LETO XII ŠTEVILKA 129 30. JUNIJ 1978
brestov
obzorn i k
lasi I o delovne skupnosti


Samoupravljanje - edina pot prihodnjega razvoja
VTSSI delegata iz naše občine o enajstem kongresu
JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV
Po pristanku na beograjskem letališču v zgodnjih dopoldanskih urah 19. junija, se nas je več kot dve sto slovenskih udeležencev kongresa Zveze komunistov Jugoslavije odpeljalo z avtobusi v Vojvodino. Med potjo, ki nas je vodila prek Fruške gore do Novega Sada, smo videli veliko kul-turno-zgodovinskih znamenitosti, obiskali več muzejev ter se sreča-u z Vojvodinci, ki so nas povsod Prijazno sprejeli. Hkrati pa je bil izlet priložnost, da smo se slovenski delegati, gostje in predstavniki zamejskih Slovencev Uied seboj spoznali. Kasneje, ra-Zen na sprejemu, ki ga je za Slovence pred koncem kongresa priredil predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije tovariš Popit, nismo bili več skupaj, ker smo stanovali v raz-učnih hotelih z delegati iz vse Jugoslavije.
Na kongresu smo delali po konusi j ah ter sodelovali na plenarnih sejah ob otvoritvi in zaključku kongresa. Vse to je ob odlični °rganizaciji organizatorjev, v ma-
lem »mestu«, s steklom pokritem kongresnem središču SAVA, ki združuje poleg prečudovite velike modre dvorane še več manjših, restavracije, okrepčevalnice, pošto, trgovine, banko, razstavne galerije, ambulanto in druge tehnične prostore. Vse to in pa veličina osebnosti tovariša TITA, ki je dajal ton delu kongresa, predstavlja dogodek, ki ga ni moč opisati, temveč ga je treba doživeti.
V komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije sem sodeloval tudi jaz. V treh dneh nam je uspelo poslušati nad šestdeset razprav, v katerih so delegati v celoti podprli dosedanjo politično usmeritev ter obravnavali aktualne teme iz delovnega področja naše komisije.
Še posebej so bile poudarjene naloge, ki nas čakajo pri prihodnjem dograjevanju samoupravljanja v vseh okoljih in na vseh ravneh, saj se je izkazalo, da je samoupravljanje edina mogoča pot prihodnjega razvoja. Dejstvo,
da ni bil nikoli noben delavec proti samoupravljanju, potrjuje njegovo vrednost, kritično pa delovni ljudje ocenjujejo nedoslednost pri njegovem uresničevanju.
Delegatski sistem po petletnem uvajanju še vedno ni zaživel povsod. Ugotovljeno je bilo, da še zlasti ne v osnovnih celicah življenja in dela, to je v temeljnih organizacijah, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Še vedno se v večini primerov obravnava in sprejema sklepe, ki jih predlagajo različni izvršilni organi in druga telesa, ki so v prvi vrsti postavljena za izvajanje samoupravno dogovorjene politike. Premalokrat pa pridejo na dnevni red delegatskih skupščin vprašanja, ki se porajajo tam, kjer delovni ljudje živijo in delajo ter so izraz dejanskih potreb, možnosti in hotenj.
Veliko časa smo namenili vprašanjem o aktivnosti članov Zveze komunistov. Ta naj se bolj kot v delu osnovnih organizacij Zveze komunistov potrjuje pri aktivnosti v družbenopolitičnih in
'
mm
W ^
Mn
sunil a")
Stara tovarna ivernih plošč, v kateri bo stekla nova Brestova proizvodna dejavnost. O naložbi bomo Pisali v eni izmed prihodnjih številk.
POZDRAVNA BRZOJAVKA ENAJSTEMU KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Komunisti in delavci nad dvatisoččlanske delovne skupnosti BRESTA, Industrije pohištva Cerknica toplo pozdravljamo enajsti kongres jugoslovanskih komunistov. Ta kongres sovpada prav z obdobjem, ko naša socialistična samoupravna skupnost doživlja v svoji družbeni preobrazbi globlje vzgibe in premike. Zato pričakujemo, da bo prav gotovo kritično ocenil našo dosedanjo pot, sedanji razvojni trenutek, predvsem pa jasno opredelil prihodnje naloge in cilje komunistov ter naše celotne družbe.
Zavedamo se, da posebno pomembne naloge čakajo nas, komuniste in vse ostale zavestne sile ob ustavni preobrazbi; vemo in zavedamo se, da gre pri tem za izredno širok sklop pomembnih gospodarskih in družb eno-političnih vprašanj, s katerih rešitvijo bomo lahko uresničili naše samoupravne vrednote.
Delavci BRESTA bomo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevali k ekonomsko-politični krepitvi naše domovine. Enotni smo v podpori naporov Zveze komunistov za oblikovanje novih samoupravnih družbeno-eko-nomskih in medčloveških odnosov.
Prepričani smo, da bo kongres še bolj utrdil našo skupno usmeritev pri krepitvi in poglabljanju samoupravnih odnosov in pri krepitvi naše neodvisne in nevezane politike.
S pozdravi vam pošiljamo iskrene želje za uspešno delo kongresa.
Komunisti in delovna skupnost BRESTA, Industrije pohištva Cerknica
družbenih organizacijah zlasti v Socialistični zvezi. To narekuje zgodovinska vloga, ki jo ima Zveza komunistov kot avantgardna sila pri razvoju naše družbe. Iz tega izhaja odgovornost vseh komunistov za mobilizacijo množic pri graditvi socializma. Zato mora delo Zveze komunistov temeljiti na interesih delovnih ljudi in občanov, družbeno-političnih organizacij ter družbenih organizacij in ne nad njimi.
Le na ta način bo mogoče prerasti tehnokratsko-birokratske težnje, socionalizirati strokovne službe, povečati zakonitost in
družbeno odgovornost, izvajati ustrezno kadrovsko politiko, ob tem pa priznati delavcem in samoupravljanju prevladujočo vlogo, kar je pogoj za prihodnji razvoj.
Vse to pa naj vodi do spoznanja, da brez zadovoljevanja skupnih interesov ni mogoče uresničevanje osebnih potreb. Zato se mi zdi, da bodo to nekatere izmed številnih nalog, ki nas vse in ne samo komuniste, tudi pri nas, v naši občini čakajo v naslednjem obdobju.
R. Ponikvar
Ob	cLnenif}
iz na&e tenaiuci^e
^bneaiL b&cca in
ce&titama n&em boccem in aktini&tam c^OQ>!
Dogovori proizvajalcev ivernih plošč
Že dalj časa pestijo proizvajalce ivernih plošč težave, ki so posledica prenizkih cen iverk. S težavami in z vprašanjem izgub iverašev so seznanjeni več ali manj vsi potrošniki, pa tudi ustrezni organi na ravni republike in zveze. Proizvajalci iverk poskušajo vprašanje cen ivernih plošč in s tem izgub na vsak način rešiti. Uspehi pri tem pa so samo delni.
Do sedaj si proizvajalci prizadevajo na treh različnih frontah.
1.	Na pripravi in sprejetju ustreznih dopolnil samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku med potrošniki in proizvajalci ivernih plošč. Osnova tega sporazuma je skupni prihodek, ki se oblikuje pri prodaji plošč na tržišču in se nato v določenem razmerju deli med partnerji. Delo pri dokončnem oblikovanju in sprejemanju tega sporazuma je zastalo. Sprejem bi moral biti podpisan do konca leta 1978. Takšno razreševanje vprašanja cen je dolgoročno in v skladu z zakonom o združenem delu.
2.	V letih 1977 in 1978 lahko vprašanje cen rešujemo s tako imenovanimi bilateralnimi sporazumi o enotnih kompenzacijah med potrošniki in proizvajalci plošč. Ta oblika sporazumevanja je nekakšna vmesna faza pri razreševanju težav iverašev, dokler samoupravni sporazum o skupnem prihodku ni sprejet. Za
leto 1978 je dana možnost, da se z bileteralnimi kompenzacijami popravijo cene plošč do 12 odstotkov na veljavni cenik. Tudi podpisovanje takšnih sporazumov kasni. Posamezni potrošniki ne kažejo volje za takšno sporazumevanje.
3.	Tretja oblika pa je stara in utečena metoda administrativnega določanja cen s strani zveznega zavoda za cene na osnovi utemeljitev proizvajalcev in soglasij potrošnikov. Ta oblika se večini potrošnikov in tudi uporabnikov zdi zaenkrat najbolj zanesljiva. Proizvajalci ivernih plošč so že pred časom posredovali vlogo za spremembo sedanjih cen.
Da bi s skupnimi močmi hitreje in enotneje kot doslej prišli do zastavljenih ciljev, je republiški odbor sindikatov delavcev lesne industrije in gozdarstva sklical v začetku junija letos sestanek direktorjev in predsednikov osnovnih organizacij sindikata proizvajalcev ivernih plošč.
Na njem smo se temeljito in izčrpno pogovarjali o urejanju dohodkovnih odnosov, o usklajevanju kapacitet navadnih, pa tudi oplemenitenih plošč, o izvozu iverk in podobnem. Zaključke s sestanka lahko strnemo v naslednji dogovor:
1.	Izvršni odbor podpisnikov sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje skupnega prihodka med proizvajalci in uporabniki plošč bo zadolžil že ustanovljeno komisijo, da bo izdelala dopolnitve samoupravnega sporazuma.
2.	Enotneje kot doslej je treba nadaljevati z akcijo za spremembo sedanjih (oziroma zatečenih) cen.
3.	Izkoristiti je treba možnosti, ki jih imamo proizvajalci plošč, z bilateralnimi sporazumi.
4.	Dinamiko vlaganj za razširitev kapacitet navadnih in oplemenitenih plošč je treba usklajevati s potrebami tržišča.
5.	Na sestankih in zborih delavcev naj se celovito prikaže delavcem težave proizvajalcev plošč predvsem s poudarkom na dolgoročnih dohodkovnih rešitvah.
Žal bo šele čas pokazal, kdaj in kako učinkovito bomo vse te težave razrešili.
D. Mazij
Nova merila
SPREMEMBE SPORAZUMA LESNE INDUSTRIJE NA PODROČJU DELITVE DOHODKA
Samoupravni sporazum v okviru slovenske lesne industrije na področju razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne do hodke se znova spreminja in dopolnjuje skladno z določili zakona o združenem delu. Predlog za spremembo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v lesni industriji in v lesno predelovalni obrti je dala skupna komisija vseh podpisnic sporazuma.
V ta namen je bila imenovana posebna strokovna delovna skupina, ki je pripravljala osnutek novega sporazuma. V osnutek besedila sporazuma, ki ga imamo v vseh temeljnih organizacijah, so v celoti že vnesene pripombe izvršnega odbora republiškega odbora sindikatov delavcev lesne industrije in gozdarstva ter izvršnega odbora komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije.
Spremembe se nanašajo na najvažnejša poglavja sporazuma, se pravi, na določanje skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Po novem predlogu temelji razporejanje čistega dohodka temeljne organizacije za osebne dohodke, za skupno porabo, za izboljšanje in za razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z zakonom in s samoupravnim splošnim aktom, ki pa ne sme biti v nasprotju s sporazumom panoge. Na novo je opredeljen minimalni poslovni uspeh in opredeljeni so izjemni pogoji zaradi izjemnih ugodnosti na trgu.
Razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo se po novem predlogu ugotavlja po posebni lestvici na osnovi strukturnih deležev čistega dohodka na pogojnega delavca TOZD do letnega plana dejavnosti lesne industrije. Tako ugotovljena masa osebnih dohodkov in skupne porabe se lahko še poveča na račun večje izvozne usmerjenosti in donosnosti kot znaša povprečje panoge.
V določanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke se meri delovni prispevek delavcev na osnovi:
—	zahtevnosti dela,
—	učinkovitosti dela,
—	prispevka k upravljanju in gospodarjenju z minimalnim delom in
—	s prispevkom k racionali-zacijski in inventivni dejavnosti.
Vsa ostala določila sporazuma so ostala nespremenjena oziroma so usklajena le s sindikalno listo za leto 1978.
Postopek za sprejemanje in podpis pristopa k sporazumu je naslednji:
—	do 5. julija 1978 teče javna razprava o osnutku sporazuma in zbiranje pripomb v temeljnih in v delovnih organizacijah;
—	potem se izdela predlog sporazuma z upoštevanjem upravičenih pripomb iz javne razprave ter pošlje vsem udeležencem v sprejem (okrog 15. julija 1978).
Udeleženci sprejmejo ta sporazum z referendumom, ki naj bi bil pred koncem avgusta ali v septembru letos.
Vsekakor je za nas zanimivo tudi ovrednotenje novosti, ki jih prinaša novi sporazum za posamezne temeljne organizacije. Po ovrednotenju rezultatov gospodarjenja za leto 1977 bi presegali dogovorjeno maso sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Tovarna pohištva Stari trg in Tovarna ivernih plošč Cerknica.
Na osnovi rezultatov gospodarjenja za I. letošnjo tromesečje je le Tovarna lesnih izdelkov Stari trg v okviru dogovorjenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (člen 9 in 11 sporazuma). Na osnovi omenjenih podatkov lahko zaključimo, da se moramo aktivno vključevati v razpravo še posebno zato, da v vsem času samoupravnega dogovarjanja na področju delitve dohodka v panogi nismo nikdar bili med kršitelji, temveč vedno nekje v poprečju v panogi.
T. Zigmund
Skladišče v Tovarni ivernih plošč
Dodatna prizadevanja
IZKUŠNJE OB ŽIRO RAČUNIH PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH
Uredba o računu in pogojih, ob
katerih lahko uporabniki družbenih sredstev odpirajo žiro račune, je rešila vprašanje, ali je potrebno, da ima vsaka temeljna organizacija svoj žiro račun ali ne. V skladu z omenjeno uredbo je finančna služba postavljena pred veliko preizkušnjo in sicer:
—	obvladovati mora dnevne denarne tokove prek žiro računov temeljnih organizacij,
—	zagotoviti mora potrebno likvidnost vsaki temeljni organizaciji,
—	rešiti vprašanje internega poslovanja med temeljnimi organizacijami.
Glede na to, da ima delovna organizacija Brest trenutno šest temeljnih organizacij in delovno skupnost Skupnih dejavnosti, v ustanavljanju pa sta še dve dodatni temeljni organizaciji, pomeni poslovanje prek ločenih ži-
Testni laboratorij na Brestu
Rekonstrukcija v Tovarni pohištva Stari trg
Novi zakon o standardizaciji je prinesel precej novosti tudi v pohištveno industrijo. Med drugim morajo imeti izdelki, ki gredo na trg, »poročilo o kvaliteti«, s čimer organizacija združenega dela zagotavlja, da izdelki ustrezajo kvaliteti, ki jo zahteva standard.
