161 jim zgledam in sprosi mi od Boga to milost, da bom bliž¬ njemu pomagal v vsaki po¬ trebi z besedo in djanjern, da z deli usmiljenja pridobim mi¬ lostno sodbo. Amen. Tretja nedelja. Sv. Alojzij zgled spokornosti. Premišljevanje. Malokdo ohrani dragi zaklad krstne nedolžnosti; pred ali poznej se zgubi in zapravi. Z madeži gre¬ ha pa ne zamore nikdo v nebeški raj; kaj je tedaj storiti, mar obu¬ pati? O ne, Bog je neskončno mi- lostiv; zmivajo se grehi z resnično pokoro, z gorkimi solzami srčne žalosti. Posnemajmo sv. Alojzija vsaj v spokornosti, ker ga ne po- Sv. Alojzij. 11 Ben/U4*.' ra in (Iruiji v Einsicrfnln u Sviciusko. rep. Molite brez prenehanja. e ali šestnedeljna pobožnost v čast sv. JVlojinja poleg nemškega. Pridal je molitve za službo božjo in življenje sv. Stanislava Kostka Valentin. Lahi, duhoven ljublj. škofije Z dovoljenjem visokooast. ljubljanskega škofijstva. Šeštega natisa. -HtH' - V Ljubljani, 1895. Založil in prodaja MATIJA GERBER. Tiskarna R. Miličeva v Ljubljani. ^oolftgjg V v o d. f ešenje sv. Alojzija se je začelo že 30 let po njegovi smrti, ko je bil 1621 zveli¬ čanim prištet. Ko pa je bil od papeža Benedikta XIII. sv. Silvestra dan 1726 za svet¬ nika razglašen, in mladini sploh, posebno pa učencotn v zgled bogoslužnosti in deviške či¬ stosti postavljen, se je začelo širiti češenje nje- govo po vsem svetu. V spomin šestih let, ktere je preživel sv - Alojzij v samostanu (kloštru) so prejemali častitelji njegovi šest nedelj po vrsti sv. za¬ kramente. Papež Klemen XII. pa so 1. 174-0. dovolili popolen odpustek za vsako teh šest nedelj vsakemu, kdor ob njih vredno prejema presv. rešnje Telo in opravlja v slavo božjo in čast sv. Alojzija še kake druge pobožnosti, mo¬ litve, premišljevanja, dobra dela i. t. d. To če¬ šenje sv. Alojzija je tudi obilen sad obrodilo. V vsili potrebah je pomagal ta ljubljenec božji gorečim in stanovitnim svojim častiteljem. Po¬ sebno so se po njegovih prošnjah pokorili za¬ starani, trdovratni grešniki; obupne duše so se umirovale; stare grešne razvade so se opu- šale; čistost se je skrbniši jela varvati; mla- 1 * 4 dina je postajala po ti pobožnosti bogaboječ- nejši in nedolžniši; mlačni so se vnemali za svetejši življenje, ker jim je oči odpiralo več¬ kratno sptrašanje vesti in pogostni sklepi so jih spravili iz nesrečne mlačnosti; pobožni so vidno rastli in pribirali v dobrih in lepih čednostih. — Pa tudi v telesnih potrebah je pomagal Bog mnogokrat po prošnjah sv. Alojzija. Kakor hasnovita in koristna je ta šest- nedeljna pobožnost vsakemu človeku, posebno pa mladini; naj vender popraša vsak spoved¬ nika za svet, bi jo li opravljal ali ne. — To je gola resnica, da nikdar ne zabrede človek, ki pogosto pa vredno prejema sv. rešnje Telo, v take hudobije, v kakoršne se pogrezvajo mlačni in brezvestni opušalci in zasmehoval« tega sv. zakramenta. Kdor tedaj želi sv. Alojzija častiti in po¬ snemati lepe njegove čednosti (to je namreč svetnikom naj ljubši češenje), ima v teh bu- kvicah vodilo, kako zamore v čast sv. Alojzija opravljati od sv. cerkve potrjeno in z odpustki obdarjeno šestnedeljno pobožnost. Bog naj obudi z žarki milosti svoje obilno sadu! — #r — L NAUK od šestnedeljne pobožnosti sv. Alojzija. or želi sv. Alojzija goreče častiti in si pridobiti obil¬ nega sadu za zveličanje, naj zvesto spolnuje ta vodila: 1. Moli vsak dan skoz celili šest tednov v čast sv. Alojzija, po 6 Očenašev, 6 češenili Marij in 6 čast Bogu . . . 