMS na I. temeljni kandidacijski konferenci. Pred sejo TKK pa se je sestal zopet IOS, z naslednjim dnevnim redom: PRIPRAVE NA TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO Tudi TKK je potrdila predlagane delegate, ki so dobili največje možno število glasov. C e bodo izvoljeni, se bo videlo 9. 3.1978. 2. Kulturna dejavnost: Bliža se 8. marec - dan žena. Naše Usposabljanje v 00 ZK Komet Da bi čimbolje spoznali naravo naše samoupravne socialistične demokracije, ki temelji na samoupravni aktivnosti slehernega delavca, posebej še komunistov, je nujno nadaljevati razvoj v družbenopolitičnem usposabljanju. V akcijskem pro- gramu OOZK Komet je namenjeno precej prostora izobraževanju in usposabljanju članov ZK ter evidentiranim kandidatom za sprejem v ZK. Sprejet je bil tudi izobraževalni program, ki ga je predložil OK ZKS Metlika. V obveznem programu, ki zajema štiri teme, smo že poslušali prvo: Boj za razvoj KPJ med vojnama, za druge pa smo že določili nosilce. Omenim naj, da smo izbirali predavatelje in članstva OOZK Komet. Predavanja bodo dosegla pravi namen le tedaj, ko se bomo vključili v razpravo čimšte-vilnejše, kar pa je še vedno dovolj trd oreh. Da bi dosegli boljšo strokovno in idejno okrepitev vrst ZK, mladinke so obljubile, da bodo pripravile kratek kulturni program. Delavke v TOZD Konfekcija Mirna peč sprašujejo, če bo tudi letos mogoče kakšna obdaritev za 8. marec. Če pa pogledamo kulturno dejavnost v samem kraju, lahko rečem, da ni tako mrtva. Pred kratkim so uprizorili igro „RAZVALINA ŽIVLJENJA*1. V nedeljo, 5. 2. 1978, pa je bila v kulturnem domu proslava v počastitev kulturnega praznika. 3. In kaj krojimo in šivamo v Mirni peči? V glavnem samo artikle JOC-KEY programa. Delamo slipe in majice (A majice in T majice) iz belega in barvastega pletiva. Lahko se dobi komplet v rdeči, temno modri, svetlo modri, pet rolej modri, bež in temno bež barvi. Kaj več o Jockey programu pa prihodnjič. IRENA KASTEVC smo kadrovali enega kandidata, v dopisno šolo marksizma pri MS ZKS in drugega v trimesečni seminar za delavce v neposredni proizvodnji pri študijskem centru MS ZKS za dolenjsko regijo. V seminar za kandidate za sprejem v ZK pa smo v letu 1978 namenili tri, v občinsko politično šolo pa dva kandidata. Omenjene oblike družbenopolitičnega usposabljanja bodo prav gotovo koristno vplivale na krepitev samoupravnega in idejnopolitičnega življenja, naloga slehernega člana ZK pa je, da se samoiniciativno izobražuje, saj bo le tako pravilno koristil celotni družbi. MARIJA OBERŽAN 0 otroškem varstvu Sem delegat skupnosti otroškega varstva Novo mesto in bi vas rada seznanila z žgočo problematiko na področju otroškega varstva. Občina Novo mesto ima v letu 1977 16,9 % predšolskih otrok zajetih v vzgojnovarstveni zavod, slovensko poprečje znaša 25,6 %, medtem ko imajo ve- like slovenske občine, kot so Ljubljana, zajetih preko 45 %, Nova Gorica, Celje, Maribor, Kranj preko 30 %. Znano je, da je iz leta v leto veliko hude krvi ob sprejemu otrok v vzgojnovarstveni zavod, ker v vrtcih ni zadostnih kapacitet. Razumljiva je težnja skupnosti otroškega varstva, da uresniči obsežen investicijski program. Delavci v TOZD smo se letos odločili za višjo stopnjo prispevka za področje otroškega varstva. Tudi delavci nekaterih organizacij so se odločili, da bodo združevali sredstva in tako pospešili gradnjo vrtcev. V maju je skupnost otroškega varstva Novo mesto sklenila pogodbo z gradbenim podjetjem PIONIR Novo mesto za gradnjo vrtca Drska II. za 210 otrok. Vrtec naj bi bil zgrajen januarja 1978. Skupnost je najela kredit preko izvajalca del z 12 % obrestmi. Po pogodbi naj bi bil vrtec zgrajen v I. polovici januarja, zdaj pa je izvajalec del prosil Skupnost, naj sporazumno podaljša rok za gradnjo objekta, ki naj bi bil zgrajen šele konec maja. Vse to pomeni, da bi bili otroci vključeni v vrtec šele prihodnje šolsko leto. Sprašujem se, ah ni objekt otroškega varstva glede na perečo problematiko tako zelo pomemben, da bi morala biti prizadevanja s strani izvajalca taka, da bi bil objekt zares zgrajen čimprej! Prisoten je interes vseh zaposlenih žena, ki čakajo na sprejem otrok v ta vrtec. REKREACIJSKA SKUPINA BETI Naša delovna organizacija ni tako majhna. Letos je prvič organizirana rekreacijska vadba, in sicer pozimi. Zaradi prezasedenosti nove telovadnice pri osnovni šoli smo dobili na voljo dve uri. Malo, toda boljše nekaj kot nič. Vse, ki dajo kaj na svoje zdravje in ki imajo le malo dobre volje, vabimo, naj se zgla-se k vadbi vsak