Ivanu Dimniku v slovo Ne stare vihar in rja ne sne, kar bolest je skovala .. . Ose se zaganjajo najrajši v drevo. ki rodi najboljši sad. Od nekdaj je bilo tako! Čim bolj se drevo razvija, čim lepšo cvete in čim boljši sad obeta, tcm več je strupenih os, ki ga obkrožajo. In čim bolj se bliža žetc^v lastnega truda, tem bolj se zagrizejo vanj. Odkar je naše drevo pognalo korerrine, odkar se je z lastno močjo začelo samostojno razvijati, šumi okrog njcga, brenči in histerično grize. Boleče so bilc rHne kakšenkrat, boleče in skeleče, tudi krvavele so, ali drcvo ni izkrvavelo! Rane so se sprot^ zaceHle in v brazgotinah je bjlo drcvo še odpornejše, kajti do življenjskega sok^ n^|o /Sesila strupena žela. .* TV^T X Živo in^rdfavp' je^naše drev<!> prišlo v današnje dpi iz hlapčevsko dobe konkordata, polne ponizevanja in odvisnosti, preko Lampetovih časov, ko se je delil kruh po dvojni morali. Prekaljeno, v teh dobah težkih preizkušenj je naše d^evo izšlo iz raznih borb in viharjev polno volje do življenja. Zato bi mor- da ne bilo prav>-kj»>Bi teh dob ne bilo, zakaj kako naj 1?i drugače spoznali lastno vrednost in kako naj bi drugače vedeli, da se nam ni bati bodočnosti? Kiristov nauk poštenja, enakopravnosti in ljubezni do bliži>jega se je razlil med človeštvo mimo areu>'in skozi tesne okove. Ali končno je'le\zftiagal! Kajti brez žrtev ni zmage?-v ¦' \ Vsaka rank-'je bcJeča! Ali vsaka rana tudi kuje značaje, uravnava hrbtenice in onemogoča pomehkuženje. Naša borbaVborba za samostojnost in za sebi vreden prostor na tem svetu ni od včerraj. Sega daleč nazaj in je bila vedno ostra. Zato je ustvarila trdne in preizkušene borce, katerih vrste se večajo iz dneva v dan. lz dneva v dan jih skupna bolest druži v enotno voljo in vodi proti skupnemu cilju. In tako bo prišlo, kar mora ipriti: Prišel bo dan, ko bo borce skupna bolest tako skovala in tako v trdno jeklo prekalila, da ne bodo ose več ose, ampak muhe enodnevnice, ki jih preženeš s prezirnim zamahom roke. To Tebi, Ivan Dimnik. na pot! -bič-