2. Beri vsako nedeljo te pobož¬ nosti prav prisrčno in zbrano nekaj življenja sv. Alojzija, ter se v tednu spominjaj, kaj si v nedeljo bral in 6 prizadevaj si, da boš sv. Alojzija častil s posnemanjem tistih čednosti, ki so ti bile v nedeljo pred oči po¬ stavljene. 3. Sprejmi prav goreče vsako nedeljo te pobožnosti sv. za¬ kramente, ter ponavljaj čez teden v nedeljo storjene sklepe. 4. Varuj se skrbno greha, celo majhnih napak; beži pred grešno priložnostjo, slabo tovaršijo, lenobo, praznimi pogovori, radovednostjo itd. 5. Spominjaj se pogosto sv. Alojzija; izročuj se mu v varstvo, in zdilmi k njemu pri vsakem delu; opravljaj z dobrim namenom Bogu v poveličanje in sv. Alojziju v čast dolžnosti svojega stanu in druga dobra dela. 6. Tudi ne opušaj vnanjih spo¬ kornih del; krati si kaj jedi, in vsaj poželjivosti svoji ne strezi. Ne gle- daj in ne poslušaj iz radovednosti, 7 govori prijazno in v potrebi, strezi ra d bližnjemu, sosebno pa domačim. 7. Dela kršanske ljubezni o Priložnosti vselej spolnuj; svari, uči zlasti otroke, dajaj dober zgled bi za vse moli. Poskušaj tudi če¬ šenj e sv. Alojzija širiti, ako govo- ' iš o priliki od življenja in čednosti njegovih. 8 Sporočila sv. Alojzija do častiteljev svojih. I. Premišljuj Kristusovo trpljenje. Imej prisrčno pobožnost do tr¬ pljenja in smrti Jezusove; srce se ti bo otajalo in pri vsakem premi¬ šljevanji se bo topilo žarečih zdihlje- jev. Premišljuj skrivnosti Kristuso¬ vega trpljenja od umivanja nog do groba; vsako uro se spomni ene skrivnosti, premisli jo nekoliko, po¬ tem zdihni k Jezusu, moli in prosi ga kake posebne milosti takole: Cešena mi bodi ura, ob kteri je moj Zveličar noge umival svojim učencem, presveto Telo postavil, krvavi pot potil itd. Zavolj tolike ponižnosti ob umi¬ vanji nog mi dodeli, o Jezus! 9 (la svoj napuh ukrotim in po¬ nižno živim5 ali: Zavolj ne¬ skončne ljubezni svoje o po- stavljenji presv. Telesa te pro¬ sim, dodeli mi milost, naj bi te v tem sv. zakramentu vselej prav goreče prejel: ali: Zavolj krvavega pota na oljski gori, mi olajšaj in oslajšaj smrtno uro in me varuj satanovih sleparij itd. Kdor ob vsaki uri D. Marijo in angelca varha časti, bo-prav lahko tudi to premišljevanje opravljal. Sta¬ novitno se drži te navade, in obilno sadu ti bo donesla, če tudi samo enekrati na dan premišljuješ. Pre¬ mišljuj zvečer ob šestih: Jezus ves poni¬ žen učencem noge umiva 5 ob sedmih: Jezus presv. Telo v spomin svoje smrti postavi; 10 ob osmih: Jezus na oljski gori moli, krvavi pot poti, od Juda Iškarjota je prodan in potem vjet; ob devetih: Jezus je bil pred vikšim duhovnam od hlapca neusmiljeno za uho udarjen. Preden zaspiš, premišljuj za¬ sramovanje in pretepanje, ktero je Jezus čez noč trpel; in zjutraj zopet premišljuj ob štirih: Jezusa zvezanega pred judovski zbor peljajo 5 ob petih: Jezusa Pilatu kri¬ vično tožijo ; o b š e s t i h : Herod Jezusa za- smehovaje ko norca belo obleče; ob sedmih: Križaj ga! Ba¬ raba nam spusti! kriči druhal; ob osmih: Rabeljni so raz¬ mesarili Jezusa ob krvavem bičanji; ob devetih: Jezusa so s trnjem