četrtek od 18.30 do 20.30. Videli boste, da je prijetno in koristno. ZASEDENA TELOVADNICA Nova telovadnica pri osnovni šoli v Metliki je vsak večer polna ljudi, ki telovadijo, igrajo košarko, odbojko, namizni tenis in tako dalje. Tisti, ki so spoznali, da se premalo gibljejo, so v telovadnici, gotovo se jim bodo pridružili še novi. Ste kdaj pomislili, da vam ne bi škodilo, ako bi se enkrat, dvakrat tedensko tudi vi malce pretegnili? Ne glede na leta in prezaposlenost. Poskusite, ne bo vam žal! • •• DUGOREŠČANI PRI NAS Po dolgem času je bila v Metliki spet odigrana košarkarska tekma. Prijateljska, saj sodelujemo s Pamučno industrijo iz Duge Rese tako poslovno kot tudi na športnem področju. Športu pa posvečajo Dugore-ščani v svoji delovni organizaciji veliko pozornosti. Pri srečanju nam ni šlo toliko za rezultat kot za igro, za spoznavanje. Maloštevilni gledalci so bili z igro zadovoljni. Zmagala je Beti z rezultatom 81:69, polčas 40:27. Tekmo sta dobro sodila Jože Jankovič in Milan Predovič. Za nas so dosegli koše: Nemanič 14, Gršič 5, Medek 30, Vergot Z. 4, Jezerinac 14, Ivčič 4, Bradica 2, Popovič 8. STEVICA MEDEK r ^ Proti rdečemu petelinu Občni zbor industrijskega gasilskega društva je bil svež kot jutranje ivje v januarju. Članstvo se je dodobra razgovorilo, svoje misli pa so prispevali povabljeni iz občinske gasilske zveze, inšpektor ter predstavnik Novoteksa, ki je ugotovil, da je stanje gasilstva v Novoteksu podobno našemu. To se pravi: vsi se zavedamo pomena gasilskih desetin, premalo pa jim pomagamo pri delu, še več: zgodi se celo, da se najdejo posamezniki, ki rinejo v drugo smer naprezanj. In ti so bili deležni ostre kritike, ki pa je, žal, niso slišali, ker jih na občni zbor ni bilo. Morda so pozabili, morebiti pa se jim zadeva ne zdi toliko pomembna, da bi prinesli svojo osebnost v sejno sobo delovne organizacije. Posamezniki se udeležujejo le sestankov, ki jih skličejo vodilni, saj tako s svojo prisotnostjo izkazujejo predanost kolektivu. Biti zraven pri ,.pomembni" zadevi pa dviguje ceno človeku. Poglavitna naloga gasilcev našega industrijskega gasilskega društva naj bi bila v preprečevanju nesreč, v vzgoji ljudi. Sleherni bi se moral prej ali slej zavedati, da je tudi od njega odvisna naša varnost. Metanje papirja, z oljem ali z bencinom prepojenih krp okoli sebe, čiščenje z vnetljivimi tekočinami, zametovanje gasilnih aparatov, kajenje, kjer to ni dovoljeno in tako naprej - vse to so izzivi, na drugi strani pa izkaznica naše malomarnosti, pišmevuhskega odnosa do družbene imo-vine, do naših dobrin. Včasih se resnično obnašamo, kot da to, kar je naše, ni nikogaršnje. Neumno je meriti učinkovitost gasilskih društev po številu pogašenih požarov, bolj umno je pohvaliti fante in dekleta, če nikoli ni bilo treba odpreti industrijske sirene. Pri tem jim lahko pomagamo vsi. Poglejmo naše dvorišče - kup papirja, nesnage. Vžigalica, in ogenj je tu. Električne naprave po pisarnah malokdo izključi, ko ob dveh hiti domov. Mehaniki uporabljajo za čiščenje bencin. Na bencinski črpalki imajo nehlapljivega. Posamezni vodje TOZD očitajo gasilcem udeležbo na vajah v času dela. Pa še kaj. Da, veliko ostrih besed je bilo izrečenih na sobotnem občnem zboru v napol prazni sejni sobi. Upati je le, da besede niso ostale v stenah, ampak da se bodo zasidrale v našo zavest. Premalo je namreč, da jih trideset gradi, tisoč štiristo pa izpodkopava temelje. Morda pa le ni temu tako? Da, veliko so govorili tudi predstavniki delovne organizacije Beti. Njih obljube po pomoči in razumevanju je treba prijeti za rogove in ne za rep. Še prej pa mora slehernik počistiti po lastnem podstrešju in skleniti, da bo tudi sam tisti, ki ne bo dovolil pojava rdečega petelina. Šele tedaj bodo tudi gasilci učinkoviti. T. G. Občni zbor gasilcev IGD Komet V soboto, 4. 2. 1978, smo imeli gasilci KOMETA občni zbor. Poleg naših dveh ženskih in ene moške desetine so se zbora udeležili predstavnika IGD „BETI", predstavnik IGD „Novoteks“ oziroma občinske gasilske zveze, predstavnik oddelka za notranje zadeve občine Metlika in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter vodstva podjetja. Govorili smo o delovanju društva, o tem, da je bilo v preteklem letu narejenega veliko, o opremljenosti društva in o tem, kaj je potrebno še nabaviti, da bo IGD „Komet“ Metlika v redu opremljeno. Interes podjetja je, da imamo dobro organizirano gasilsko enoto, zato imamo tudi razumevanje organov upravljanja do nabave nove opreme. Poudarjeno je bilo tudi to, da moramo vsi zaposleni čuvati družbeno imovino, kot na primer, da kadimo na samo za to določenih mestih, da ne zametavamo hidrantov in gasilnih aparatov itd. S tem bomo veliko pripomogli k požarni varnosti naše delovne organizacije. A. T. I_____________________________________________________________J Komet na „modi 78” Že zopet je za nami eden izmed modnih sejmov -„MODA 78“. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je letos zbralo 398 razstavljalcev, med njimi tudi naše podjetje. V izložbenem oknu smo prikazali modele iz obstoječe kolekcije in novosti, ki se bodo kmalu pojavile na policah trgovin. Od novitet so vzbujali pozornost obiskovalcev kompleti nedrčkov s hlačkami iz lahkega elastičnega materiala, namenjeni predvsem mlajšim in vitkejšim. Prikazana sta bila dva različna modela; eden v pepita vzorcu, ki bo na izbiro v mod-ro-beli in rjavo-drap kombinaciji, drugi enobarven, pri katerem bodo potrošniki lahko izbirali med belo in kožno barvo. Pohvalno sta bila ocenjena tudi dva nova modela nedrčkov z brezšivnimi košaricami in modno aktualnega kroja. Razen tega so obiskovalci izrazili zadovoljstvo, ker smo z nekaj novimi modeli osvežili kolekcijo stez-nik-pasov in steznik-hlačk. Na tem sejmu kot tudi na drugih sejmih ne sodelujemo samo iz propagandno reklamnih razlogov, temveč tudi z namenom, da se na enem prostoru srečamo s kupci, ki so raztreseni po vsej naši širši domovini in s katerimi res ne moremo priti pogosto v stik. Pogovorimo se tako o obstoječem sodelovanju kot tudi o njihovih željahin namenih za v bodoče. Pa ne samo to. Zvemo tudi, kako končni potrošniki sprejemajo naše izdelke, kaj bi bilo potrebno izpolniti oziroma dopolniti in podobno. Posebno pa nas zanimajo mnenja o novitetah, ki jih prikažemo na sejmu. Ob koncu sejma ta mnenja pretehtamo in približno ugotovimo ali smo z novimi modeli zadeli okus kupca-potrošnika ali ne. Za ta sejem lahko rečemo, da je naše novitete potrdil in da je uspeh prodaje sedaj v veliki meri odivsen od nas samih. Čimprej moramo izdelke ponuditi končnemu potrošniku, da nas ne bo prehitel čas. SZ. Kdo je krivec? Informiranje, najbolj obravnavana tema na zadnjih konferencah ZK v BETI, stalne pripombe o neobveščenosti in kjerkoli se o čemerkoli razpravlja. Seveda je za neobveščenost vedno kriv nekdo drug, ne mi. Kdo je ta krivec? Imamo glasilo, tovarniški list VEZILO. Dobi ga vsak delavec, ga prebere ali pa tudi ne, če ugotovi po naslovu prispevkov suhoparnost, vedno iste avtorje in podobno. Skoraj obvezno pa manjkajo naši članki. Vedno smo tako pripravljeni kritizirati, da ni v redu to, da ni v redu ono, nočemo pa o tem javno razpravljati, se podpisati. Vedno samo pričakujemo od nekoga drugega, da bo načel vprašanje, ki nas že i dolgo „žre“, da bo ta drugi j povedal mnenje, ki ga ima- ! mo tudi sami. Pritrdili smo na zidove skrinjice z upanjem, da se \ bodo v njih znašli predlogi, mnenja, želje tistih delavcev, ki osebno rajši ne kontak-tirajo, ki se jim zdi ta pot prikladnejša. Pa poglejmo v skrinjice, v njih je vse, samo tistega ne, za kar so postavljene. Zakaj tako? Mogoče čutimo, da na predlog ali mnenje iz skrinjice ne bi bilo pravega odziva, da se ne bi nihče zmenil za tisto, kar bi napisali. Prepričana sem, da ne bi bilo tako. Razumljivo pa je, da mora biti vse podpisano. Večkrat je bilo že predlagano, vsaj s strani sindikata, da bi morali postaviti v BETI ozvočenje. Reakcije na predloge ni bilo. Mogoče pa to ne bi bilo napačno, saj bi bilo verjetno dovolj napeljati ozvočenje le v prostorih družbene prehrane. Bila bi pa to verjetno najkrajša pot, kako posredovati važnejše sklepe samoupravnih organov, stališča družbenopolitičnih organizacij, predloge delavcev, tekoče zadeve s poslovanja podjetja in sploh, kaj bi naštevala, gradiva je dovolj. Verjetno bi bili vsi veseli včasih tudi malo glasbe. To je ena od plati medalje, ki jo ima naše informiranje, vsaj po mojem mnenju. Morda velja o tem razmisliti, manj kritizirati in več doprinesti, da bomo vsi več o vsem vedeli. JOŽICA CIGIČ Pred volitvami V________________________✓ Leto 1978 je leto volitev, saj se izteka štiriletno mandatno obdobje delegacijam družbenopolitičnim in samoupravno interesnim skupnostim ter dveletno mandatno obdobje delegatom samoupravnih organov organizacije združenega dela. Volitve za zbor združenega dela in SIS bodo v delovnih kolektivih 9. marca, v krajevnih skupnostih pa za iste delegate v nedeljo, 12. marca. Kandidacijski postopek od evidentiranja možnih delegatov pa do formiranja končnih