Trenutno je v Sloveniji za kontrolo usklajenosti dejanskih in zahtevnih kakovostnih lastnosti in za izdajanje »poročila o kvaliteti« usposobljena samo biotehniška fakulteta v Ljubljani. Ta testni laboratorij, ki pa še ni v celoti opremljen, je organiziran na osnovi samoupravnega sporazuma med Jugoinspektom in omenjeno fakulteto.
Kontrolo izdelkov pa lahko opravlja tudi vsaka organizacija združenega dela, če je ustrezno opremljena in v skladu s predpisi izdaja tudi »poročila o kvaliteti«.
Zaradi stalne kontrole kakovosti naših izdelkov in zaradi razmeroma visokih cen posameznih »poročil o kvaliteti« tudi na Brestu razmišljamo o ustanovitvi testnega laboratorija. V tem laboratoriju bi kontrolirali odpornost površin proti različnim tekočinam in pa vsaj deloma me-
hanske
izdelkov.
lastnosti posameznih
A. Kogej
ro računov dodatne napore in še večja prizadevanja celotne finančne službe.
V	zvezi z otvoritvijo žiro računov se je v veliki meri potrdilo pričakovanje, da se bodo z izvajanjem finančne funkcije temeljnih organizacij prek žiro računov bistveno povečali tudi stroški plačilnega prometa, pa tudi obseg dela spremljajočih ustanov kot so SDK, banke in druge.
Na osnovi zahtev in novih zakonskih predpisov so temeljne organizacije dolžne imeti poleg dinarskih žiro računov tudi svoje devizne račune. V našem primeru, ko temeljne organizacije sodelujejo z večjim številom držav, pa imajo zato več deviz, to pomeni zahtevo po odpiranju velikega števila deviznih načunov (nad 50). Gre torej za zelo zapleten postopek, ki se mu v praksi skušamo iz razumljivih razlogov izj ogniti, saj sodimo, da je mogoč ustrezen nadzor temeljnih organizacij nad pravicami iz deviznega poslovanja zagotoviti tudi drugače.
Ob analizi dosedanjega razvoja sistema plačilnega prometa, stopnje uveljavitve vrednostnih papirjev in instrumentov za zavarovanje plačil je ugotovljeno, da le-ta postaja ovira za hitrejši potek denarno-posoj ilne politike. Nezadostna uporaba vrednostnih papirjev ter prepočasno obračanje denarja v klasičnem žiralnern prometu neopravičeno povečuje količino denarja v obtoku.
V	zvezi s tem se v praksi kaže potreba po preprostejšem sistemu plačilnega prometa, to je p° dodatnih plačilnih instrumentih-Sedanji sistem namreč zahteva likvidna sredstva temeljnih organizacij. Prav tako se kaže zahteva, da se interni plačilni promet, ki je sedaj izenačen z eksternim in prav tako reguliran s zakonskimi predpisi, reši drugače, mogoče v okviru same delovne organizacije.
S. Zidar
Težave z nabavo
Ne vem sicer, od kod se je pojavila zamisel, da me je uredniški odbor zadolžil, saj pišem o vprašanjih nabave. Najbrže bi bil za osvetlitev tega vprašanja poklican kdo drug, ki to zadevo mnogo bolj pozna, jo sleherni dan spremlja in doživlja.
Dejstvo pa je, da oskrba z re-promateriali niha. V nekaterih obdobjih je izredno kritična, tako da povzroča resne zastoje v proizvodnji. Zakaj je temu tako, bi težko odgovoril, dejstvo pa je, da to drži in da povzroča težave organizatorjem proizvodnje, dodatne stroške in seveda zaradi tega tudi gospodarske posledice.
Ko se težave z oskrbo zaostrujejo, človek razmišlja, kaj napraviti, da bi bila oskrba rednejša oziroma, če se problem že pojavi, kako pravočasno obvestiti strokovne delavce, da še pravočasno najdejo nadomestni material oziroma novega dobavitelja in kaj temu podobnega. Mislim, da je ob tem največ napak. Nabavna služba bi morala poiskati oblike in poti, da bi v takih primerih pravočasno dala alternativne možnosti oziroma pravočasno obvestila, da tega in tega materiala ni in ga tudi ne bo ter da je treba namesto njega poiskati nadomestilo.
Tu pa zadeve ne tečejo tako kot bi morale iz preprostega razloga, ker se zanašamo, da so naša naročila sprejeta po količini, kvaliteti in terminu. Prav slednji zataji največkrat, saj konec koncev se še ni zgodil primer, da bi se zaradi pomanjkanja materiala proizvodnja ustavila za daljše ob-
dobje, razen zaradi pomanjkanja hlodovine; pojavljajo pa se resne motnje v procesu proizvodnje. Torej gre za vprašanje resne, dosledne in sprotne oskrbe, ne pa za vprašanje oskrbe nasploh. Pri tem pa manjka poslovne resnosti, spretnosti in ne vem česa vsega že, da bi tistih nekaj dni, ki jih navadno zmanjka, pomaknili naprej in material še pravočasno dostavili v proizvodne obrate.
Postavlja se tudi vprašanje, če je sedanja organiziranost nabavne službe najbolj primerna. Iz izkušenj vemo, da se težave rešujejo resneje tam, kjer so človeku bližje, kjer ga neposredno prizadevajo. Vsako stopenjsko reševanje, čim bolj je odmaknjeno, se rešuje manj prizadeto, bol] načelno, po določenih načelih in tako naprej.
S tem kratkim, sestavkom nisem imel namena podrobno obdelati vprašanja nabave materialov. Hotel sem le opozoriti na tiste najpogostejše težave, ki se pojavljajo in ki bi se jih dalo s primerno organizacijo ali doslednostjo odpraviti na najmanjšo možno mero, da bi s skupnim delom ustvarili čim večji dohodek v zadovoljstvo vseh zaposlenih in širše družbene skupnosti.
A. Kebe
Na osnovi svobodne menjave dela
o financiranju delovne skupnosti sestavljene ORGANIZACIJE SLOVENIJALES
Ob organiziranju sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales — proizvodnja in trgovina se je v njej oblikovala tudi delovna skupnost, ki naj bi opravljala dela skupnega pomena za vse združene delovne organizacije. Do sedaj je ta delovna skupnost opravljala le nekatera dela skupnega pomena in sicer predvsem za manjše delovne organizacije, medtem ko za druge delovne organizacije, kar lahko trdimo zlasti za Brest, ni opravljala nobenih del, ker imajo te delovne organizacije same dovolj razvite svoje službe.
Seveda je treba delovno skupnost tudi financirati. Do sedaj Je bilo to financiranje urejeno s samoupravnim sporazumom o določitvi osnov in meril za pridobivanje dohodka delovne skupnosti SOZD, ki pa je skromna Pravna osnova glede postopka, Posebej pa še glede vsebine oziroma načina, kako obravnava svobodno menjavo dela.
Da bi medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, pa tudi druga medsebojna razmerja Pri uresničevanju skupnih ciljev tn interesov delavcev, ki opravljalo dela skupnega pomena in delavcev združenih delovnih organizacij uskladili z določili zakona o združenem delu, morajo delovna skupnost SOZD in združene delovne organizacije sprejeti samoupravni sporazum o medse-bomih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Osnutek takšnega sporazuma je dal delavski svet SOZD v javno razpravo vsem združenim delov-nim organizacijam. Na ta osnu-“rk je imel Brest predvsem na-siednje pripombe:
, Dela oziroma naloge, ki so tež-.merljiva in katerih učinek je {ffV7° P°razdeliti med članice V^D, bi opredelili dogovorno kupa j in bi jih lahko financirali .s* P° nekem ključu (na primer ohodek), medtem ko naj bi pa eta oziroma naloge, ki so res Kupna vsem članicam SOZD, Predelili v skladu z letnimi programi dela, za vsako združeno de-ovno organizacijo posebej, raz-..Kmjeno po posameznih področ-I dela. To pa preprosto zaradi ega, ker je obseg posameznih dei za posamezno delovno organizacijo lahko dokaj različen. Vsa °staia dela oziroma naloge, ki ni-s° skupna vsem, ampak le neka-
terim delovnim organizacijam, se v delovni skupnosti SOZD lahko organizirajo in opravljajo. Financiranje takih del pa naj se uredi s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sprejmejo le zainteresirane delovne organizacije. Dela oziroma naloge, ki po obsegu, kvaliteti in porabnikih še niso določena, naj ne bi bila zajeta v tem samoupravnem sporazumu.
Brest se zavzema za to, da mora biti financiranje delovne skupnosti SOZD v sporazumu v celoti zastavljeno tako, da bodo zainteresirane delovne organizacije oziroma njihove temeljne organizacije obvladovale organiziranje in rast same delovne skupnosti.
Financiranje delovne skupnosti mora torej biti postavljeno tako, da bodo posamezne združene delovne organizacije oziroma njiho-te temeljne organizacije financirale samo tista dela oziroma naloge, za katere bodo zainteresirane, da jih zanje opravi delovna skupnost SOZD, ne pa, da bodo financirale povprek vsa dela oziroma naloge, ki jih bo opravljala delovna skupnost. Katera dela oziroma naloge bo delovna skupnost opravljala za posamezno združeno delovno organizacijo, pa bo moralo biti opredeljeno v letnih programih oziroma planih dela. Programe oziroma plane dela bodo sprejele posamezne združene delovne organizacije oziroma njihove temeljne organizacije. Naj povzamemo: delovna skupnost sestavljene organizacije naj opravlja natančno opredeljena in vnaprej določena dela, ki jih delovne organizacije (oziroma njihove temeljne organizacije) potrebujejo in so jih tudi pripravljene plačati. Ne sme pa se dogoditi, da bi plačevale delo, ki ga ne potrebujejo.
Cene hlodovine pa kar rastejo ...
Kje bo nova tovarna ?
O NOVI LOKACIJI TOVARNE POHIŠTVA MARTINJAK
1.	Sedanja tovarna je stara 52 let. Razvila se je iz majhnega žagarskega obrata. Posebno v povojnem času je bil njen razvoj zelo hiter. Njena lega je na mestu, kjer je bila nekdanja žaga. Širjenje tovarne je omejeno z vseh strani: na eni strani je omejeno s cesto, na drugi z vasjo, na ostalih dveh straneh pa jo omejuje močvirno obrobje Cerkniškega jezera. Zato nima tovarna na tem mestu nobenih možnosti za širjenje oziroma bi bila gradnja predraga.
2.	Tovarna je zaradi dosedanje postopne in po majhnih delih do-zidavane zgradbe pretesna, dotrajana, neprimerna in nefunkcionalna za sodobno masivno predelavo lesa.
3.	V Tovarni pohištva Martinjak se bo v prihodnjih letih osredotočila vsa Brestova finalna masivna predelava lesa. Ker se bo povečal obseg proizvodnje, na starem mestu pa ni mogoče širiti proizvodnih kapacitet, je nujno, da se lotimo postopne gradnje oziroma širjenja tovarne na novi lokaciji.
4.	Sedanja tovarna je potrebna rekonstrukcije. Posebno velja za to energetsko postajo. Ker bi rekonstrukcije na sedanjem mestu ogromno stale, obsega proizvodnje pa ne bi bilo mogoče bistveno povečati, je nujno, da se vsa vlaganja začnejo na novi lokaciji, kjer bo smiselno vlaganje sredstev, obenem pa je pred nami dosegljiv dolgoročen cilj.
Kadar govorimo o lokacijah novih tovarn ali podobnih objektov, je potrebno obravnavati ne samo novo zgradbo in novi dimnik, ki običajno stoji ob tovarni, ampak še vrsto drugih dejavnikov in objektov, ki so pogojeni z novo lokacijo. Takšni dejavniki so: razpoložljiva delovna sila, oddaljenost delovne sile od tovarne, bližina trga, bližina matičnemu podjetju, urbanistična in komunalna ureditev področja, kjer naj bi bila tovarna, možnost priključitve novega objekta na infrastrukturne in komunal, objekte (ceste, vodovod, električni daljnovod, kanalizacija, šola, vrtec, zdravstvena postaja, možnost preskrbe prebivalstva itd.), vključitev novega objekta v okolje, kjer bo lociran, vpliv objekta na okolje, tradicija, prisotnost ustreznih zemljišč, interese področnega prebivalstva in delavcev, ki ima-
jo ali bodo imeli tu svoj kruh in tako naprej.
Pogosto je velik del infrastrukturnih objektov potrebno zgraditi na novo. Vrednost nove investicije je zelo odvisna od tega, kolikšen del teh objektov je že zgrajen, oziroma kolikšen del je potrebno zgraditi istočasno z novo tovarno.
Naša družbena ureditev in samoupravljanje zahtevata in pogojujeta, da delovne organizacije ustvarjajo pogoje za reševanje in pomagajo reševati vprašanja krajevnih skupnosti in delovnih ljudi v sredinah, kjer živijo in delajo delavci teh delovnih organizacij. Poleg tega pomeni prisotnost tovarne v krajevni skupnosti tudi pogoj za napredek.
Delavci, ki so zaposleni v Tovarni pohištva Martinjak, so v mnogih primerih delavci in kmetje. Zaposlenost v tovarni ozi-
roma kmetija jim predstavljata občuten del dohodka, ki se dopolnjujeta. Eden brez drugega pa bi za mnoge predstavljal vprašanje obstanka. Izpad tovarne iz tega področja bi pomenil pasivizacijo področja in izseljevanje ljudi.
Zato menim, da je obstoj tovarne oziroma razširitev v neposredni bližini stare tovarne na predlaganem področju pod cesto proti Cerknici edina in sprejemljiva ter najugodnejša lokacija za novo oziroma postopno gradnjo Tovarne pohištva Martinjak.
Gradnja oziroma razširitev je predvidena v naslednjem srednjeročnem programu Bresta. Potrebno je, pridobiti zemljišče za razširitev tovarne in pripraviti dokumentacijo. Prvi koraki v ta namen so bili že storjeni, vendar bo treba še počakati na dokončno rešitev.
Razumljivo je, da prvi lokacijski ogled ni mogel dati odobritve predlagane lokacije, kajti upoštevati je treba interese širše družbene skupnosti. Zato je bil sprejet predlog, da se počaka na oblikovanje temeljev prostorskega plana občine Cerknica, ki naj bi bil pripravljen letošnjo jesen.
j. Majerle
Novi posli za Anglijo
Že nekaj mesecev tečejo razgovori s predstavništvom Export drva v Londonu o izvozu naših novih programov za angleškega kupca. Trenutno gre za dva programa in sicer za regal Derby iz Tovarne pohištva Stari trg in pa za dve varianti spalnice iz Tovarne pohištva Cerknica.