kronali; 11 ob desetih: Poncij Pilat Je¬ zusa bičanega ljudstvu pokaže, in ga po nedolžno v smrt obsodi; ob enajstih: Jezus nese težki križ na Kalvarijo; ob dvanajstih: Jezusa med tolovajema križajo; ob eni: Jezus moli za kri— žavce svoje in obljubi raj skesa¬ nemu tolovaju; ob dveh: Jezus izroči ža¬ lostno svojo mater Janezu in Janeza Mariji, in toži svojo zapušenost; ob treh: Jezus -izroči svojo dušo Bogu Očetu, glavo nagnje in umrje ; ob štirih: Jezusova stran je bila s sulco odprta; ob petih: Jezusovo telo v grob polože. 2. Posnemaj Jezusa in Marijo, a) Greh je edino hudo, ker samo greh te v pekel palme. Gelo 12 naj manji greh žali Boga, zatorej varuj se ga; rajši vse, tudi smrt pretrpeti, kakor bi Boga žalil. bj Da se greha obvaruješ, brzdaj vse počutke, oči, ušesa, ker skozi uje hodi smrt v dušo. Ogibaj se vsake grešne priložnosti, slabili tovaršij, lenobe; govori samo v po¬ trebi ; imej v mislih Boga in svete reči ti bodo pa vse slabe želje zginile. c) Ce te vender še skušnjave nadlegvajo, spomni se, da te božje oko povsod gleda in njegova milost te tudi podpira povsod, ako se češ bojevati zoper skušnjave. d) Srca ne navezuj na svet, časno blago, veselje in druge stvari. Stvarjen si za Boga, ne za svet. Vse moraš enkrat pustiti, sam Bog ti ostane vekomaj. e) Zares spokorno naj bo tvoje življenje; zatiraj lastno voljo, in ne strezi mesu po njegovi poželjivosti. 13 Res je spočetka zatajevanje težko 5 ali veselje presega vse grenkosti, če prvo zoprnost premagamo. f) Ne obupaj v stiskah in trp¬ ljenji. „Kdor Boga ljubi, se mu vse v prid končuje 44 . Neizrečeno pla¬ čilo je vsem obljubljeno, ki zemelj¬ ske nadloge voljno trpe. g) Iši svojega veselja v Bogu ; z Bogom ravnaj, Bogu zaupaj, Bogu vse dušne in telesne potrebe razo¬ devaj. Bog se da najti vsem, ki ga željno išejo; Bog rad usliši, le pri¬ srčno ga ljubi nad vse." h ) Oziraj se rad na križanega Zveličarja : v njem gledaš neskončno ljubezen božjo in neskončno nehva¬ ležnost svojo. Na križu boš spo¬ znal hudobijo greha, pa tudi trpljenje, ki čaka nespokornikov po smrti. i) Zareče ljubi Jezusa v presv. zakramentu. Njega ljubezen do greš¬ nikov je taka, da stanuje noč in 14 dan v prostovoljni ječi in hrepeneče pričakuje, kdaj ga bo prišel kdo kakili milosti prosit. Obiskuj tedaj ob vsaki priložnosti Kralja nebes in zemlje na tem prestolu usmilje¬ nja in ljubezni. k} Imej tudi prisrčno ljubezen in trdno zaupanje do Marije, prečiste Device, matere božje in tudi svoje matere in besednice pri Bogu. Ona ne zapusti nikogar svojih otrok. 1) Po ljubezni tvoji do bliž¬ njega se spoznava velikost ljubezni tvoje do Boga. Kdor bližnjega ne ljubi, mu ne pomaga v potrebah z besedo in djanjem, pa vender pravi, da ljubi Boga, je grd lažnik. Kako bo Boga ljubil, ki ga ne vidi, ker ne ljubi bližnjega, ki ga vidi? „Kar ste revežem storili, ste meni sto- rili“, pravi Jezus! —*©**&• — 15 Red, po kterem naj kristjani žive. (0. Fr. Neumayer-a.) Vse naj se zgodi spodobno in po redu. i. Kor. u, 40. Splošna vodila. 1. Bog ne tirja od nas posebnih del, samo greha se varujmo in na¬ tanko spolnujmo vsakdanja opravila. 2. Bog hoče, da vsakdanja dela pametno in zavedno opravljamo, ne pa samoglavim in površno. 