kandidatnih Ust vodi sindikat v organizaciji združenega dela in Socialistična zveza v krajevnih skupnostih. O vsakem članu našega delegatskega sistema se na široko razpravlja na več mestih, tako da je že samo kandidiranje odraz neposredne demokracije in sodelovanja široke mase delovnih ljudi in občanov kot baze našega celotnega političnega sistema. Volitve v samoupravne organe pa bomo imeli aprila. Za oboje volitve morajo biti v TOZD izobešene kandidatne liste najmanj štirinajst dni pred volitvami. Zato obveščamo vodje TOZD in DSSS ter izvršne odbore sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, naj pospešeno delajo pri pripravah na volitve . Volitve delegacij in delegiranje delegatov se bistveno razlikuje od klasičnih volitev pred- vsem po tem, da ne predstavljajo enkratnega akta volivcev, s katerim le-ti pooblaščajo izvoljene člane parlamenta, da kot njihovi splošni predstavniki in v njihovem imenu oblikujejo oblastne odločitve. Volitve delegacij pomenijo na eni strani sklepni akt procesa izbire članov delegacij (predkandidacij-skega in kandidacijskega postopka), na drugi strani pa so samo začetek stalnega štiriletnega delovnega sodelovanja med delegacijami in delegati ter delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Še posebej pa je velika razlika med klasičnim volilnim sistemom in sistemom nestalnih delegatov v zborih skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, v katerem delovni ljudje in občani kontinuirano vplivajo na to, kdo jih bo zastopal v skupščinah, po kak- šnih smernicah se bo pri tem ravnal in tako naprej. Skratka, naš volilni sistem se razvija in se bo moral še bolj dosledno razvijati tako, da med delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih skupnostih in njihovimi delegati v skupščinah ne bo nobenega posredniškega odnosa. Gre torej za uresničevanje in poglabljanje delegatskega si stema kot oblike neposredne demokracije. Tudi delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih in v skupščini občine morajo delovni ljudje in občani (kot to že velja za delavski svet v TOZD in za samoupravne organe v krajevnih skupnostih) začutiti kot telo, ki jim omogoča neposredni vpliv na razreševanje perečih družbenih vprašanj, ki jih tarejo v TOZD, delovnih in krajevnih skupnostih ter v okviru družbenopolitičnih skupnosti. NIKOLA PODREBARAC Komet in nedrčki^ Kdor pozna Komet, ve, daje njegov glavni artikel nedrček, saj zavzema okrog 90 % našega proizvodnega programa, ostalih 10% so stezniki in hlačke. Čeprav izgleda ta „majhen“ artikel preprost, to ni, ko ga začneš tehnološko razčlenjevati. Se- stavljen je iz več vrst osnovnih in pomožnih materialov, ki pa jih na žalost na našem tržišču lahko kupimo zelo malo; torej moramo okrog 90 % materialov kupiti onstran naših meja. To so v glavnem lycra, penasta podlaga, razni čipkasti materiali, lycra naramnice in obrobna elastika, razne sponke itd. Eno tretjino letošnjega celotnega načrta predstavljajo novi modeli nedrčkov, ki so vsi izdelani iz zelo kvalitetne in tanke lycre z oblikovanimi oziroma brezšiv-nimi košaricami. Proizvodni proces teče v nekaj let starem sodobnem objektu, ki nam je omogočil modernejšo organizacijo dela in teh- nologijo. Šivalnico sestavljata dva transportna trakova s 73 delovnimi mesti, ki so v popolnosti zasedena. Torej imamo v obratu okrog 300 proizvodnih delavk. Tudi v Starem trgu ob Kolpi imamo proizvodni obrat z okrog 40 zaposlenimi delavkami. Tu se v glavnem proizvaja le en model nedrčka z okrog 1400 kosi dnevne zmogljivosti. Poleg tega pa tu še izdelujejo nekatere steznike. In kako je s strojnim parkom? Z njim se ne moremo pohvaliti, saj je približno 40% strojnega parka že zastarelega in je potreben zamenjave. Toda z nabavo osnovnih sredstev imamo velike težave zaradi omejitve devizne kvote, ki nam je za to namenjena. Letno zamenjamo okrog 20 do 25 šivalnih strojev, kar pa je glede na naše potrebe premalo. Morda bi omenila še stukturo delovne sile, ki sestavlja našo DO. Okrog 60% zaposlenih predstavljajo delavci iz metliške občine, 15 % iz črnomaljske in 25 % iz sosednje hrvaške občine. V letošnjem letu bomo zaposlili okrog 50 novih delavk, kar pa ne bo najlaže z ozirom na razpoložljivo delovno silo. Posebno pa imamo problem z zaposlovanjem v obratu Stari trg- P. M. Rešiti se da vse Čeprav malo pozno, pa naj vseeno seznanim bralce z delom in s problemi dopoldanske izmene v TOZD Konfekcija Metlika. K pisanju me je spodbudilo pismo mater iz krojilnice Dobova v eni prejšnjih številk