Regal Derby je v celoti izdelan iz oplemenitene iverice v teak designu brez okovja. Ker je angleški kupec namreč sam tudi proizvajalec, bo izdelek v svoji proizvodnji dopolnil za končno prodajo prek svoje prodajne mreže. Na osnovi večkratnih kalkulacij je kupec g. Bery, ki je bil osebno pri nas, ceno tudi potrdil. Kupec je pripravljen kupovati tedensko količino omenjenega regala za en vagon. Zdaj pričakujemo naročilo za »nulto serijo« za mesec julij in šele na podlagi te serije bi se kupec odločil za redno naročilo. G. Bery si je med obiskom pri nas ogledal Tovarno pohištva Cerknica in Tovarno ivemih plošč in izrazil pripravljenost, da iz svoje proizvodnje prenese svoj celotni program na Brest. Postavlja pa se vprašanje, v kolikšnem obsegu lahko Brest te (Konec na 4. strani)
Proizvodna novost iz TP Martinjak — gugalni konjiček
Mednarodni lesni sejem v Ljubljani
Kot vsako leto je bil tudi letos v času od 6. do 11. junija v Ljubljani lesni sejem, na katerem si je obiskovalec lahko ogledal predvsem lesno obdelovalne stroje, se seznanili z materiali in polizdelki, namenjenimi za lesno industrijo, medtem ko samih lesnih izdelkov razen oken in vrat skorajda ni bilo. Iz seznama razstavljalcev, ki ga je izdalo Gospodarsko razstavišče, je razvidno, da je letos svoje proizvode razstavljalo 131 podjetij, od tega 85 tujih. Treba je razumeti, da so domači proizvajalci zvečine razstavljali pod imenom svoje sestavljene organizacije in je zato število razstavljalcev na videz manjše.
Tuji razstavljale! so prikazali svoj ustaljeni program, zato kakšnih vidnih novosti med njimi ni bilo videti. Med domačimi razstavljale! lesno obdelovalnih strojev pa je bil vsaj po mojem mnenju paviljon Slovenijalesa, TOZD 100 najbolj bogat. Razstavljali so izdelke Tovarne strojev Žičnica in izdelke Strojnega ključavničarstva ing. Pavel Ledinek iz Maribora.
Od izdelkov Tovarne strojev Žičnica je bila na ljubljanskem sejmu prvič prikazana krožna žaga z vozičkom ali kot jo imenujejo enojna prirezovalka. Stroj je opremljen s predžagico in je — kolikor se da na sejmu ugotoviti — kvalitetne izdelave. Na zunaj zelo solidno izdelan izdelek Žičnice je bil tudi močnejši mizni rezkar. Seveda ni bilo mogoče videti, kako so izdelani in proti prahu zaščiteni vsi njegovi gibljivi deli za dvig in spust vretena, kar je pri tovrstnih strojih šibka točka.
Prvič je bila razstavljena tudi furnirka robov, ki je verjetno tudi tovrstni jugoslovanski izdelek. Furnirko robov je skonstruiral ing. Marjan Grojdek, šef pogonske službe v tovarni pohištva Brežice, izdelala pa ga je Tovarna strojev Žičnica Ljubljana. Vsekakor je sam poizkus izdelave teh strojev vreden vse pohvale, na
Novi posli za Anglijo
(Nadaljevanje s 3. strani) izdelke prevzame glede na to, da so dosežene cene nizke.
Ob obisku smo se dogovarjali tudi za izvoz dveh variant spalnice iz Tovarne pohištva Cerknica. Prva varianta je v celoti izdelana iz oplemenitenih iveric, medtem ko je pri drugi varianti korpus oplemenitena iverica, fronta pa furnirana iverica z masivnimi nalepki (fronta regal Tanja). Za obe varianti smo pred nekaj dnevi kupcu sporočili podatke, vendar dokončnega odgovora glede cen še nismo prejeli.
Sodimo, da so začetni koraki narejeni, kako pa bodo posli tekli, bomo videli čez nekaj časa. Naše želje, da bi znova začeli izvažati tudi na angleško tržišče, so velike kljub močni konkurenci, ki je na tem tržišču. Uspehi teh dogovorov bodo odvisni od kvalitete, dobavnih rokov, pa tudi od širše družbene skupnosti, koliko nam je pripravljena pomagati pri dodatni stimulaciji za pospeševanje izvoza.
C. Komac
žalost pa je po moji oceni izdelek še neustrezen in bo na njem potrebno še veliko izboljšati in izboljšati tudi tehnologijo izdela-
ve. Upajmo, da bosta proizvajalec in konstruktor z delom nadaljevala in končno dala na trg soliden stroj.
Na splošno bi ocenil, da je letošnji lesni sejem prikazal več izbora kot lanski; rahlo je bilo čutiti, da si nekatera lesnoindustrijska podjetja skušajo strojno opremo izdelovati sama. Pričakoval sem pa, da bom videl na sejmu mozničarko domače izdelave, vendar je ni bilo, niti najenostavnejše.
I. Lovše
Ob novem sistemu vrednotenja dela
Na Brestu smo se že 1. 1974 odločili, da bomo uvedli nov sistem nagrajevanja po delu, to je vrednotenje zahtevnosti dela (VZD), ki ga je uveljavljal Biro za industrijski inženiring iz Ljubljane. Dosedanja analitična ocena se je pokazala že zastarela in tudi neprimerna, saj se je iz predvidenih 25 točkovnih razredov število znižalo na 18. To pa je povzročilo, da se je podrlo pravilno razmerje, saj so v 18. razredu združena vsa dela, ki so 'bila ocenjena v zadnjih sedmih razredih.
Z oblikovanjem temeljnih organizacij so se prenesle pristojnosti vrednotenja del iz centralne komisije na komisije po temeljnih organizacijah. To pa je spet povzročilo, da so komisije enaka ali sorodna dela oziroma naloge ovrednotile zelo različno. Usklajevanje dela pa ni zaživelo v takšni meri, da bi lahko preprečevale neenotno vrednotenje. Poleg omenjenih slabosti so še tudi drugi negativni vzroki, ki so narekovali, da smo se odločili, da preidemo na drugačni sistem vrednotenja zahtevnosti dela oziroma nalog.
Sistem VZD I., ki se je že začel uveljavljati v nekaterih temeljnih organizacijah, je pokazal, da so tudi pri temu sistemu nekatere pomanjkljivosti. Tudi zakon o združenem delu je narekoval, da so se nekatera določila prilagodila našim družbenoekonomskim odnosom. Plod novih raziskovanj in usklajevanja z zakonom o združenem delu je dopolnjeni sistem vrednotenja zahtevnosti dela, ki ga na kratko imenujemo VZD II.
Bistvene spremembe pri VZD II. so v vplivnosti kriterijev ter v uvedbi novih kriterijev.
S tako dopolnjenim sistemom lahko vrednotimo vsa dela oziroma naloge (lahko tudi delokroge), torej tudi dela, ki jih opravljajo vodilni delavci, kar do sedaj ni bilo mogoče.
Z VZD II. dejansko postavimo le odnos med zahtevnostjo dela ter ugotavljanjem njegove sestavljenosti. Razpon med enostavnim in naj sestavljene j šim delom pa dolčamo s količnikom, ki ga do-
ločamo vsako leto z letnim planom; le-ta pa je odvisen od materialnih pogojev, v katerih dela delovna organizacija.
O predlaganih spremembah je bilo organizirano posvetovanje s predstavniki družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in vodilnimi ter vodstvenimi delavci Bresta. Zaključek tega posvetovanja je, da je treba najprej izdelati vzorčne ocene za tipična dela oziroma naloge po kriterijih VZD I. in VZD II. S primerjavo ocen se bodo predstavniki omenjenega posvetovanja lahko zanesljiveje opredelili, kateri sistem bi bil primernejši za vrednotenje dela na Brestu. Vse to pa bo tudi povzročilo, da bo sistem VZD zaživel nekoliko kasneje, kakor smo si zastavili v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka.
J. Škrlj
NOVA PROIZVODNA DEJAVNOST
12. junija letos je začel s poskusnim obratovanjem oddelek za izdelavo kartonov v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Za BREST, pa tudi za to temeljno organizacijo je to nova proizvodna dejavnost, ki bo zadovoljevala potrebe BRESTA po kartonski embalaži.
Današnje potrebe vseh temeljnih organizacij so okrog 50.000 kartonov in vogalnikov mesečno oziroma 2270 kosov različnih kartonov dnevno.
Nova oprema omogoča delo, ki je po značaju med obrtniškim in industrijskim delom. Glede na naše potrebe in mnogovrstne kartone ter kartone v majhnih količinah je to najboljša rešitev. S kasnejšim razvojem pa bo potrebno opremo dopolnjevati. Potrebna bo stiskalnica za odpadke, stroj za rezanje kartonov in drugo.
V oddelku bo zaposlenih 19 delavcev, ki so bili prerazporejeni iz stolarne. Vzdrževanje strojev, obračun osebnih dohodkov in ostala administrativna dela pa bodo opravljale sedanje službe.
Vprašali smo nekaj delavk, ki so razporejene v kartonažni oddelek o njihovem začetnem delu.
DANICA SRPAN je tehnolog in je za to delovno mesto tudi usposobljena. Zato se bolje počuti tukaj kakor na dosedanjem delovnem mestu inštruktorja lakirne. Težave so z začetno nastavitvijo dela, vse kalkulacije zahtevajo svoj čas za preizkušnje, pa vendar so tu prenovljeni in čisti prostori brez večjega hrupa ali prahu in je kar zadovoljna.
Tudi delavke v proizvodnji so zadovoljne z novimi delovnimi mesti, tako je izjavila IVANKA KERNC, delavka pri stroju za šivanje. Pogoji za delo so ugodni in ji tako delovno mesto kar ustreza.
Tako se je v prvih dneh preizkušnje pokazalo, da so delavci v tem oddelku s svojim delom zadovoljni.
	
1	
	
1	
	
Stara dotrajana kotlovnica v Jelki
Nova kotlovnica v Jelki
Že več let se v Jelki srečujemo s pomanjkanjem toplotne energije. Nabavljali smo novo strojno opremo, kotlovnica pa je ostala takšna kot je bila. Sedanja kotlovnica ne daje možnosti za zamenjavo stiskalnice, ki rabi za svoje delovanje temperaturo nad 100 stopinj Celzija. Sušenje v površinski obdelavi se pozimi zaradi nizke temperature podaljšuje. Ogrevanje nekaterih delov proizvodnih prostorov pa je sila majhno.
Organi upravljanja so se za novo kotlovnico odločili že v letu 1977 in od takrat naprej se in-
tenzivno pripravljamo za gradnjo. V juniju bo izdelan gradbeni projekt. Opremo za kotlovnico bo dobavil D juro Djakovič iz Slavonskega Broda.
Poleg kotlovnice bosta v novem objektu tudi kompresorska postaja in trafo postaja.
Predvidoma bo ta investicija veljala okrog 6.000.000 dinarjev. Če bosta priprava dokumentacije in izgradnje tekla po zastavljenem načrtu, bomo gradnjo kotlovnice dokončali že letos.
J. Opeka

Običajna slika za spomladansko-poletne mesece. V naši delovni organizaciji so številne ekskurzije.
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
PREDSTAVLJAMO INTERESNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJAMO INTERESNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJAMO INTERE
Varstvo otrok preveč zanemarjeno
Tudi ta mesec organizacija razgovora o občinskih interesnih skupnostih (na vrsti je bila skupnost za otroško varstvo) ni tekla čisto gladko. Šele na drugo vabilo se je odzvalo dovolj vabljenih, da je razgovor lahko stekel.
Sogovorniki so bili: Zdravko ZRIMŠEK, dosedanji predsednik skupščine skupnosti, Erna ŽUNIČ, dosedanja predsednica izvršnega odbora skupnosti, Marko ŽNIDARŠIČ, novi predsednik skupščine, Dragica PAKIŽ, nova predsednica izvršnega odbora, Marija RAZDRIH, predsednica zbora uporabnikov, Martina ŠPITALAR, predsednica zbora izvajalcev, Gregor LOGAR, strokovni tajnik skupnosti, Franc ŠTEFANČIČ, ravnatelj osnovne šole Rakek, Janez PRAPROTNIK, ravnatelj osnovne šole Nova vas-Bloke, Jožica LESKOVEC, vodja vzgojno varstvene enote Cerknica, Marinka KRALJ, predsednica Zveze prijateljev mladine in Tone ZIGMUND, predstavnik pripravljalnega odbora za izgradnjo vrtca v Cerknici.
Tudi tokrat je beseda tekla predvsem o uresničevanju ustavne opredelitve samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravne organiziranosti ter o temeljnih vprašanjih oziroma težavah otroškega varstva v naši občini.
Na območju občine živi 1500 predšolskih otrok, ki bi jim morali Zagotoviti ustrezno otroško varstvo. Zaradi premajhnih vlaganj v otroško varstvo v preteklih letih imamo v sedanjih vzgojno varstvenih zavodih na voljo le nekaj nad 200 mest. Krajevne skupnosti Begunje, Cajnarje-Žilce, Grahovo in Nova vas so brez organiziranega otroškega varstva. Stanje na tem področju nam ponazarja naslednja tabela:
Površina v m2	Cerknica	Rakek	Stari trg	Skupaj
— vseh prostorov	393	355	134	782
— prostori za vzgojno delo Površina na otroka v m2	293	217	100	610
vsi prostori	1,9	8	3,6	3,3
— prostori za vzgojno delo	1,9	4,9	2,7	2,6
Število igrišč	2	1	—	3
Površina v m2 — igrišča	800	320	—	1120
Kapaciteta v vrtcih	80	60	56	196
Število otrok v vrtcih	153	44	37	234
Število oddelkov Kadrovska zasedba	8	2	3	13
vzgojiteljice	4	1	1	6
~~ medicinske sestre	3	1	1	5
varuhinje	4	1	2	7
~~ drugi zaposleni	4	1	2	7
Družbeni plan razvoja občine Cerknica 1976—1980 zagotavlja v okviru programske usmeritve občinske skupnosti otroškega varstva v tem obdobju naslednje:
—	v tem obdobju naj bi v dnevno varstvo vključili najmanj 30 odstotkov predšolskih otrok;
—	razvijali bodo nove vzgojno varstvene oblike — potujoče vrtce, sezonsko varstvo kmečkih otrok in druge oblike;
7- staršem bo glede na njihov dohodek omogočena denarna pomoč Pri dogovorjeni ceni za dnevno varstvo in vzgojo otrok;
—	za uresničitev teh ciljev bo potrebno odpreti 170 novih mest v vzgojno varstvenih zavodih in usposobiti ustrezne kadre;
—	občinska skupnost otroškega varstva bo v sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo zagotovila ustrezna sredstva za predvideno gradnjo novega otroškega vrtca v Cerknici in za razširitev Kapacitet ostalih vzgojno varstvenih ustanov v občini.