3. Bog ne gleda toliko našega djanja, kolikor naše srce. To je pred Bogom storjeno, kar si kdo storiti prizadeva. Te vodila spolnuj in boš rastel v dobrem. Po njih preiskuj vsaj vsak mesec stan svoje duše, da zveš, ali 16 greš proti nebeškim planjavam ali v peklensko brezno. Po teh vodilih naj napeljavajo k dobremu tudi go¬ spodarji in gospodinje otroke in pod¬ ložne svoje. Posebna vodila. 1. Ob navadni uri ustajaj: „vselej, urno, pobožno". „VseIej u vstani brez izgo¬ vora. Truplo je len hlapec, ki rad polega; kdor ga sluša, mu bo pe¬ šala duša. „U r n o“ vstajaj brez pomude. Pogubljeni se bodo ob trobentnem glasu: vstanite mrtvi! počasi gibali, zveličani pa se bodo „urno u iz gro¬ bov vzdigali. „P o b o ž n o“ vstajaj kot tički, kteri na vse zgodaj Bogu hvalo žvrgole. Prični dan, kakor bi bil zadnji tvojega življenja. 17 “■ Bodi pri sv. maši ^spodobno, pazljivo". „S p o d o b ii o 44 , ker se pobož- bost srca razodeva in množi po »•spodobnem 44 vedenji. „Svete reči Za svete ljudi 44 . „Pazljivo 44 . Kdor zna brati, na j bere iz bukvic; kdor ne zna brati, naj moli žalostni rožni venec. Učenja naj se z žalostjo nad grehi, kakor se začenja sv. maša z očitno s povedjo. Pri sv. evangeliji zahvali ^°ga za dar sv. vere in prosi raz¬ svetljenja krivovercem in nevercem. P oa ni, :jO !k >d ;0 ia |0 o o li e š „Z m e r n o 4t , da hi še lahko * a j povžil, ko od mize greš. Vži- Va jte darove božje za potrebo, ne P a zavolj poželjivosti. v „S podobo o“. Živina žre, e l'»vek pa je. Razveseljuj se „pošteno, priljudno". „P o š t e n o u . Ogibaj se vese- 'K ki pripravi dušo v nevarnost ali Za volj druščine časa in kraja. Povsod te gleda božje oko in angelj varh. „P r i 1 j u d n o“. Človek je člo- 'eka, spoštovati dolžan. .Prst in v ’°da ste dve različne reči; zmešaj )'; imaš blato. Predomače vedenje d° svojega spola nas dela zaničljive, "apravlja jezo in prepir; z drugim spolain pa nevarnost donaša, ker z gine vsa sramožljivost. 8. Delaj „po redu, pridno". ,,P o red u u , da zapovedana dela vselej pred samovoljnimi oprav- Ijaš. Kdor tako ravna, ne ravn 3 po svoji glavi, ampak, kar je po¬ trebno in koristno. Red je želez¬ nica 44 , ki nas vozi brez truda i ' 1 ovinkov v namenjeni kraj. „P r i d n o 44 s potrebnim dušnim in telesnim trudom. „Bog te gledal Bog ti pomaga; Bog te plača ! 41 Te li ne bo ta misel spodbadala- Kdor ima Boga pred očmi in se pogosto v nebo ozira, naj prid nisi svoja dela opravlja. 9. Premagaj se „pogostno, močnodušuo". „P o g o s t o 44 , da se privadiš sebe gospodariti. Oči, ušesa, jeziki roke, noge, grlo, ljubezen, jeza? poželjivost, strah, žalost, veselje te bodo nenadoma napadli, da bi te za seboj potegnili, pa krepko se jim ustavljaj. „Kolikor se boš pre¬ magoval, toliko boš rastel v do¬ brem 44 , pravi Tomaž Kempčan. „Močnodušno“. Delo in topljenje okrepujeta dušo in telo. Naj se še tolikrat težave povrnejo, z božjo pomočjo vse pretrpi. Kdor dolgo in pobožno živeti želi, naj varuje mehkužnosti. Ljubezen božja in ljubezen samosvoj na se nikakor ne strinjate. 10- Opravljaj radovoljno pobožnosti „kratke in prosto". „Kratke“, ker dolgih ali ne boš dolgo opravljal, ali pa prav slabo. Bog ne gleda, koliko 'storimo, a wipak kako storimo. En zlat več velja, ko mnogo grošev; tako tudi kratke pobožnosti dobivajo ceno in vrednost po „gorečnosti in stano- vitnosti‘ 4 , kakor tudi majhni demant vse druge kamene prekosi zavolj blišča in krepkosti. „Prosto“. Te pobožnosti se brez greha smejo spremeniti ali celo 24 opustiti, če dušni prid kaj boljšega svetva. 