Vezila, kako se borijo za dvoizmensko delo (pri nas smo se za enoizmensko) zaradi varstva otrok. V Dobovi nimajo otroškega vrtca, v Metliki pa je, vendar vrtec zagotavlja varstvo le dopoldne, ne pa tudi popoldne. Zaradi tega je prihajalo tudi pri nas do težav. Vendar smo zadevo uredili. Vsaka delavka-mati, ki je imela otroka v vrtcu, je delala po ugodno rešeni prošnji kadrovske komisije TOZD Konfekcija samo v dopoldanskem času. To je lepo in prav. Je pa prihajalo vsak teden do težav zaradi dela in strojev, posebno pa še zaradi razdelitve dela, kar se je najbolj odražalo pri menjavi artiklov v traku. Moram povedati, da smo bile mnogokrat zapostavljene, brez dela in tudi brez „svojega“ stroja. Vsak teden smo prihajale v drugo izmeno, med druge sodelavke, z drugo preddelavko. Število mater-delavk, ki so imele otroke v vrtcu, je raslo iz dneva v dan, prihajala pa so tudi nova dekleta iz poklicne šole, zato je vodstvo TOZD Konfekcije ustanovilo poseben trak s potrebnimi stroji za šivanje določenega artikla samo za dopoldansko izmeno. Trenutno sestavlja to izmeno dvaindvajset delavk, med njimi so tudi mlada dekleta, ki delajo v traku le za izpopolnitev delovnega procesa določenega artikla. Torej še obstajajo možnosti za zaposlitev delavk—mater samo v dopoldanskem času. Da pa stroji ne stojijo povsem neizkoriščeni, delajo v popoldanski izmeni delavke, ki imajo priskrbljeno popoldansko varstvo svojih otrok. V našem traku — delovni skupini delamo predvsem izdelke iz pliša; ženske pižame, pajace in komplete s kapuco za dojenčke. Našo skupino uspešno vodi pred delavka Marija Cvitkovič. Za delavke, ki delajo samo v popoldanski izmeni, pa skrbi preddelavka iz dvoizmenske skupine, ker jih je premalo, da bi tvorile samostojen trak določenega artikla. Največja težava pa je trenutno pomanjkanje stolov v Konfekciji, kar najbolj občuti naša skupina, saj je večina stolov popoldan praznih in jih delavke raznosijo. Stoli, ki ostanejo v traku, pa so polomljeni, prenizki ali previsoki. Upamo pa, da se bo tudi to kmalu rešilo, saj so stoli že naročeni. Vodstvu Konfekcije in vsem, ki so pomagali pri razrešitvi problema, se v imenu mater in vseh, ki delamo samo dopoldne, najlepše zahvaljujem ter jim želim še veliko uspehov pri organizaciji dela in pri reševanju podobnih perečih problemov ter pri nadaljnjem poslovanju v TOZD Konfekcija. MARIJA REŽEK Tone Kočevar Vsaka smrt je tragična, žalostna. Če umre poznan človek, še toliko bolj. Tone Kočevar se je zaposlil konec leta 1955 v Invalidskem podjetju Belokranjka v Črnomlju. Podjetje se je preselilo 1956. leta v Metliko in tu je delal Tone Kočevar kot mehanik na ročnih ploskih pletilnih strojih. V teh letih se je tudi dopolnilno izobraževal v Zagrebu. Pozneje je delal na bolj odgovornih delovnih mestih kot mehanik, mojster in obratovodja. Zadnja štiri leta je bil desinater v pletilnici vse do svoje prezgodnje smrti letošnjega januarja. Ob žalostni novici, da Toneta Kočevarja ni več med nami, se je za hip ustavil čas, korak, ki hiti in ne zna postati do zadnjega. Tone Kočevar nam je še ob novem letu voščil srečo, veselje in zdravje. Vračali smo mu z enako mero. Besede niso pomagale. Ostal pa bo spomin na Toneta Kočevarja. Črnih senc v tem spominu ne bo, kajti Tone Kočevarje bil pošten, delaven in odkrit človek. Tak bo živel v nas, ki smo ga poznali. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Klepca se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji BETI in TOZD Volna za podarjene vence in izrečeno sožalje. ANICA ŽNIDARŠIČ ZAHVALA Ob težki izgubi moža Milana Dojčinoviča se toplo zahvaljujem sindikatu Beti za podaijene vence. Zahvala gre tudi sodelavkam prve in druge izmene za denarno pomoč, tolažilne besede, obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Drenka z otroki V gospodarskem načrtu za delovno organizacijo Beti je vključen tudi izobraževalni načrt. Ob tem pa ne smemo takoj z jezo butniti na dan, da nam je „šole“ — znanja dosti in da se ob rednem delu ne bomo še dodatno izobraževali. Vsaka delovna organizacija, ki planira tehnološki in tehnični razvoj, to se pravi organizacijsko rast organizacije, mora ob tem skrbeti tudi za ustrezno kadrovsko strukturo in raven znanja. Bistvo je prav v tem, da ni mogoče doseči nove kakovosti v delu in odnosih, če prevladujejo oblike in metode dela, ki so se uveljavile v preteklosti in jim nismo kos, ali pa jih nočemo spreminjati ali posodobiti. Načrt izobraževanja je razdeljen na: — redno izobraževanje mladine, to so planirani štipendisti na vseh stopnjah šol raznih strok. Za te bodo morali TOZD in DSSS letno odšteti 90 milijonov din. — na izobraževanje ob delu, kjer je vključenih pribl. 