Pomanjkljivosti v delova-
DELEGATSKEGA SISTE-
Pred leti je na področju, !ki ga edaj zajema skupnost za otroki varstvo, deloval poseben 'klad pri temeljni izobraževalni
skupnosti.
bedaj je skupščina skupnosti estayljena iz dveh zborov, ki sta nekajkrat: zasedala tudi ločeno, endar do usklajevanj ni prišlo, ker so bila stališča enotna. Naj-Prej so bile skupščine precej »ti-, e<<> v zadnjem času pa so se deti?31^ v bolj razživeli. Za delo skupščine in za uresničevanje sklepov skrbi izvršni odbor, ki ga sestavljajo uporabniki in izvajalci.
Vsaj doslej so se izvajalci prc-zavedali svojih pravic pri 0 oliko vanju ekonomskih cen v vrtcih.
Nasploh je značilno, da v delo-^anju delegatskega sistema še uiso prišla do izraza mnenja občanov prek njihovih delegatov, kt še vedno delujejo precej »odporniško«. Tudi je opaziti, da še Vedno ni prodrlo mnenje, kako s° delegacije enakopraven člen
v sistemu samoupravljanja po temeljnih organizacijah in po krajevnih skupnostih, pa zato ostaja delo delegacij v dokaj zaprtih krogih. Od tod pridejo zgolj mnenja delegacij oziroma delegatov.
Tudi do republiške skupnosti ni pravih delegatskih stikov. Doslej je gradiva sicer največkrat obravnaval izvršilni odbor in svoja stališča prek delegatov posredoval na republiško skupnost. Podobno je bilo tudi s povratnimi informacijami, ki so le nekajkrat našle pot tudi do skupščine občinske skupnosti.
Precej težav je bilo nedavno z usklajevanjem prispevnih stopenj, pri katerem delegati praktično nimajo vpliva.
POMANJKLJIVO OBVEŠČANJE
Strokovne službe si sicer prizadevajo, da bi bile delegacije čimbolj e obveščene o vseh vprašanjih s področja otroškega varstva. Do delegacij je šlo tudi po 600 izvodov gradiv; nekajkrat so bili pripravljeni tudi kratki, razumljivi povzetki. Največkrat pa so bile to kopice gradiva, ki jih delega-
t .
rv> ■ J



cije niso niti pregledale. Tudi postopek pri sprejemanju srednjeročnih planov skupnosti je bil pomanjkljiv. Tako postajajo informacije same sebi namen. Nujno potrebno bi bilo v okviru občine informativno sredstvo, ki bi zapolnilo to vrzel.
NEUSTREZNI KRITERIJI ZA SOLIDARNOST
Tudi na tem področju se v okviru republike oblikuje solidarnostni sklad za manj razvite občine. Čeprav je na dlani, da je otroško varstvo v naši občini zelo pomanjkljivo, pa vendar zaradi neustreznih kriterijev ne moremo upati na ta sredstva.
Osnovni kriteriji za nerazvitost so namreč programi rednega in dopolnilnega otroškega varstva, doslej smo za dopolnilni (80-urni) program iz solidarnosti dobili 7 milijonov starih dinarjev. Vsekakor bi si morali prizadevati, da bi izoblikovali ustreznejše kriterije za nerazvitost oziroma za solidarnostno pomoč.
SLABO SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
Čeprav so precejšnje možnosti za sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri nekaterih akcijah, le-to še ni zaživelo. Zlasti ob dopolnilnem (80-urnem) programu bi lahko skupaj s telesnokulturno in kulturno skupnostjo zastavili skupne programe in jih tudi skupaj
izvajali. Podobno je tudi pri organiziranju kolonij, kjer je sodelovanje z Društvom prijateljev mladine že zaživelo, radi pa bi pritegnili še druge skupnosti in društva; lepe možnosti so tudi za sodelovanje s taborniki, pri organiziranju šole v naravi in drugod. Sodelujemo tudi s skupnostjo za socialno skrbstvo, kjer z otroškim varstvom večkrat pomagamo materam — samohranilkam.
Zelo pomanjkljive pa so povezave s krajevnimi skupnostmi. Lete naše dejavnosti praktično niso vključile v svoje programe in plane. Morda bo bolje, ko bodo pri krajevnih skupnostih zaživele enote za otroško varstvo. Tudi pri urejanju otroških igrišč in naprav (igral) zanje ni skupnega dogovarjanja.
Še vedno ni izkoreninjena stara zavest, kako da sta otroško varstvo in vzgoja stvar zgolj vrtca oziroma šole in še ni dozorelo spoznanje, da so to naše skupne zadeve, ki izvirajo iz potreb porabnikov, šole in vrtci pa so samo izvajalci teh potreb. Od tod tudi premajhna učinkovitost teh dejavnosti.
RAZLIČNA STALIŠČA O ORGANIZIRANOSTI
Razgovor se je najbolj razvnel ob organizacijskih in samoupravnih odnosih med šolami in vzgojno varstvenimi enotami. Samoupravno sta ti dve področji organizirani vsako zase — v svojih interesnih skupnostih, pa tudi

Delo z malčki je zahtevno ...
organizacijsko se marsikje prepletata.
Eno stališče je bilo, naj bi postali vrtci samostojni in gospodarili na ekonomskih osnovah, s čimer bi ob večji samostojnosti prevzeli tudi večje odgovornosti. Zagovorniki le-tega so menili, da je v današnji situaciji otroško varstvo »pastorek«, medtem ko da ima vzgoja prvenstvo.
Drugi so menili, da je vzgoja enoten proces, ki zajema predšolsko in šolsko obdobje z vsemi oblikami varstva, vzgoje in izobraževanja. Doslej so bile namreč šole zvečine pobudniki pri organiziranju otroškega varstva. Tudi vrtca so organizacijsko lahko v okviru šol, finančno pa poslujejo samostojno na osnovi ekonomskih cen. Sicer pa so menda ti odnosi od šole do šole v občini različni...
Vsekakor razgovor ni mogel rešiti oziroma uskladiti teh različnih stališč, je pa nujno, da čimprej najdemo najustreznejšo in najbolj učinkovito obliko organiziranosti. Zavedati se namreč moramo, da so vsi otroci naši in tudi sredstva so naša — družbena.
SREDNJEROČNI NAČRT NE BO POVSEM URESNIČEN
Srednjeročni načrt zagotavlja razvijanje enotnega in dopolnilnega programa.
Doslej je v enotni program zajetih 18,6 odstotka predšolskih otrok; številka v načrtu (30 odstotkov) pa bo uresničena le, če bo zgrajen novi vrtec v Cerknici. Skupnost bo sodelovala tudi pri razvijanju novih oddelkov v Iga vasi in v Novi vasi, kjer je vrtec doslej opravičil svoje delo in opravil pomembno poslanstvo. Sicer pa je enotni del za prihodnje planiran tako kot v vsej Sloveniji — po enotnih stopnjah in bodo pogoji za vzgojni del boljši.
Uresničevanje dopolnilnega programa poteka v glavnem po zamislih. V 80-urni program naj bi sicer leta 1978 zajeli 290 otrok, sedaj pa jih je zajetih 145, čemur botrujejo različni razlogi. Predvsem so to težave s prostori, kadri in prevozi, tako da program še ni organiziran v vrsti vaških skupnosti.
Ostale stvari iz dopolnilnega programa (kolonije — letno nad 200 otrok; oprema otroških igrišč in vrtcev) se v glavnem uresničujejo.
(Konec na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
PROBLEMATIČNO — OTROŠKI VRTEC V CERKNICI
Otroški vrtec v Cerknici že nekaj let buri duhove, zlasti pa je slišati dosti govoric, ko je vsako leto toliko in toliko otrok zavrnjenih, pa čakati morajo tudi do dve leti in več in podobno.
Vrtec je odločno prenatrpan, saj njegova zasedenost močno presega vse veljavne normative. Letos bodo lahko sprejeli 20 do 25 otrok, prošenj pa je že doslej 82. Vedeti je treba, da morajo tudi med letom reševati različne socialne primere, pojavljajo se (zaradi neurejenega varstva) kadrovske težave v delovnih organizacijah in tako naprej...
Kjer je mogoče, rešuje probleme tudi vrtec na Rakeku, ki ni tako prenatrpan, vendar tudi tam jemljejo najprej otroke iz svoje krajevne skupnosti.
IN KDAJ NOVI VRTEC?
Vsi so menili, da je ta trenutek težko povedati, kdaj bo v Cerknici zgrajen novi vrtec, ki naj bi rešil vse te težave. Trenutno pripravljalni odbor pripravlja variantni predlog o financiranju gradnje. O njem bo razpravljal izvršilni odbor skupščine skupnosti otroškega varstva, ga skupaj s svojimi stališči posredoval
družbenopolitičnim organizacijam in z njim seznanil izvršni svet občine.
Okvirno naj bi gradnja veljala 17.000.000 dinarjev. Sredstva naj bi zbrali s krajevnim samoprispevkom na tem vzgojno-varstvenem okolišu, s prispevki delovnih organizacij v obliki združevanja sredstev po posebnem sporazumu, z namenskimi sredstvi občinske skupnosti otroškega varstva in s prispevkom krajevne skupnosti Cerknica.
Od tega, kako se bomo na vseh omenjenih ravneh dogovorili o akciji, je odvisno, kdaj se bo gradnja pričela. Če bo šlo vse po sreči in če bo dovolj razumevanja, naj bi to bilo prihodnje leto.
Ob takšnih razmišljanjih se je razgovor nekako iztekel. Seveda ni moč na omejenem prostoru prikazati vseh vprašanj, uspehov in težav, s katerimi se ubada otroško varstvu v naši občini in s katerimi smo bili seznanjeni. Vsekakor bo treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti samoupravnemu organiziranju in povečati vpliv občanov, ob večjem sodelovanju na vseh pa tudi pospešiti reševanje najbolj očitnih in ključnih vprašanj otroškega varstva
Razgovor zapisal in priredil B. Levec
Iz otroškega vrtca v Cerknici
Asfaltiranje ceste Begunje - Bezuljak
Letos se uresničuje dolgoletna želja prebivalcev Bezuljaka in delavcev JELKE, da bi se vozili po asfaltirani cesti. Na pobudo krajevne skupnosti Begunje in JELKE je stekla akcija za zbiranje sredstev za asfaltiranje ceste Begunje—Bezuljak.
Delavci JELKE so se na letnem občnem zboru sindikata odločili, da bodo dve prosti soboti delali, zaslužek pa prispevali za asfaltiranje ceste. Svojo obljubo so tudi v celoti izpolnili.
Ta odločitev pa je bila tudi velika vzpodbuda za prebivalce Bezuljaka in Dobca pri zbiranju krajevnega samoprispevka. Na zboru krajanov Bezuljaka so se odločili, da bodo prispevali
120.000	dinarjev; lastniki gozdov so svoj delež prispevali v obliki lesa, ostali prebivalci pa so dali denarne prispevke. Da bi za zbrano hlodovino iztržili čim več, je bil les razžagan in deske proda-
ne. Tudi svet krajevne skupnosti je sklenil, da vsa razpoložljiva sredstva nameni za asfaltiranje.
Ljubljanska banka je pripravljena kreditirati 50 odstotkov predračunske vsote.
Izpeljati akcijo pa niti malo ni lahko, saj po predračunu, ki ga je naredilo Cestno podjetje Ljubljana, znaša vrednost del več kot
1.500.000	dinarjev. S skupnimi napori pa bo tudi to vprašanje uspešno rešeno. Po zagotovilu predstavnikov krajevne skupnosti bo cesta za gotovo asfaltirana še letos.
Krajevna skupnost pa pričakuje, da bodo tudi ostale temeljne organizacije priskočile na pomoč. Še posebno veliko podporo prebivalci pričakujejo od Gozdnega gospodarstva, ki to cesto tudi precej uporablja in jo s težkimi kamioni tudi najbolj poškodujejo.
J. Opeka
Cesta Begunje—Bezuljak
Ugodna ocena
gospodarskih gibanj v občini
Potem, ko so delavci v temeljnih organizacijah ugotovili in pregledali rezultate poslovanja za leto 1977 in za prvo letošnje tromesečje, so o njih v tem mesecu spregovorili tudi na izvršnemu svetu in v skupščini občine Cerknica. Skupna ugotovitev je bila, da so dosežem poslovni rezultati v pogojih gospodarjenja, v katerih je gospodarstvo v letu 1977 poslovalo, ugodni in dovolj spodbudni tudi za
prihodnje.
Uvodoma velja poudariti, da so primerjave nekaterih kazalcev gospodarjenja s preteklimi leti nekoliko sporne, kajti v naši tehniki knjigovodstva se že leta srečujemo z vprašanjem primerljivosti medsebojnih podatkov o rezultatih poslovanja. Prav v letu 1977 so bila uveljavljena nekatera nova razmerja v dohodkovnih odnosih, spremembe pa bodo tudi v letu 1978 z nadaljevanjem uveljavljanja zakona o združenem delu. No, kljub temu velja podati na osnovi razpoložljivih številk nekatere primerjave.
PROIZVODNJA IN PRODAJA V UGODNEM PORASTU
Zelo razveseljiv je podatek, da je proizvodnja, dosežena v gospodarstvu občine v letu 1977, narasla v primerjavi z letom 1976 za 39 odstotkov in da je v I. tromesečju 1978 doseženo 30 odstotkov celotne lanske proizvodnje. Velik prispevek k tako ugodnim kazalcem imajo nedvomno nove kapacitete, kar zlasti velja za polno aktiviranje Brestove Tovarne ivemih plošč.
Pri prikazovanju proizvodnje gre za kazalce, ki so izračunani na osnovi vrednostnih podatkov o proizvodnji, kar pomeni, da vključujejo tudi vpliv porasta cen. Mimogrede, pritiski na porast cen so vsekakor prisotni tudi v našem gospodarstvu. Družba je na take pritiske, ki so vsekakor logični, odgovorila neekonomsko, upravno, tako da ostaja še naprej sistem cen nedograjen. Več kot 60 odstotkov vseh izdelkov jugoslovanskih proizvajalcev je pod upravnim nadzorom.
Gospodarstvo rešuje vprašanje porasta cen predvsem z novimi modeli, kar pa seveda ni mogoče v primerih, kjer izdelka praktično ni mogoče spremeniti (na primer iverne plošče).