11. Zdihuj k Bogu ,, pogosto, resnično". „P o g o s t o“ vsaj vsako uro enkrat. Kar je dihanje truplu, to je molitva duši. Kamor koli greš, kjer koli si, bodi vesel, bodi ža¬ losten, v vseh nadlogah in okoli' šinah zdihuj k Bogu. Tvoji zdih- Ijeji bodo predrli oblake, in milost božja te bo z nebes obrosila. „Re s n i č n o u v srcu, ne samo na jeziku. Češ prav moliti, se vadi Boga ljubiti v mislih in djanji. Lju¬ bezen je ogenj, ki naj hitreje konča plevel našega srca. 12. Svete zakramente prejemaj „željno, vredno". „Z e 1 j n o“, ker Jezus sam nas vabi: „Velika večerja je pri— pravljena 44 . če ne poželiš te večerje, 25 81 se družili jedil napolnil. Izmeči iz sobe otrobe, da ti bo dišala nebeška mana. Tekne post truplu, pa duši Napravljaj pogosto dobro večerjo. „Vr e d n o 44 . Glej, da ne pri¬ deš brez ženitvanjske obleke, brez pobožnosti in božjega dopadajenja k angeljski večerji; drugač boš pah- n jen v temo, kjer bo jok in škri¬ panje z zobmi. Sv. obhajilo naj ti bo večerja, pri kteri vživaš Kri¬ stusa „zveličarja 44 , ne pa ostrega ^sodnika 44 ; pri kteri Kristusovo trpljenje „premišljaš 44 , ne pa „po- n avljaš 4< ; pri kteri duša uživa „mi- *ost in zastavo večnega življenja 44 , 'm pa „večnega pogubljenja 44 . 13. Vest sprašuj „vsaki dan, skrbno«. „Vsak dan 44 , ker vsak dan grešiš. Ge tega ne storiš, se boš knialo privadil grešiti. Ge tudi ne moremo vseli grehov naenkrat opu- 26 stiti, jim moramo pa vsaj posamezno zi spodrezovati in ogibati se priložnosti- sl „S k r 1) n o u . Kristus na križu v naj ti bo zrcalo; v njem se ogle' ii daj; po njem sprašuj svojo glavo, I ušesa, oči, roke, noge, jezik in srce. s Življenje sv. Alojzija. I. Alojzij otrok. Oče sv. Alojzija, Ferdinand, je bil imenitnega rodu Goncaškega. Bil je grof Kastiljonski v Lom¬ bardiji, knez rimskega cesarstva in poveljnik vse vojske Filipa II. , kra¬ lja Spanjskega; tudi v rodu je bil z mnogo plemenitniki, zlasti z voj¬ vodom Mantovskem. Mati sv. Aloj- 27 !1 ° zija, Marta, je imela ravno tako ll ’ slavne starše. Za mladih let je ži- 5U v ela na dvoru »panjskem v blišču 5 ' "1 časti pri Izabeli, kraljici in ženi Filip ovi. Ko jo knez Ferdinand e ' snubi, ona mnogo moli in Boga razsvetljenja prosi, potem se še le ženinu vda. Grofica želi sinka do¬ biti, da bi ga popolno Bogu po¬ svetila. Bog usliši prošnjo pobožne matere, ter ji da sinka 9. sušca 1568. Bila je takrat v smrtni ne¬ varnosti, pa ona sebe in dete izroči 11. Mariji, in kmalo srečno povije. Vojvoda Mantovski, prvi sorodnik 1 (zlahtnik} in krstni boter, imenuje dete Alojzija. Grofica dobro spo¬ zna naj večjo dolžnost matere, da namreč otroke pobožno odreja, ker ho mogla oster odgovor od njih dati. Zatorej kmalo uči Alojzija, kako ima pobožno sv. križ delati, spoštljivo izgovarjati sv. imeni Je- 28 zusa in Marije in nedolžne ročice proti nebesom povzdigati. Ker pri otrocih naj več zgledi zdajo, je pogosto ž njim molila in ni pri njem trpela kar nobenega malopridneža. Za vse dobro mn vnema mlado srčice in Alojzij postane tako mi- Iočuten, da mu zadostuje sam