54 kandidatov — stalno na izobraževanje kjer naj bi delavci pridobili — na stalno izobraževanje, kjer naj bi delavci pridobili tehnična in organizacijska znanja za uspešnejše opravljanje Za izobraževanje ob delu in stalno izobraževanje pa bo treba odšteti 80 milijonov din. V izobraževalni proces bodo vključeni neposredni delavci preko interne kvalifikacije v TOZD: Kodranka in Volna, Barvarna, Pletilnica in Konfekcija, nato preddelavci in vodje izmen, tehnologi, planerji, nor-mirci in delegati samoupravnih organov ter vodstvo družbenopolitičnih organizacij. Seminar za preddelavce: — Naloga preddelavcev v novi organizaciji dela — Tehnologija dela in tehnična opremljenost po stopnji avtomatizacije. — Vodenje, skupine, delo z ljudmi. — Seminarska naloga iz delovnih nalog, ki jih opravlja. — Strokovni ogled drugih delovnih organizacij. Seminar za izmenovodje, obra-tovodje, tehnologe, planerje in vodje (tri skupine) program dopolniti po zahtevnosti na strukturo skupin: — Planiranje v TOZD (kratkoročno, dolgoročno). — Vodenje skupine, delo z ljudmi, komunikacijski tok v TOZD in DO. — Ugotavljanje in delitev skupnega prihodka, delitev skupnega dohodka in čistega dohodka. \ Izobraževalni načrt za leto 1978 v__________________________ — Racionalizacija stroškov. — Gospodarski načrt. Inštruktaža za normirce: — Vrsta in način normiranja, prilagajanje normiranja tehnični organiziranosti dela v TOZD, odnosi do ljudi, spoznavanje psihomotoričnih sposobnosti. Tečaji interne kvalifikacije: — Interna kvalifikacija delavcev v proizvodnji, programi so izdelani v TOZD. IC za posamezne interne kvalifikacije, izobraževalne oblike (barvar, pletilec, šivilja, fiksirec). IVIAIVEKENKE Jesensko-zimska kolekcija Beti 78 je sprejeta. Računamo, da bomo pričeli z revijami in z zaključevanjem sredi marca na Vinomerju. Za prikazovanje modelov potrebujemo dekleta, fante in otroke. Delo gotovo že dobro poznate iz prejšnjih let, zato vam ga ni treba posebej predstavljati. Dekleta in fantje, odločite se in se prijavite Toniju Gašperiču v prodaji! Prosimo pa tudi starše, ki imajo otroke, stare pet ali šest let, da razmislijo. Nastopanje primerno honoriramo, denarja pa ni pri hiši nikoli preveč, kajne? POHVALNO V januarski številki Vezila so se pojavila pod članki nova imena, kar je zelo razveseljivo. Kaže, da nova uredniška politika ni od muh. Mislimo na sourednike, ki skrbe za posamezne strani. Uredniški odbor se redno sestaja, načrtuje posamezne številke in kritično spregovori o preteklih. Želeti bi bilo le boljše sodelovanje z dopisniki iz TOZD zunaj Metlike. Brez dvoma se bo tudi to izboljšalo. Pohvaliti je treba še delavce, ki dokaj dobro izpolnijo naloge, dane na sestanku uredniškega odbora. Vsi, ki bi kaj radi povedali sodelavcem, naj se poslužijo Vezila, ki je naše glasilo, je list TIM - Tekstilne industrije Metlika. Iz njega mora sevati življenje obeh delovnih kolektivov. Seminar za vodilne in vodstvene delavce v Škofji Loki, — namenjen direktorjem sektorjev in vodjem TOZD: — Kraj: Škofja Loka. — Čas: februar — december. — Izvajalec: Gospodarska zbornica: Družbenopolitično in uprav-ljansko izobraževanje: — Družbenopolitično in uprav-ljalsko izobraževanje je namenjeno delegatom samoupravnih organov, vodstvom družbenopolitičnih organizacij in mladim komunistom. Za vse oblike izobraževanja ob delu je v glavnem organizator Izobraževalni center, izvajalce pa bo treba poiskati med strokovnimi delavci izven Metlike. Izobraževanje poklica kon-fekcionar traja dve leti in šola dobi 95 % sredstev od Izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko, kar znaša za leto 1978 120 milijonov. Ob koncu še to, da je treba vsako delo pravilno vrednotiti pa najsi bo neposredno pri stroju, administrativno za pisalno mizo ali učnovzgojno v razredu med mladimi in odraslimi. DRAGICA NENADIČ Naša delovna organizacija dobro skrbi za posodobitev proizvodnje. Na sliki sta le dva iz množice novih strojev, ki jih je Beti kupila in dobila v zadnjem času. draganov obisk v fotografiji .\V.-. .