Hotel sem poudariti, da vpliv cen v proizvodnji, predvsem pa v celotnem prihodku gospodarstva občine, ki je lani porasel za 26 odstotkov, ni izmerljiv.
Na tržišču je vladala v letu 1977 dokaj ugodna konjunktura, kar zlasti velja za I. polletje. V II. polletju se je pri prodaji že pokazal določen zastoj, ki se nadaljuje tudi letos. Te ugotovitve veljajo predvsem za pohištveno industrijo, na katero pa so vezani tudi nekateri drugi proizvajalci v občini (Kovinoplastika Lož). Zastoj se kaže kot posledica premajhnega števila zgrajenih stanovanj v preteklem letu.
IZVOZ V STAGNACIJI
Če napravimo majhno devizno bilanco gospodarstva v občini, potem vidimo, da je ta bilanca sicer pozitivna, da pa se je ta pozitivni delež v letu 1977 zmanjšal zaradi upadanja izvoza. Največ izvaža lesna industrija — konkretno Brest, največ pa uvažata kovinska ter lesna industrija. Lani je naše gospodarstvo izvozilo za 184 milijonov dinarjev izdelkov, uvozilo pa za 152 milijonov reprodukcijskih materialov.
Vprašanje izvoza je seveda prisotno. Več ali manj pa gre za znane težave (nesorazmerja v doseganju cen doma in na tujem, vprašanje stimulacij, ponekod tudi programskih usmeritev), ki jih bo moral intenzivneje reševati SISEOT (novo oblikovana republiška samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino).
V letu 1978 se pojavlja v občini nov izvoznik; za enkrat sicer s posrednim izvozom. Gre za avto-montažo z Marofa, ki bo letos izvozila za 15 milijonov izdelkov
v sodelovanju z drugimi temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije Avtomontaža iz Ljubljane.
KAZALCI GOSPODARJENJA NA DOBRI POTI IZPOLNJEVANJA SREDNJEROČNEGA PLANA
Družbeni proizvod je porasel lani za 27 odstotkov (družbeni proizvod vsebuje dohodek povečan za amortizacijo). Po srednjeročnem programu za obdobje 1976—1980 naj bi družbeni proizvod v gospodarstvu občine narašča z letno stopnjo rasti 12,3 %. Torej zelo ugoden kazalec gospodarjenja v letu 1977.
Dohodek pomeni novo ustvarjeno vrednost oziroma vrednost, ki smo jo ustvarili s svojim živim in minulim delom in za katero smo obogatili sebe in družbo. Lani smo ustvarili dohodek v višini 570 milijonov dinarjev ali 31 odstotkov več kot leta 1976 s 4506 delavci.
Osebni dohodki
Osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu občine so v letu 1977 znašali povprečno mesečno neto 4.570 dinarjev, kar je za 26 odstotkov več kot leta 1976. Življenjski stroški so v letu 1977 porasli za 14,6 odstotka, kar pomeni, da so se realni osebni dohodki v letu 1977 povečali za 11,4 odstotka, kar je v zadnjih nekaj letih največji porast realnih osebnih odhodkov. Osebni dohodki so bili v vseh delovnih organizacijah izplačani v skladu s samoupravnimi sporazumi panog, vendar so v nekaterih delovnih organizacijah hitreje naraščali od rasti dohodka kot enega izmed glavnih kazalcev rasti produktivnosti zaposlenih.
Najnižji povprečni osebni dohodki so bili izplačani v Novolitu Nova vas in v TOZD PLASTIKA LOŽ — v prvi delovni organizaciji 3.470 in v drugi 3.860 dinarjev povprečno neto mesečno na delavca.
Akumulacija, ki predstavlja ostanek dohodka, povečan za amortizacijo, je porasla za 36 odstotkov.
Nedvomno je važnejši kazalec, ki pove, koliko je gospodarstvu ostalo sredstev za izboljševanje materialnega položaja (za razširjeno reprodukcijo). Gre za izreden skok v letu 1977, saj je ostalo gospodarstvu lani 31 milijonov dinarjev, leta 1976 pa 11 milijonov dinarjev. Seveda je ta skok dosežen na nizko osnovo v letu 1976, kajti ta znesek bi komaj zadoščal za pokrivanje povečanih obratnih sredstev na račun inflacije, recimo samo na Brestu.
Od tu do razširjene reprodukcije, pa je potrebnih še veliko sredstev.; Gospodarstvo seveda
išče rešitve za svoj razvoj v kreditih poslovnih bank.
Ko govorimo o delitvi dohodka, je treba seveda vedeti, da mora biti delitev skladna in si mora prizadevati zadostiti različnim družbenim potrebam. Tolažimo se s tem, da je družbena akumulacija vendarle solidna. Oblikovali sta se namreč dve zamisli o akumulaciji, o ožji podjetniški in širši družbeni akumulaciji. S podcenjevanjem ožje podjetniške pa gremo verjetno predaleč, kajti kaže, da pri taki razporeditvi akumulacije le potegne premajhen delež za svoj prihodnji razvoj.
Za leto 1977 je tudi razveseljiv podatek o izgubah. V letu 1976 so znašale izgube v gospodarstvu 8 milijonov dinarjev, medtem ko je lani izkazal izgubo le Novolit Nova vas v višini 660.000 dinarjev. Razveseljiv je tudi podatek, da Brest po nekaj letih prvič ni imel izgub v nobeni temeljni organizaciji.
V prvih treh mesecih je posloval tudi Novolit z pozitivnim rezultatom, saj je ustvaril 390.000 dinarjev akumulacije.
OCENA GOSPODARJENJA ZA
I.	TROMESEČJE 1978
Dati presek gospodarjenja po I. tromesečju je zelo odgovorna in delikatna zadeva. Zakaj gre?
Prvič, lani se za I. tromesečje niso obvezno delali periodični obračuni, tako da so primerjave z enakim obdobjem lanskega leta nemogoče.
Drugič, v časovni stiski med izdelavo zaključnega in periodičnega obračuna lahko pride tudi do spodrsljajev v evidentiranju.
Tretjič, kar se mi zdi najvažnejše opozoriti, pa je, da je vpliv neplačane realizacije v I. kvartalu tako močan, da nekatere temeljne organizacije potisne celo v izgubo, kar se je tudi dejansko dogodilo.
Prav gotovo so to tisti razlogi, zaradi katerih zakon o sanaciji temeljnih organizacij dopušča, da se sanacijskih ukrepov lotimo šele po periodičnem obračunu za L polletje.
Seveda pa velja opozoriti na temeljne organizacije, ki so v I. tromesečju ustvarile izgube: Jelka Begunje, Tovarna pohištva Stari trg, Gozdno gospodarstvo Cerknica, Gozdno gospodarstvo Jelen Snežnik, Jama Rakek, Nanos Rakek, Mercator — KZ Cerknica, TOZD Javornik Rakek in Komunalno podjetje Cerknica.
Letos se gospodarstvo srečuje še z dvema novima težavama:
—	z vprašanjem pravočasne oskrbe z reprodukcijskimi materiali, kar zlasti velja za uvoz;
—	z likvidnostjo, ki je delno posledica povečanih zalog in delno posledica (še bolj pa bo) angažiranja lastnih sredstev za investicijske naložbe.
Za zaključek moram podčrtati živahnost v investicijski dejavnosti. Z investicijami smo sicer v delni zamudi predvsem iz dveh razlogov:	zaradi pomanjkanja
lastnih sredstev (upadanje lastne reprodukcijske sposobnosti) in težav pri pridobivanju soglasij za uvoz opreme.	D. Mlinar
Pomembna naložba v Kovinoplastiki — dela gredo po načrtu
NASI LJUDJE
Stane Štritof je bil rojen na Blo-čicah, v kmečki družini, ki je štela šest članov. Skromna družina si je svoj »standard« ustvarjala s kmečkimi pridelki in z rejo živine.
Ko sem Staneta vprašala, kako je preživljal otroška leta, je smehljaje povedal, da prav tako kot vsi ostali kmečki otroci. To je bil čas, ko so otroci ves dan pasli živino in iskali zabavo v preprostih igrah.
»Končati šole nisem uspel v mirnem času, ker se je vojna že začela. Zadnji razred sem končal v letu italijanske okupacije. V tem času sem začel razmišljati, na kakšen način spoditi sovražnika iz naše vasi ter iz okupirane domovine. Mlad, poln moči in želje po svobodi, sem se pridružil narodnoosvobodilnemu boju.
Moja pot je vodila v XV. belokranjsko brigado, vendar sem bil v boju s sovražnikom ranjen, kar me je pripeljalo v bolnišnico. Zdravil sem se do konca vojne z ostalimi ranjenci v Bariju.«
Vprašala sem ga, če se je po končani vojni še ukvarjal s kmetijstvom, pa je odgovoril, da to delo opravlja še sedaj. Čeprav je ves čas po vojni zaposlen, se ne odpove kmečkemu delu. Kot sam pravi, to delo opravlja »malo za hobi, malo za res«.
Stane je skromen in mi ni hotel povedati, kako priljubljen je med delavci. Inštruktor kroj linice je že skoraj četrt stoletja. Med tem časom je bil v oddelku kot vzgojitelj novih kadrov, psiholog in strokovni vodja. Vendar sedaj obžaluje, da je vse premalo novih in mladih moči, ki bi nadaljevali začrtane poti. Pripominja, da so v našem kolektivu v glavnem starejši delavci. Na vprašanje, če se vključuje v družbenopolitično življenje, je brez pre-mišljanja odgovoril:
»Sodeloval sem v delovni akciji pri izgradnji proge Doboj—Banja Luka. Moj prvi korak v tovarni je bil povezan z družbeno-politič-nim življenjem.« Potem je kar našteval odgovorne funkcije: predsednik mladine, večkratni predsednik osnovne organizacije sindikata, blagajnik sindikata, predsednik centralnega delavskega sveta, predsednik centralnega upravnega odbora, predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora in tako naprej.
»Stane, kakšne so tvoje želje?« Sem vprašala.
»Želja je preveč. Kot delavec v Martinj alku si želim, da bi bila čimprej zgrajena nova tovarna. Naš delovni prostor je tako majhen, da si ne morem zamišljati rasti proizvodnje. Želim si še na-
Stane Semič - Daki pripoveduje...
Leta 1934 sem odšel k vojakom v staro jugoslovansko vojsko. Mesec dni dopusta sem preživel pri prijatelju v Kranju, kateremu sem zaupal, da me ne mika več nazaj: zato sem z veseljem sprejel njegov nasvet, naj pobegnem v Španijo. Storil sem tako in se do konca španske državljanske vojne 'boril v vrstah mednarodnih brigad.
Po tragičnem zaključku španske revolucije so nas ujeli in odpeljali v mednarodno taborišče. Tako kot v drugih taboriščih, so tudi tam ravnali z nami nečloveško, zato sva s tovarišem sklenila čimprej pobegniti. Za načrt sva pridobila še enega soborca.
Neko noč sva se ob pol enajstih začela tihotapiti iz taborišča. Šele Po dobrem kilometru poti sva se čutila bolj varna. Nato sva se z avtobusom in vlakom vozila do Marseilla. Tam sva zvedela za neko belgijsko hotelirko, ki naju je lepo sprejela. K njej se je zateklo več beguncev. Vse nas je hranila in Vzela na stanovanje za zelo nizko ceno.
Ko ipo dolgem čakanju nisva dobila potnega lista za Jugoslavijo, sva se prijavila kot belgijska begunca. Jako sva pobegnila z vlakom v Lyon, kjer sva se morala skrivati. Tam so bili namreč že Nemci. Ko sva se skrivala med vagoni, so naju opazili, prijeli in odpeljali na policijsko Postajo. Izdajal sem se kot ljubitelj nemškega reicha in s tem vzpodbudil njihovo »domoljubnost«. Predali so nas francoskim oblastem, te Pa niso skrivale sovražnosti do Nemcev, kar se je pokazalo tudi v tem, da so naju že naslednji dan izpustili.
Odšel sem v Pariz. Seznanil sem ®o z nekaterimi Jugoslovani, ki so biti tam zaposleni, vendar je bilo Pjed njimi precej pokvarjenih tipov, ki so grdo gledali vsakogar, če so le Posumili, da je »Španec«. Na veleposlaništvu sem dobil potni list za Nemčijo s pretvezo, da grem tja de-iat. Medtem sem moral iti tudi na zdravniški pregled, kjer so ugotovili mojo delovno sposobnost. Na vlaku sem se vozil zvečine s Francozi, 'Ped katerimi so bili tudi številni ruski belogardisti, ki so kot emigranti živeli v Franciji. Bili smo vseskozi pod nemškim nadzorstvom. V Munchnu so nas stlačili v barake. L*a bi si nabrali denar za pobeg, smo Prodali zimske plašče in čakali na zaslužek. Tega smo dobivali ob sobotah.
Postajo sem si ogledal že pred Prihodom v barake. Zato nisem imel nobenih sitnosti, le gestapovca pri ^hodnih vratih sem moral ukaniti. Čakal sem vlak, ki je peljal v Salzburg. Prestopiti bi moral na vagon,
ki je peljal v Gradec, vendar sem zaradi utrujenosti in lakote na vlaku zaspal in se odpeljal nazaj v Innsbruck. Tam sem poiskal najbližjo gostilno, kjer sem hotel prenočiti, vendar me je neka ženska osumila, da sem tat in poklicala policijo. Spet sem zašel v težave. S pozdravi »Heil Hitler!« pa sem se na policiji spet izmazal in se naslednji dan odpeljal proti Mariboru.
Na mariborski postaji so me policaji odpeljali na jugoslovansko obmejno policijo, kjer sem moral odgovarjati na vprašanja o mojem delu in o potovanjih po Španiji, pa o lažnem potnem listu belgijskega begunca. Končno sem prispel v Zagreb k sestri. Svak me je zaposlil kot delavca v mesariji. Pri njem sem dočakal nesrečni 6. april 1941, ko je Hitler z bombami zasul Beograd.
Po splošnem razsulu in zmedi sem se iz Zagreba odpravil v Ljubljano (z menoj je šla tudi sestra) in se zatekel k drugi sestri, ki je stanovala v Ljubljani. Tam sem se povezal s
politično zelo napredno usmerjeno družino Del Medico. Pri njih smo se sestajali na različnih sestankih in pripravljali upor proti okupatorju. Delali smo zelo ilegalno, zato smo se morali večkrat seliti, ker so nas Italijani že iskali. 29.junija popoldne je prišel pod naš kozolec mlad človek Jernej iz Polja pri Ljubljani. Malo sumljivo se nam je zdelo, kako je zvedel za to pot, vendar je odzdravil s pravim geslom in spoznali smo, da je naš sum odveč.
Vprašal je, kdo med nami je španski borec. Oglasil sem se. Tako sem se priključil k partizanom, ki jih je takrat vodil prav ta Jernej.
Potem sem bil partizan, boril sem se po različnih krajih Slovenije, najprej kot borec, nato pa kot komandant različnih enot do končne zmage.
Zapisali B. Hribar, J. Hribar,
F. Marolt in P. Rot (Iz glasila OŠ Tone Šraj-Aljoša Nova vas »Od Blok do Rut«)
Letošnja letovanja
Sedaj, ko naj bi bilo poletje, čas dopustov, je prav, da pogledamo, kako, kje in v kakšnem številu bodo letovali naši delavci. Seveda velja to le za člane kolektiva, ki bodo letovali v organizaciji BRESTA.
Kakor že nekaj let doslej, je tudi letos največ zanimanja za letovanje v camp prikolicah v Medveji. Vzrokov za to je več, med njimi pa so gotovo najpomembnejši, da je letovanje dokaj poceni, še posebej, če si dopustniki kuhajo sami, v avtocampu se vsakdo lahko svobodneje giblje, morje je v neposredni bližini m podobno.
V	Medveji imamo v najemu osem prikolic za čez vso sezono ter še dodatnih devetnajst za čas od 20. julija do 10. avgusta, v katerem bi želela letovati večina naših delavcev. To pa je največja težava, saj je dodatni najem prikolic za krajši čas in še v višku sezone, občutno dražji.
Letos smo prvič vzeli v zakup zasebne sobe v avtocampu PADOVA III, Banjol na otoku Rabu. Za prvo leto je bil odziv presenetljiv, tako da bodo sobe zasedene od 20. junija do 5. septembra. Če bodo naši delavci zadovoljni z uslugami in ostalim, bomo naslednje leto vzeli v zakup še več ležišč.
V	Fažani je letovanje postalo že kar tradicija, vendar zanima-
nje za ta kraj polagoma usiha, čeprav po našem mnenju neupravičeno.
V celoti gledano je zanimanje za letovanje letos precej večje kot lani, vendar je še vedno zelo daleč od tistega, kar bi radi dosegli, saj je znano, kakšen učinek ima letni oddih na počutje, zdravje in delovno sposobnost človeka.
P. Kovšca
DELEGATI GOVORE
Sogovornik v tej naši stalni rubriki je bil tokrat Ciril KOMAC, vodja izvoza na Brestu. V prejšnji mandatni dobi je bil namestnik vodje delegacije Skupnih dejavnosti za zbor združenega dela občinske skupščine, v tej pa prav tako član delegacije in obenem predsednik omenjenega zbora.
prej zdrave ustvarjalne odnose med sodelavci. Doma imam sto želja, ampak najbolj si želim zdravja v družini ter uspešno nadaljevanje šolanja mojih otrok. In sedaj, ko isem že pri željah, želim vsem borcem in občanom ob prazniku borca veliko delovnih uspehov!«
Mi vsi iz kolektiva Martinjak, pa našemu Stanetu želimo veliko zdravja in delovnega uspeha v njegovem plodnem življenju.
Ž. Zemljak
— Kako ocenjuješ delo vaše delegacije v preteklem mandatnem obdobju?
Delegacija se je redno sestajala pred vsako sejo zbora (vem, da z vsako delegacijo ni bilo tako) ter obravnavala in pregledala gradivo, ki ga je dobila običajno deset dni pred sejo. Obravnava sicer ni bila najbolj poglobljena, se je pa zgodilo, da smo zavzeli drugačno stališče od predlaganega. To je bil primer z odlokom o komunalni ureditvi zemljišč (nove stopnje za kvadratni meter zemljišča); predlog je bil zatem umaknjen s seje.
— Gradivo je torej ustrezno?
Predlagatelji morajo jasno in razumljivo pripraviti gradivo, sicer ne gre na sejo. O tem odloča predsedništvo skupščine (predsedniki skupščine, izvršnega sveta, vseh zborov in sekretarja). O pomembnejših zadevah razpravlja že prej izvršni svet, ki
obli-
kuje svoja stališča in se dogovori za celotni postopek sprejemanja.
— Pa vendar kot običajni občan — čeprav se nekoliko ukvarjam z obveščanjem — zelo malo
vem o delu skupščine, njenih sklepih, odlokih ...
Nedvomno je obveščanje pomanjkljivo. Občani ne poznajo vnaprej večine predlogov, prav tako niso obveščeni o sprejetih sklepih. V okviru občine bo potrebno čimprej najti ustrezno obliko obveščanja. Za Brest se zavedam, da Obzornik ne more objavljati in prirejati vseh občinskih gradiv, čeprav o pomembnejših le obvešča. Škoda pa je, da je prenehal izhajati Informator, ki je s kratkimi povzetki nekaterih gradiv v precejšnji meri izpolnil to vrzel.
— V čem vidiš slabosti v dosedanjem delu delegatov in kako te slabosti odpraviti?
Če bi bili delegati bolj aktivni in naj bi dali svoj prispevek k delovanju celotnega sistema, bi si morali dosti bolj prizadevati za širša obzorja in razgledanost, se več pogovarjati s sodelavci o posameznih vprašanjih in tako oblikovati stališča, več sodelovati s strokovnimi službami, družbe-no-političnimi organizacijami in organi upravljanja. Tako pa, če nimaš svojega stališča, če globlje ne poznaš posameznih vprašanj, postajaš vse bolj pasiven in odmaknjen. Zato tudi ni pripomb in se stvari prepusti, naj gre svojo pot. Tudi smo delegati še preveč individualisti, preveč gledamo na stvari iz svojih_ interesov, iz interesov svoje krajevne skupnosti in podobno.
Tudi gradiva so še preveč zapletena in obsežna, saj jih recimo živa beseda, živa obrazložitev na seji skupščine dosti bolj prepričljivo osvetli in razjasni.
V nanizanem vidim poglavitne slabosti pri dosedanjem delu in le-tem bi morali v prihodnje posvečati več pozornosti, da bi jih odpravili.
Razgovor pripravil B. Levec
Iz tapetništva
Oddelek tapetništva je od januarja letos posloval kot samostojna obračunska enota Tovarne pohištva Martinjak z določeno samoupravno samostojnostjo. Do konstituiranja uporabljamo samoupravne akte TP Martinjak; sprotna vprašanja smo reševali na zborih delavcev.
Zaradi raznolikosti in velikega števila vprašanj, ki se pojavljajo pri poslovanju, ta rešitev ni bila najprimernejša.
21.	aprila je bil sprejet statutarni sklep, ki ureja oblikovanje in delo organov upravljanja do konstituiranja. 23. maja smo opravili volitve v organe upravljanja. Do sedaj so se že sestali in konstituirali: delavski svet, komisija za osebne dohodke, komisija za vrednotenje zahtevnosti
dela, komisija za kadrovsko socialne in stanovanjske zadeve ter komisija za ocenjevanje poškodovanih elementov in razprodajo.
Do konca julija se bosta predvidoma sestala odbor samoupravne delavske kontrole in odbor za ljudski odpor in družbeno samozaščito ter komisija za varnost pri delu in protipožarno varnost.
Reševanje sprotnih vprašanj je sedaj veliko lažje in kvalitetnejše. Vendar pa bodo ti organi resnično opravljali svoje delo po konstituiranju. Vedeti pa moramo, da nekaj še nerešenih vprašanj glede same proizvodnje in kooperacije vpliva na področje in kvaliteto dela teh organov.
Zaradi težav, ki so nastale po združitvi dveh različnih proizvodenj in pa zaradi težav, ki so »podedovane« (različni načini oblikovanja osebnih dohodkov, neusklajeni in nerealni normativi časov, nerealni ceniki, siromašen proizvodni program), je bilo potrebno vložiti veliko dela pri samem usklajevanju.
Vsa ta vprašanja se seveda odražajo pri prodaji, ki je trenutno problematična. To pa povsem razumljivo vpliva na odnose znotraj kolektiva in na delo samoupravnih organov. Zavedamo se, da ta vprašanja niso nerešljiva, vendar jih je treba rešiti v najkrajšem možnem času.
I.	Likar
S posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZK na Brestu
Uspešno opravljeno poslanstvo
O DOSEDANJEM DELU SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE V CERKNICI
Letos končuje na cerkniškem dislociranem oddelku ljubljanske srednje tehniške šole za lesarstvo že šesta generacija mladih tehnikov. Kakšna bo prihodnja usoda teh in podobnih oddelkov v okviru izobraževanja na Brestu, še ni znano. Teh izobrazbenih profilov je namreč za sedaj dovolj, znano pa tudi še ni, kako se bomo opredelili v Brestovem izobraževalnem sistemu — bodisi v okviru lesne industrije bodisi na našem območju — ob vpeljavi usmerjenega izobraževanja.
Prihodnost torej ni čisto jasna, za preteklost pa lahko trdimo, da so omenjeni oddelki imeli pomembno vlogo v Brestovi kadrovski politiki, saj smo z njimi močno popravili izobrazbeno strukturo in pridobili vrsto domačih strokovnjakov.
Kratek pogled v zgodovino: Leta 1962 je prišlo do dogovora med ljubljansko tehniško šolo in Brestom za oddelek v Cerknici — za odrasle, že zaposlene delavce. Vpisalo se je 35 kandidatov, končalo pa osem.
Leta 1965 je bil podpisan dogovor o dislociranem oddelku za redne učence, leta 1970 pa dogovor o dolgoročnem strokovno-vzgojnem sodelovanju; leta 1974 smo dobili tudi verifikacijsko listino, da izpolnjujemo vse pogoje, ki jih zahteva zakon o srednjem šolstvu. Spočetka so poučevali predvsem učitelji iz ma-t:čne šole, v zadnjem času pa poučujejo večino predmetov delavci
iz Bresta, matična šola pa opravlja samo še pedagoško vodstvo.
Doslej so dali ti oddelki 130 lesnih tehnikov, od katerih se jih je takoj zaposlilo 66, 64 pa nadaljevalo šolanje, nekaj pa jih študira ob delu. Z Bresta jih je doslej odšlo le enajst, kar priča o navezanosti na Brest in da doma izšolani delavci tudi ostajajo doma.
Da ne bi ostali zgolj pri nizanju številk in podatkov ter pri splošnih ugotovitvah, smo zaprosili dolgoletnega predavatelja na teh oddelkih Toneta Prelesnika za kratko kramljanje.
Naj najprej povemo, da je tovariš Prelesnik od leta 1960 za-
k |p2§	@F , 3*1 p fi
$ fpB!	g
Dan civilne zaščite v Cerknici
20. junija 1957. leta je zvezna Skupščina sprejela smernice za organizacijo in razvoj civilne zaščite. To je bila osnova za vsestransko razvijanje te najbolj množične organizacije delovnih ljudi in občanov za zavarovanje lastnih in družbenih interesov. Odtlej je postala civilna zaščita nepogrešljivi del v sistemu našega splošnega ljudskega odpora.
Tudi (letos so dan civilne zaščite naši občani proslavili z vso pozornostjo. 18. junija se je na slavnostni seji sestal občinski štab civilne zaščite skupaj s štabi iz temeljnih organizacij in iz krajevnih skupnosti. Prisotni so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Na seji je bilo med drugim posredovano izčrpno poročilo o razvoju in delu civilne zaščite v naši občini v preteklem obdobju.
Po slavnostni seji se je praznovanje nadaljevalo pred osnovno šolo v Cerknici, na katerem so bili številni pripadniki civilne zaščite in drugi občani. Predsednik
izvršnega sveta skupščine občine Cerknica je izčrpno orisal prizadevanja naših občanov za razvoj civilne zaščite in uspehe, ki so jih pri tem dosegli v tesni povezavi med temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Zatem je v imenu predsednika izvršnega sveta zvezne skupščine podelil delovni organizaciji BREST plaketo civilne zaščite za dolgoletno uspešno in organizirano delo na tem področju.
Sledile so vaje enot civilne zaščite, ki so jih občani spremljali z velikim zanimanjem. V vajah so sodelovale različne enote civilne zaščite iz KS Loška dolina, Bresta, Kartonaže Rakek, KS Cerknica in Osnovne šole Cerknica.
Po uspešno opravljenih vajah so si prisotni lahko ogledali še razstavo opreme civilne zaščite za občane in opreme za specializirane enote civilne zaščite.
Praznovanje je izzvenelo v novo spoznanje, kako je civilna zaščita del vseh nas, varnost vseh nas.
poslen v Inštitutu »Jožef Štefan«, kjer se ukvarja z raziskovalnim in eksperimentalnim delom na področju trdnih snovi, da je v Cerknici več kot deset let predaval predvsem matematiko in fi-ziko in da je bil od vseh predavateljev kljub temu, da se je vozil iz Ljubljane, najbolj reden.
— Kako te je zaneslo v Cerknico in kaj te je navezalo na ta kraj?
Moj sodelavec v inštitutu mg. dr. Kraševec — domačin iz Loške doline, ki je tudi več let predaval v Cerknici — je moral službeno v tujino, pa me je prosil, naj bi ga nadomeščal. Nato pa sem kot predavatelj kar ostal. Videl sem, da po šolah primanjkuje teh kadrov, pa navadiš se dijakov in kraja in začel sem redno predavati. Konec koncev je Cerknica blizu Ljubljane, pa še zvež zrak je na Notranjskem. Zamujal pa res nisem. Zavedal sem se pač, da je čisto drugače, če v šoli manjka profesor kot pa dijak...
— V čem vidiš pomen in vlogo dislociranih oddelkov v Cerknici?
Mislim, da so za vaš kraj dosti pomenili. Z njim ste na Brestu laže reševali svoje kadrovske potrebe, omogočili ste možnosti in pogoje za študij mladim, ki sicer najbrž ne bi študiral, kar je seveda skladno z našo družbeno usmeritvijo. In kar je morda najvažnejše, takšni kadri so povezani z domačimi kraji in kasneje ne odhajajo. Kot vem, so dijaki vnesli tudi precej živahnega utripa v športno, kulturno in zabavno življenje v Cerknici.
—Kaj pa kvaliteta pouka?
Mirno lahko trdim, da prav nič ne zaostaja za poukom na matični šoli v Ljubljani. Tehnično znanje je celo boljše, ker so dijaki tesneje povezani s proizvodnjo in s prakso v domačem podjetju. Vrzeli pa so v splošni kulturi in družboslovnem znanju.
Mislim, da so dijaki nabrali dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja na univerzi, pa tudi za delo v proizvodnji, saj so se učni programi prilagajali potrebam prakse.
— V zadnjem času je dosti govora o organiziranju usmerjenega izobraževanja. Kaj misliš o tem?