* Mi Ob stoletnici rojstva Otona Župančiča Oton Župančič je bil rojen 22. anuarja 1878. leta, torej pred sto leti > Vinici v Beli krajini, otroška leta pa •e preživel v Dragatušu. Šolal se je v Novem mestu, Ljubljani in na Dunaju. Potem je veliko potoval po Evropi. Bil 'e pesnik, mladinski pesnik, dramatik, dramaturg, prevajalec, narodni buditelj. Izdal je pesniške zbirke Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori, V zarje Vidove, Zimzelen pod snegom, uspemo je prevedel osemnajst Shakespearovih dram, tragedij in komedij. Dru-%oval je s prezgodaj umrlim Kettejem, Murnom pa Cankarjem, v pesnitvi Duma obžaloval izseljeništvo lastnega naroda in se navduševal nad napredkom tedanjega Zahoda. Za svoje bogato ustvarjalno delo je prejel več priznanj, med drugim mu je prezidij ljudske skupščine podelil naslov ljudski pesnik. Sedemdesetletnico njegovega življenja je proslavilo slovensko ljudstvo s knjigo Veš, poet, svoj dolg? Župančič je pisal ljubezenske, domovinske, osebno izpovedne, razmišljujoče pesmi o življenju in smrti, o socialnih krivicah, nasproto- val je vojni in strahotam, ki jih prinaša s seboj, globoko je veroval v zmago resnice in pravice. Najmlajši pa poznajo Otona Župančiča, Belokranjca, ki je uvedel v slovenščino kopico domačih izrazov iz deželice s te strani Gorjancev, po Cicibanu, Ugankah. Od predstavnikov slovenske moderne, sem sodi tudi Zupančič, je Viničan živel najdlje. S svojo bogato ustvarjalnostjo je spremljal, oblikoval in spreminjal usodo svojega naroda polnih petdeset let. To pa ni malo. Prav bi bilo, da bi ob njegovi stoletnici rojstva bolje spoznali njegova dela, da bi postala del nas, naše kulture, vsakdanjosti, naše zavesti, kajti škoda bi bilo ostati reven ob tolikem bogastvu. Vse visoko bobneče proslave zvo-dene, če vemo o Zupančiču le to, da je bil rojen, da je živel in da je umrl. Tako je z vsakim človekom. Župančič pa je bil velikan slovenskega naroda. In kolikor zna narod ceniti in se oplajati z izdelki uma, toliko je ta narod tudi zrel. Sicer bo Župančičevo leto le hinavščina naše kulturne ravni. T. G. Desetega februarja je obiskal delovno organizacijo Beti podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS tovariš Zvone Dragan. Po ogledu delovnih prostorov je povedal, da je prijetno presenečen nad stanjem, v kakršnem je trenutno Beti. V sejni sobi je imel krajši razgovor s predstavniki naše delovne organizacije, ki so mu orisali razvoj Beti v dvajsetih letih ter ga seznanili z investicijskimi vlaganji. V sejni sobi skupščine občine Metlika pa se je pogovarjal tovariš Dragan s predstavniki metliškega javnega življenja, ki so ga seznanili s trenutnim stanjem v naši občini ter z razvojnimi načrti. (Foto: Branko Herak) ZELi DOČAKATI DVAJSETLETNICO Edina lanskoletna nagrajenka iz tozd Mirna peč za desetletno delo v kolektivu je bila MARIJA BEČAJ. Kot se Marija spominja, je bilo takrat sprejetih še nekaj deklet. Te so že zdavnaj odšle iz kolektiva. Želja po mestu jih je vodila drugam. Mariji je všeč v kolektivu, kjer opravlja delo evidentičarke v krojilnici. Poleg dela ja aktivna pri sindikatu, sedaj ji poteka 4-letni_ mandat za otroško varstvo. Že nekaj let je predsednica inventurne komisije v šivalnici. Pred leti je bila aktivna tudi pri mladinski organizaciji. Sedaj, ko je poročena, ji čas tega ne dopušča. V času, ko je v službi, ji na hčer pazi mama. Pri njej živi. Pravzaprav je Marija rojena v Mirni peči. Tu je hodila v šolo, tu so njeni otroški spomini. Kot mi je povedaa Marija, ji bo v spominu ostala podelitev nagrade. Všeč ji je bil program, pozornost, ki je bila namenjena slavljencem. Spoznala je, da je bilo njeno dosedanje delo cenjeno. Želi si le, da bi tudi v bodoče bilo tako, ter da bi v tem kolektivu dočakala svojo 20-letnico dela. ZVONKA GORENC -A Vezilo, glasilo DO Beti in Komet ureja uredniški odbor: Toni Gašperič (glavni in odgovorni urednik), Slo-bodanka Videtič, Dragica Nenadič, Desimir Milovanovič, Cveto Rus, Zdenka Jar-njevič, Viktor Kozjan, Jože Gerkšič, Tone Omerzel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko He-rak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Dalibor Hrste, Vera Kostelec, Martina Jakofčič, Ivan Bor-darič in Irena Kostevc. Tehnična urednika: Dušan Pe-zelj in Janez Pezelj. Vezilo izhaja v nakladi 2100 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Priprava in stavek: CZP Dolenjski list, Novo mesto, tisk: Knjigotisk, Novo mesto. Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, Metlika. Komet: sindikalni občni zbori 24. januarja 1978 je imela osnovna organizacija sindikata Komet občni zbor. Na zboru so ocenili delovanje sindikalne organizacije in akcijsko usposobljenost v minulem obdobju ter sprejeli delovno usmeritev OOS za prihodnje mandatno obdobje s poudarkom na nalogah, ki jih bo imela OOS v letu 1978. Sindikat se je trudil, da kar v največji meri uresniči kongresno načelo: Nič, kar je važnega za delavce, mimo sindikata. Da bi lahko delavci resnično odločali o svojem delu in o rezultatih tega dela, ni dovolj, da zgolj glasujejo o predlaganih rešitvah. Vedo, da je pravo odločanje v tem, da delavci sodelujejo pri nastajanju in oblikovanju skle- pov. Organiziranih imamo sedem samoupravnih sindikalnih delovnih skupin, ki so osnovne celice samoupravnega življenja. Vsaka teh skupin ima svojega vodjo—poverjenika. Bili smo mnenja, da smo premalo naredili za usposobljenost poverjenikov, imajo pa izredno pomembno vlogo. Gradivo, ki ga poverjeniki dobe, bi morali dobro poznati, saj ga morajo razlagati pri razpravah v svoji skupini. Poverjeniki bi morali razkrivati probleme in skrbeti za dobre medsebojne odnose. Skratka, za dobro organizirano delo sindikalnih delovnih skupin morajo še veliko narediti. Ob razpravah o osnutkih samoupravnih aktov je bilo zelo malo pobud in predlogov delavcev za obogatitev le-teh. Poudarjeno je bilo, da bo dobil zakon o združenem delu polno veljavo šele takrat, ko bomo pričeli sprejete samoupravne akte uporabljati vsakodnevno pri svojem delu in jih bomo po potrebi tudi dopolnjevali. Beseda je tekla tudi o delovnih pogojih delavcev, o tem, kako delavci izkoriščajo letni dopust. Ugotovili smo, da nekateri še vedno mislijo, da je precej vseeno, kje in kako preživi delavec dopust, ali ima oddih ali ne. Sodelovali smo v delavskih športnih igrah, in sicer samo v nekaterih panogah, in dosegli kar lepe rezultate. Žal pa je sodelovalo vse premalo delavcev naše delovne organizacije. V bodoče se bomo bolj zavzemali za gojitev športa in rekreacije, saj smo spoznali, kako koristno je to. Zelo kritično smo obravnavali stanovanjsko problematiko. Prosilcev za stanovanja je zelo veliko, tudi tistih za posojila ne manjka. Res pa je, da je sredstev trikrat manj, kot je zahtevkov. Kako omisliti problem, bo še dolgo vprašanje. Ocenili smo tudi priprave na volitve v letu 1978 in izvolili osemnajstčlan-ski izvršni odbor. Večje sindikalne delovne skupine imajo v odboru po tri delegate, manjše pa po dva. Potrdili smo tudi izvolitev delegatov v izvršni odbor sindikata. ZINKA MIŠMAŠ TRllVl STEZA Vzniknila je ideja o izgradnji trim steze. Metliki bi bila potrebna, to je kot na dlani. Ljudje so pripravljeni pljuniti v roke in s prostovoljnim delom narediti marsikaj. Tudi trim stezo. Začetni korak bi morala narediti telesnokulturna skupnost, naproti pa bi jim morala priti mladina in nenazadnje delovni ljudje. Imeli bomo le to, kar bomo sami naredili. Se vam ne zdi Mestni breg na Obrhom kot nalašč za to? Premislimo. NOVO iVILmL)INSKO VODSTVO Konec januarja smo imeli v Kometu mladinsko volilno konferenco, ki je bila precej uspešna, saj so se je udeležili skoraj vsi učenci, kljub času, ki je bil precej neprimeren, ker jih je večina vezana na prevoz. Ocenili smo poročilo dela, ki je bilo dokaj plodno, čeprav je še veliko stvari, ki bi jih bilo treba opraviti. Izvolili smo novo devetčlansko predsedstvo, za katero upamo, da bo uspešno in da bo vse zastavljene naloge dobro opravilo. C. B. fr Prišli - odšli V JANUARJU 1978 1. SLOBODNIK Slavko -DSSS 2. AUGUSTIČ Zlatko - MS 3.VRBOS Ivan - TOZD KODRANKA IN VOLNA 4. MORDUŠ Stjepan - TOZD KODRANKA IN VOLNA 5. MRLJAK Dragutin -TOZD KODRANKA IN VOLNA 6. ŠTUBLJAR Nikola TOZD KODRANKA IN VOLNA 7. KRŽE Primož — TOZD BARVARNA 8. MOLEK Ivan - TOZD PLETILN1CA 9. CRNIC Nikola - TOZD PLETILNICA 10. BRKLJE Ivan - TOZD PLETILNICA 11. BABIČ Dragutin - TOZD PLETILNICA 12. BUKOVAC Alojz - TOZD PLETILNICA 13. KERČ Jože - TOZD PLETILNICA 14. MIKAN Ana - TOZD KONFEKCIJA METLIKA 15. VANCAŠ Zora - TOZD KONFEKCIJA METLIKA 16. RUDMAN Branka - TOZD KONFEKCIJA METLIKA ODŠLI IZ PODJETJA: 1. ŠTEFANIČ Anton - SOIS v JLA 2. SKOLIBER Tihomir MS v JLA 3. AHEC Anton — KODR. v JLA /-----------------------N BETKO IMA BESEDO POVEČANJE Od prejšnje številke je Vezilo tudi glasilo delovnih ljudi Kometa. Tako se je še povečalo število tistih, ki ga ne bodo brali. RAČUNANJE TRGOVCEV Trikrat dve je sedem, pišem osem, eno štejem dalje. NA SESTANKU Predlagam, da govore tovariši, ki se prijavijo k besedi, čim tiše. Zakaj? Samo zato, da lahko drugi mirno spijo. BOMO ŽE V 1978. leto smo zakorakali z odličnimi perspektivami, z zelo dobrimi načrti in željami ter z dovolj elana. Za denar se bomo pa že nekako znašli. MALI OGLAS Nekaj sto najlepših želj, dobljenih ob novem letu, zamenjam za majčkeno ogrevano sobico na podstrešju. Šifra: svetla bodočnost. S. H.