Menim, da je to dobra zamisel, saj je specializacija vse bolj potreba in izhaja iz potreb združenega dela. Teže jo bo najbrž izpeljati, ker je povezana z velikimi materialnimi sredstvi. Vsekakor bo usmerjeno izobraževanje omogočilo, da bodo učenci spoznali proizvodnjo ob študiju, že zaposleni pa bodo imeli več možnosti za izobraževanje ob delu. Več pozornosti bi morali dati tudi družboslovnemu delu in se bolj povezovati s samoupravljanjem v delovnih organizacijah.
— V vseh teh letih je bilo v šoli prav gotovo tudi kaj smešnega, kar ti je ostalo v spominu
Vsekakor. Vendar pa se sedaj ne bi mogel spomniti. Sicer o tem prav gotovo več vedo dijaki, pa naj oni ob priložnosti povedo...
B. Levec
PRVOŠOLCI O . ..
.... SVOBODI
— Svoboda je bila, ko je bilo konec vojne.
— Svoboda je lepa.
— Svoboda je naša sreča.
— Svoboda je, da se lahko učim.
... LJUBEZNI
— Ljubezen je, kadar se imamo radi.
— Ljubezen je naša domovina. — Ljubezen so moji starši.
... DOMOVINI — Domovina je naš kraj.
— Domovina je naš narod. Jaz ljubim našo domovino.
— Meni je domovina vse, kar je na svetu.
(Odgovarjali so učenci 1. razreda OŠ Tone Šraj-Aljoša Nova vas; iz njihovega glasila »Od Blok do Rut«)
Na Sinji gorici so se za »zadružnike« že začela dela
Pravilniki o požarni varnosti
V juniju so delavci proizvodnih temeljnih organizacij obravnavali osnutke novih pravilnikov o varstvu pred požarom. S sprejemom teh samoupravnim aktov bo končno urejeno tudi to področje varstva, ki je za lesno industrijo še kako pomembno.
Pravilniki urejajo predvsem organizacijo varstva pred požarom, požarnovarstvene ukrepe, ki jih zahtevajo pogoji dela in način poučevanja delavcev o varstvu pred požarom. Naloge s področja organizacije varstva pred požarom, ki so jih samoupravni organi in odgovorni delavci sicer opravljali tudi doslej, normativno niso bile urejene. Posledica tega je bila, da je bilo delo na tem področju nenačrtno in zato manj učinkovito.
Takšen način dela pa ni bil v skladu z določili novega zakona o varstvu pred požarom in z zamislijo oziroma smernicami družbene samozaščite. Novi samoupravni akti to pomanjkljivost odpravljajo, saj na tem področju nadrobno določajo naloge in obveznosti vseh delavcev temeljnih organizacij, zlasti pa še odgovornih delavcev in samoupravnih organov.
Pomembna so tudi določila, ki zadevajo požarno varstvene ukrepe. V pravilnikih so zajeti predvsem najvažnejši ukrepi za preprečitev nastanka in širjenja požara. Ostale podrobnosti pa
Pred našim
PRIPRAVE NA DESETI KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE, KI BO OKTOBRA LETOS V NOVI GORICI
Namen javne predkongresne razprave, ki traja do 30. julija, je, da slehernemu članu naše organizacije damo možnost, ustvarjalno prispevati k oblikovanju vsebine dela Zveze socialistične mladine po njenem desetem kongresu.
Osnovne organizacije morajo temeljito pretehtati vse kongresno gradivo, ki nam ga je posredovala občinska konferenca. Oceniti moramo naše dosedanje delo ter pretehtati uspehe in neuspehe, ki so jih osnovne organizacije dosegle v preteklem obdobju. Na podlagi teh ocen naj bi z neposrednimi predlogi dopolnili gradivo, ki je v javni razpravi. S tem bomo dosegli, da bo usmeritev naše organizacije dejansko odraz hotenj mladih in da bo vsebinsko delo desetega kongresa zares izšlo iz potreb vsega članstva, kar naj bi tudi jasno opredelilo mesto in vlogo v naši samoupravni socialistični družbi.
Javna razprava bo v dveh delih. Prvi del razprave bi bil orga-
bodo urejali požarni načrti, ki so jih temeljne organizacije dolžne izdelati v enem letu po sprejemu teh pravilnikov.
Na področju vzgoje in izobraževanja delavcev o požarnem varstvu je bilo doslej najmanj napravljenega. Ugotavljamo, da način poučevanja, ki smo ga uporabljali doslej, ni bil dovolj učinkovit. Potrebno znanje so delavci pridobivali predvsem na tečajih v okviru izobraževanja iz varstva pri delu in v okviru izobraževanja pripadnikov civilne zaščite. Ti tečaji pa niso bili organizirani dovolj pogosto, da bi delavci res vedeli in znali pravilno ukrepati v primeru požara. Z novimi pravilniki pa je poučevanje urejeno tako, da se odgovorne delavce poučuje na posebnih tečajih, le-ti pa so dolžni svoje znanje nenehno posredovati delavcem v neposredni proizvodnji.
Ureditev požarnega varstva v vseh podrobnostih je za lesno industrijo zelo pomembna, saj nam lahko morebiti požar v nekaj trenutkih uniči sadove dolgoletnega dela vseh članov kolektiva. Tudi iz tega razloga je sprejem teh samoupravnih splošnih aktov potreben in nujen. Še bolj kot pravilnik sam pa je pomebno zavestno izpolnjevanje sprejetih norm.
V. Žnidaršič — F. Mele
kongresom
niziran po osnovnih organizacijah in aktivih do 30. 6. Do tedaj je treba poslati na občinsko konferenco zaključke in sprejeto oceno. Drugi del naj bi bil po področnih konferencah in na občinski konferenci do 15. julija. Na predsedstvu občinske konference naj bi oblikovali končno oceno in pripombe na gradivo, ki je V javni razpravi.
Za organizacijo in spremljanje javne razprave je oblikovan poseben odbor, ki naj bi nudil pomoč pri razpravah v posameznih osnovnih organizacijah. Vsaka osnovna organizacija mora organizirati javno razpravo tako, da bo gradivo dostopno vsem članom.
V tem času naj bi poživili tudi obveščanje, tako da bodo zaključki in pripombe objavljeni po različni informatorjih in v glasilih delovnih organizacij v občini. Posebno vlogo ima tudi letošnji pohod po poteh domicilnih enot Notranjske, saj bo organiziran tako, da bo tudi med njim organizirana razprava o kongresnih dokumentih.
B. Miler
Gradnja nove blagovnice se je pričela. Na sliki zasebna stavba preden so jo podrli.
Še ena izmed stavb v središču je dobila »novo obleko«. Zdaj videz kvari samo še Kulturni dom
Letošnji Zelški koncerti
Zelše — prečudoviti notranjski kotiček, na katerega smo lahko z vso pravico ponosni —bodo letošnjega avgusta spet predstavljale vrhunske kulturne dosežke. Letos se bomo že sedmič v avgustovskih petkovih večerih lahko srečevali ljubitelji vrhunske glasbene poustvarjalnosti v ambientalno svojstvenem zelškem kulturnem spomeniku, tako značilnem in edinstvenem po svojih akustičnih vrednotah. Občinska kulturna skupnost želi s to akcijo našinvljudem tako rekoč iz prve roke nuditi najlepši umetniški užitek z nastopi priznanih umetnikov, ki imajo na svoji svetovni poti kratko postajo tudi v zelški cerkvici. Tako bomo letos v tem prostoru, vsakega petka v avgustu in prvi petek v septembru, vsakič ob 19. uri, za nizko vstopnino 20 dinarjev lahko spremljali poustvarjanje naslednjih umetnikov:
4. avgusta	koncert SLOVENSKEGA OKTETA
11. avgusta	komorno izvedbo Rossinijevega SEVILJSKE-
GA BRIVCA v izvedbi E. Sršena, F. Javornika, I. Sancina, J. Reje, A. Pusar-Jeričeve ob klavirski spremljavi Igorja Švare;
18. avgusta koncert KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OK TETA;
25. avgusta bomo prisluhnili koncertu SLOVENSKEGA KVINTETA TROBIL;
L septembra se bosta predstavila Pavla URŠIČ s harfo in znani slovenski gledališki igralec Janez RO-HAČEK.
Program letošnjih zelških koncertov, večerov, srečanj, ali kakor koli že hočemo, je sestavljen raznoliko in za vse vrste ljubiteljev glasbe. Organizator — kulturna skupnost Cerknica — se nadeja številnega obiska, ki bo presegel številke iz prejšnjih let in tako pripomogel k še večji uveljavitvi naših »notranjskih Križank«.	I. Urbas
0 izobraževanju naših kovinarjev
BREST JE PODPRL ZAMISEL O USTANOVITVI POKLICNE KOVINARSKE ŠOLE V POSTOJNI
Kako preobraziti srednje šolstvo v učinkovit šolski sistem, ki bo oblikoval kadre za današnje in prihodnje družbene potrebe na vseh poklicnih področjih, ni stvar samo načrtovalcev in snovalcev novega sistema, temveč predvsem uporabnikov, da ga skupaj s šolniki sooblikujejo.
Brestovi kovinarji se šolajo v poklicni kovinarski šoli v Domžalah že od leta 1964. Šola sprejme k teoretičnemu pouku vse naše učence — kovinarje. Kar zadeva razporeditve k občasnemu pouku, nimamo pripomb. Z domom v Domžalah pa so težave, saj naših učencev ne sprejemajo, ker Brest pred tremi leti ni prispeval sredstev za obnovitev in razširitev doma. Pravzaprav sprejemajo naše učence naknadno, če je še kaj prostora. Za učence je to zelo nerodno, ker so v negotovosti in si morajo večkrat zadnji trenutek iskati sobe pri zasebnikih v Domžalah.
Gimnazija v Postojni je ob zamislih o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje spoznala, da bo morala svojo dejavnost preusmeriti. Odprla je že oddelke ekonomske šole, v šolskem letu 1979/80 pa namerava odpreti poklicno kovinarsko šolo za poklice: strojni ključavničar, strugar, rezkalec, varilec. To je nameravala storiti že jeseni, vendar priprave niso stekle tako kot je bilo zamišljeno.
Šola bo organizirana po vzoru kovinarske šole v Litostroju, ki je najboljša šola te vrste v srednji Evropi. Litostrojski šolski center je pripravljen nuditi men-
Mladinske delovne akcije - šola samoupravljanja
Osnovni namen ponovne oživitve mladinskih delovnih akcij v naši samoupravni socialistični družbi je bil v tem, da se ob tej obliki dela mlada generacija usposobi za samoupravno odločanje in dogovarjanje, da s svojim znanjem in delom neposredno prispeva k izboljšanju razmer in hitrejšemu napredku nerazvitih področij v naši državi ter ne nazadnje, da zna vrednotiti najpomembnejšo pridobitev naše revolucije — bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
V	mladinski organizaciji dajemo mladinskim delovnim akcijam izreden poudarek, saj se zavedamo vzgojnega pomena pri oblikovanju mladega člana naše samoupravne socialistične skupnosti v zavestnega, odgovornega in ustvarjalnega delavca. Menimo, da bi moral tako šolo opraviti prav vsak mlad človek.
V	naši občini smo organizacijsko zastavili vključevanje in usposabljanje mladih za "deležbo na republiških in zveznih delovnih akcijah takole: V kraievnih skupnostih smo ustanovili mladinske delovne čete, katerih naloga ie, da izvedejo več vsebinsko pripravljenih in organiziranih delovnih akcij. Vse mladinske delovne čete pa tvorijo občinsko delovno brigado Notranjski odred. Naiboliše brigadirje med njimi pa pošiljamo na republiške in zvezne delovne akcije.
Avgusta letos bo tako odšlo na republiško delovno akcijo nad 50 brigadirjev in sicer v Slovenske Gorice — Ptuj, v novembru pa na zvezno delovno akcijo Ša-mac—Sarajevo okoli 40 brigadirjev. Priprave na udeležbo brigadirjev na mladinske delovne akcije so sedaj v polnem teku. Pokroviteljstvo nad našo brigado je prevzel BREST Cerknica in se delovnim ljudem Bresta zahvaljujemo za razumevanje in pomoč.
Prepričani smo, da bodo naši brigadirji tudi letos opravičili svoj ugled, ki so si ga že do seda i pridobili v slovenskem prostoru kot eni izmed najuspešnejših in naj marljivejših brigadirjev. Po drugi strani to potrjuje tudi dejstvo, da ie letošnji komandant zvezne mladinske delovne akciie Kozjansko 78 prav mladinec iz naše občine in obenem novi predsednik občinske konference Cerknica. Ludvik Martinčič iz Radlieka. To je brez dvoma priznanje za dosedanje delo mladih v naši občini in za usnehe, H smo jih dosegli v preteklem obdobju na področju mladinskih delovnih akcij.
Na koncu bi želel našim briga-diriem, ki odhajaio na mladinske delovne akcije, čirnveč delovnih uspehov na trasi in na interesnih področjih dela.
M. Jernejčič
torstvo vse do normalnega dela šole. To pomeni, da bo odstopil programe, učbenike, svetoval učiteljem praktičnega in teoretičnega pouka in podobno. Teoretični pouk bo v učilnicah, praktični pa v šolskih delavnicah, tako da bo vsak učenec prešel ves program, po uspešnem zaključku pa se bo vključil v delo kot mlad delavec.
Seveda so za izpeljavo tega potrebna tudi finančna sredstva, o katerih pa naj bi se porabniki kadrov kasneje podrobneje dogovarjali. Kovinarska šola je vsekakor ena izmed naj dražjih šol, saj potrebuje za svojo dejavnost material, opremo, stroje. Na Brestu menimo, naj bi zemljišče in stavbo oskrbela občina Postojna, ostale stroške adaptacije in opremo pa naj bi si delili vsi upo: rabniki enakomerno. O delitvi obveznosti naj bi sklenili samoupravni sporazum.
16. junija je svet za kadre na svoji seji razpravljal o pristopu Bresta k poklicni kovinarski šoli v Postojni in sklenil, pošiljati učence kovinarje v Postojno.
Ko je sklepal o tem, je svet za kadre ugotovil, da se na Brestu potrebe po znanju kovinarstva povečujejo iz leta v leto. Brestova razvojna usmeritev namreč je, razširjati dejavnosti, ki niso lesarske, vključno izdelovanje lesarskih obdelovalnih strojev in druge opreme. Doslej smo sprejeli v uk od dva do pet učencev na leto, ob takšni razvojni usmeritvi pa bi jih morali prav gotovo podvojiti. Torej do deset na leto.
Naj razvitejše družbe na svetu imajo tudi najbolj razvito kovinarstvo. Po njej se lahko meri stopnja razvitosti. In če je. tako, zakaj ne bi tudi naša regija.postala razvita?	F. Turšič
Sindikalni izlet
Sindikat v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je v svojem letnem programu predvidel tudi izlet za člane kolektiva. Vso organizacijo
je prevzela mladina. Tako smo se pred kratkim udeležili v polni zasedbi enega avtobusa, to je 53 ljudi, res prijetnega izleta. .
Od zanimivosti, ki smo jih videli na izletu, velja omeniti zaprte nasade cvetja, ene od.največjih v Jugoslaviji, kjer gojijo v enem samem nasadu tudi do
30.000	sadik. Ogledali smo si tudi muzej v Brežicah, kjer so razstavljene zgodovinske zanimivosti iz časa uporov Matije Gubca, zgodovinski arhiv NOB in ostale zgodovinske zanimivosti. V Kumrovcu smo si ogledali rojstno hišo maršala Tita in novozgra-
jeni kulturni dom.
M. ŠEPEC
ŠALA MESECA
Za šalo tega meseca smo dobili idejo iz Tovarne pohištva Cerknica, pomagal pa je tudi tokrat naš fotograf.
Zgoraj: prva faza rekonstrukcije v Tovarni pohištva Cerknica. Spodaj — druga faza rekonstrukcije.
Posnetka pričata, da sta obe investiciji pokriti.
Odziv bralcev na vabilo k sodelovanju v tej rubriki iz prejšnje številke je bil kar zadovoljiv, saj smo dobili 30 predlogov za podpis (samo štirje so bili anonimni, morda zato, ker so bili rahlo zlobni). Posebna komisija jih je pregledala in za objavo odbrala:
—	Edina na Brestu, ki se ne pritožuje nad osebnim dohodkom in nad osebno ocenitvijo.
—	Vendar ena izmed naših strank, ki nima težav s parkiranjem pred Brestom.
—	Tudi ona je zaskrbljena zaradi spremembe delovnega časa na Skupnih dejavnostih.
—	Zaposlili so me, da bom namesto kosilnice in kose urejala zelenice na Brestu.
—	Fotograf, samo trenutek, da pride iz stavbe še ostala živina!
Za najbolj uspel podpis se je komisija težko odločila. Odbrala je tega-le:
—	Spet kršitev delovnih razmerij. Vrtnar, sprejet brez razpisa del in nalog.
Avtor podpisa bo dobil (kot smo obljubili) knjigo iz zbirke Humor in sicer delo Don Camillo.
FILMI V JULIJU
1.	7.
2.	7.
3.	7.
4.	7.
6.	7.
8.	7.
9.	7.
10.	7. 13. 7.
15.	7.
16.	7.
17.	7. 20. 7.
22.	7.
23.	7.
24.	7. 27. 7.
29.	7.
30.	7.
31.	7.
ob 20. in 2. 7. ob 16. uri — ameriški vvestern HARRVJEVA TOLPA
ob 20. uri — ameriški pustolovski film SOKOLOVA SENCA, ob 20. uri — jugoslovanska drama STREL, ob 16. in 20. uri — francoski film DEŽ NAD SANTIAGOM. ob 20. uri — ameriška kriminalka ŠKORPIJON ob 20. in 9. 7. ob 16. uri — ameriški barvni film ŽIVALI, FILMSKE ZVEZDE.
ob 20. uri — francoska komedija VRNITEV PLAVOLASEGA AGENTA.
ob 20. uri — italijanski pustolovski film BORA — BORA. ob 20. uri — italijanska kriminalka SICILIJANSKA ZVEZA ob 20. m 16. 7. od 16. uri — ameriški akcijski film JEKLENA PEST
ob 20. uri — angleški pustolovski film DVOBOJ DO UNIČENJA, ob 20. uri — ameriška drama MOHAGONV. ob 17. in ob 20. uri — ameriški akcijski film MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA
ob 20. in 23. 7. ob 16. uri — slovenska komedija TO SO GADJE.
ob 20. uri — francoska kriminalka STRAH NAD MESTOM.
ob 20. uri — francoska drama POCESTNICA.
ob 20. uri — jugoslovanska drama POSEBNA VZGOJA.
ob 20. in 30. 7. ob 16. uri — ameriški western SOVRAŽNIK
APAČEV
ob 20. uri — italijanska komedija PROFESORICA IMA LEPE NOGE.
ob 20. uri — švedska kriminalka MOŽ NA STREHI.
Lesariada devetič
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEl.. Male JAKOVAC, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Tomaž STROHSACK, Andrej SEGA, Miha SEPEC, Franc TRUDEN, ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
V spomin
Sporočamo žalostno vest, da je 19. junija umrl naš nekdanji sodelavec — upokojenec Janez TRUDEN iz Dan.
V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1952 pa vse do upokojitve 1965. leta. Zaposlen je bil kot sortirač hlodovine na skladišču.
Vsem, ki smo ga poznali, bo tov. Truden ostal v spominu kot izredno skromen in prizadeven delavec.
Delovna skupnost TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg
Ko smo že vsi mislili, da bo letošnja LESARIADA v septembru, nekateri pa so celo namigovali, da je letos sploh ne bo, smo dobili obvestilo, da bodo lesarji, gozdarji in lovci merili moči v sedmih moških in petih ženskih športnih disciplinah v petek, 30. junija in soboto, 1. julija, na Kodeljevem.
Gledano z vidika organiziranja rekreacije v naši delovni organizaciji, sodimo naj LESARIADA, kljub temu, da so razne — IADE
Na vprašanje, kaj je pravzaprav kultura, ni povsem preprosto odgovoriti. Veliko laže se bomo opredelili, če se vprašamo, kaj so kulturne dobrine in kje jih iskati.
Kulturne dobrine so vse, kar nas lepega obdaja, kar nam okolje estetskega nudi in kar nam na bolj ali manj razumljiv način nekaj pove. Lahko začnemo pri arhitekturi in končamo v najintimnejših kotičkih človekovega bivanja.
V delovnih okoljih današnjega časa je zanimanje za kulturne vrednote različno. Nekatere skupine ali posamezniki kažejo večje zanimanje za likovno umetnost, drugi e so spet bolj privrženi gledališču, spet drugje zborovskemu petju in še bi lahko našteval; večina pa za kulturo ne kaže nikakršnega zanimanja.
Kako je pri nas, je težko reči — najbolj rožnato pa prav gotovo ne. Kulturno življenje na Brestu je omejeno na nekaj slikarskih razstav, peščica delavcev obiskuje Zelške koncerte, udeležimo se kraiših kulturnih programov ob različnih slovesnostih. To na ie tudi skoraj vse; ta »vse« pa je obenem zelo, zelo malo.
Zakaj je temu tako, je težko ugotoviti. Vzroki so nedvomno predvsem v nepoznavanju kulturnih dobrin, v slabi obveščenosti ter v slabi ali raje nikakršni razlagi določene kulturne prireditve. pa najsi gre za odrsko delo, koncert ali slikarsko razstavo.
Delavec današnjega časa ima vsekakor premalo, da ne rečem, nikakršnega znanja o kulturnih dobrinah. Šole in druge učno-vzgojne ustanove posvečajo kulturi v svojih programih nremalo časa. Do neke mere dobi človek vpogled v kulturo v osnovni šoli, na srednjih, višjih in visokih šolah pa si mora dijak oziroma študent pridobivati nova spoznanja več ali mani sam.
Tudi način obveščanja o posameznih kulturnih prireditvah zelo močno vpliva na odziv med delavci. Dosedanja praksa pošiljanja obvestil je v bistvu popolnoma zgrešena. Kaj pomeni delavcu, če mu pošljemo ali pa celo samo obesimo na oglasno desko kratko obvestilo o posamezni kulturni prireditvi, zraven pa mogoče prilepimo še prospekt? Nič! Navadno vsega tega še prebere ne. Vse drugače bi verjetno bilo, če bi dobil osebno obvestilo, pa seveda s kratko, razum-liivo in prijetno napisano obrazložitvijo posamezne prireditve. Verietno bi se vabilu v večini primerov odzval, če bi le dopuščal čas.
No. in ker smo že pri času, še tole: datum oziroma dan v tednu in čas začetka prireditve sta zelo važna za udeležbo, kajti mnogim ljudem prav neprimerno izbran čas prireditve onemogoča obisk.
Ker živimo v okolju, ki po mojem prenričaniu do kulture nima pravega odnosa, ie predvsem važno vzbuditi pri delavcih zanimam"e zanio. V ta namen ie bil organiziran poseben republiški seminar za animatorje ali če hočete. organizatoric kulturnega življenja v organizacijah združe-
deležne ostrih kritik, ostane še naprej, seveda lahko v organizacijsko in vsebinsko spremenjeni ter sedanjemu položaju v telesni kulturi prilagojeni obliki.
To utemeljujemo s tem, da imamo v podjetju v večini panog, ki so v programu LESARI-ADE, razvito aktivnost od jeseni do spomladi. To še posebej velja za mali nogomet in kegljanje, kjer se trim tekmovanja odvijajo znotraj temeljnih organizacij in med njimi. V namiznem
nega dela. Prihodnja naloga teh ljudi je, da v skladu s sindikalnimi kongresnimi sklepi pričnejo ali pa nadaljujejo z delom na področju kulturnega prosvetlje-vanja delavcev. Delo je razdeljeno na dve področji:
—	organizacija kulturnih prireditev,
—	organizacija kulturnih dejavnosti.
Povsem drugače je z organizacijo posameznih kulturno-umet-niških dejavnosti. Na tem področju,_ vsaj doslej, v naši delovni organizaciji nismo naredili še niti koraka. Če se že kdo ukvarja s kulturo, potem to dela v društvih, pa krajevnih skupnostih, Kolikor vem, je v občini nekaj dramske in zborovske dejavnosti. Posamezniki, ki se ukvarjajo s slikanjem ali kiparjenjem, so neorganizirani. O folklori in recitorjih skorajda sploh ne moremo govoriti. Tudi muzejev imamo glede na precejšnje število pomembnih dogodkov in osebnosti iz preteklosti zelo malo.
Čaka nas še veliko nalog. Takoj pa naj povem, da organizator kulture sam ne more veliko storiti. Potrebuje polno podporo delovnega kolektiva, v katerem dela in živi, sicer lahko vse, kar želi napraviti, zapre v torbo in odloži v arhiv prihodnjim rodovom v vednost.	F. Mele
tenisu in odbojki smo sodelovali v medobčinski sindikalni ligi, ker naše TOZD še nimajo svojih ekip, strelci so vseskozi aktivni, nekoliko bolj vprašljiva je dejavnost v šahu in balinanju, kjer pa je v zadnjem času Ie čutiti premik na bolje.
Vsa ta aktivnost se pred počitnicami zaključuje s tradicionalnim četverobojem TITAN — KOVINOPLASTIKA — LAMA BREST in z LESARIADO.
V	tej verigi dejavnosti pa manjka še zelo pomemben člen. To so občinske sindikalne igre, v katerih bi morale sodelovati ekipe TOZD v organiziranih ligah, ki zagotavljajo stalno aktivnost.
V	času, ko bo izšla ta številka OBZORNIKA, bo LESARIADA ravno trajala. Zato je vsako napovedovanje tekmovalnih uspehov in neuspehov brez smisla. Povemo lahko le to, da smo imeli pri žrebu veliko smolo, kar še posebej velja za namizni tenis, balinanje in šah.
Uspeh iz lanskega leta, ko smo v skupni uvrstitvi zmagali z veliko prednostjo 30 točk bo letos nemogoče ponoviti, le z veliko borbenostjo vseh ekip je možna uvrstitev med najboljše tri.
P. Kovšca
Tudi letos drugi
Letošnji četveroboj je bil 27. maja v Ložu, kjer je bila gostitelj Kovinoplastika.
Rezultati:
1.	Mali nogomet: L Kovinoplastika, 2. Brest, 3. Lama
2.	Kegljanje — M: L Kovinoplastika, 2. Titan, 3. Brest
3.	Kegljanje — Ž: 1 .Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika
4.	Streljanje — M: L Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika
5.	Streljanje — Ž: L Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika
6.	Kros — M: 1. Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika
7.	Kros — Ž: L Brest, 2. Kovinoplastika, 3. Titan
8.	Namizni tenis — M: 1. Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika
9.	Namizni tenis —• Ž: 1. Brest, 2. Kovinoplastika, 3. Titan
10.	Šah: L Titan, 2. Brest, 3. Kovinoplastika
11.	Odbojka: L Titan, 2. Kovinoplastika, 3. Brest
12.	Vlečenje vrvi: L Kovinoplastika, 2. Titan, 3. Brest
V skupni uvrstitvi je zmagal Titan s 35 točkami pred Brestom, ki je zbral 31 točk ter Kovinoplastiko s seštevkom 29 točk.
Če ocenjujemo uvrstitve naših ekip, potem lahko trdimo, da smo bili letos zelo blizu prvega mesta. Da ga nismo osvojili, je vzrok v tern, ker so nastopile oslabljene ekipe v malem nogometu in kegljanju zaradi istočasnega nastopa mladinskih ekip na tekmovanju SOZD Slovnijales v Brežicah. Neopravičeno pa je izostal tudi tretji član moške ekipe v krosu.
Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, drugo leto pa smo mi na Brestu prireditelji jubilejnega, 10. četveroboj a.	P. Kovšca
Druge v državi
VELIK USPEH KEGLJAVK BRESTA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BEČEJU IN BEOGRADU
Kegl javke Bresta so na državnem prvenstvu, ki je bilo 3. in 4. junija v Bečeju ter 17. in 18. junija v Beogradu, dosegle največji uspeh v zgodovini Kegljaškega kluba BREST.
Uvrstile so se na odlično drugo mesto za ekipo Celja ter pred lanskimi državnimi prvakinjami ekipo Medveščaka, četrte pa so bile igralke Petrovaradina.
Posebno dobro so igrale v polfinalnem nastopu v Bečeju, kjer so bile prve. V drugem delu tekmovanja pa jim je zmanjkalo moči in so zdrsnile za eno mesto.
Najboljša v ekipi Bresta je bila Helena Mulec, ki je igrala v odlični formi in je podrla 845 in 848 kegljev. Omeniti velja tudi soliden rezultat rezervne igralke Dragice Pokleka (390 in 395).
Rezultati:
1.	CELJE 9863 (4832 + 5031)
2.	BREST Cerknica 9693 (4860 + 4833) (Mulec 1687, Kralj 1658, Čulič 1635)
3.	MEDVEŠČAK 9689 (4705 + 4984)
4.	PETROVARADIN 9523 (4729 + 4794)	F Gornik
Kultura in delovna organizacija