spo¬ min : „Alojzij ! to lioga žali 44 , ko bi pri družili otrocih še šiba malo opravila. Zavolj take gorečnosti in nedolžnega obličja ga vsa dru¬ žina sploh „angeljčka u imenuje. Bog pa je hotel dati ljudem v sv. Alojziji razun čiste nedolžnosti tudi ginljiv zgled ostre pokore. Oče Ferdinand, ki je od mladosti na kraljevem dvoru živel v šumu in blišču, je bil tudi posvetne časti in slave željen. Kakor si mati prizadeva pobožno zrediti sinčka Alojzija, tako se trudi oče po ravno tem Alojziji blišč, čast, slavo in veljavo pvojega rodu povikšati, in želi svo¬ jega ljubljenca dobro izuriti v vo¬ jaških vajah. Vse igrače morajo v njaške biti in še le 4 leta starega sinka vzame oče celo v taborišče P'i mestu Kasale, kjer so se bili v °jaki za vaje zbrali. Tukaj med v, »jaki se privadi Alojzij dveh napak. Grom kanonov je rad poslušal; vza- a 'e tedaj spijočemu vojaku smodnika Cpulfraj), natolče kanon, ter ga spro- z i- Ta igrača mu je bila smrtna nevarnost, ker ga je kanon močno nazaj pahnil, skor strl. Med vojaki se je bil tudi kletvic in slabih be¬ sedi privadil, ter jih rad ponavljal, ker se mu je množica vselej do¬ padljivo smejala. Samo v tem se je sv. Alojzij še v otročji nevednosti pregrešil, in vender doma od ma¬ tere posvarjen urno svoj pregrešek spozna, ga obžaluje in pokori ostro vse žive dni. Od zdaj se pred Bogom 30 popolno ponižuje, sebi kar več ne upa, vedno moli v samoti in tihih kotičih in svete bukve prebira. Skle¬ ne že tudi Mariji v čast duhovsko opravilo in sedem spokornih psal¬ mov vsak dan kleče moliti, in ta svoj sklep je tudi do smrti verno spolnoval. V osmem letu je že le¬ sketala Alojzijeva pobožnost, in če bolj jo je svetu prikrival, svetleji se mu je razodevala. Zdaj kar vse vojaške igrače zainetava in vsa po¬ svetnost ga mrzi; že zdaj spoznava vrednost časa in še otrok ima ven- der že bolj vtrjeno pobožnost, kakor se navadno v sivih letih nahaja. Ze zdaj odkrije pobožni deček, kako malo ga veseli posvetna čast vladarjeva, ki bi jo imel zavolj prvenstva prevzeti, in kako rad bi jo prepustil mlajimu bratu Rudolfu, da bi se mogel Bogu popolno da¬ rovati. > 31 Zapomini. 1. Glej, kako zgodaj začne Alojzij Bogu iz vsega srca služiti, 1,1 ^ mende to edino najpotrebnejše delo v starost odkladaš. Cvet in mozeg svojih kosti sa- tanu daruješ, in Bogu puste kosti braniš? Veš li, da boš starost doži¬ vi? Le kdor v mladosti Bogu služi, n ) e ga ne pozabi tudi v sivih dneh. „Spominjaj se stvarnika v dne!) mladosti, dokler ne dojdejo leta, od bterih boš rekel, da ti niso-všeč", §°vori sveto pismo. 2. „Slabi tovariši spridijo lepo zadržanje 44 . Zabredel je vanje sv. Alojzij brez vednosti in je bil za¬ peljan ; ti pa jih celo iščeš! „Kdor "evarnost ljubi, bo v nji poginil 44 , P r avi sveto pismo. 3. „Strah božji je začetek mo¬ drosti božje 44 , greh pa je največja 32 neumnost. Ti češ biti moder in pre- ob viden, pa si tak grešnikil t 4. Nečista beseda porudeva sv. Alojziju obličje, in tebe ne prehaja . rudečica, kadar kaj nesramnega slišiš. Gorje klafavcam! Sv. Pavel rtl piše: „Iz vaših ust naj ne izhaja te nobena nesramna beseda, kakor se svetim spodobi. Govorite samo to, kar pobožnost obuja 44 . 5. Prva svaritev poboljša sv. ,la Alojzija, in kako dolgo že čaka Bog tvoje pokore? Pri tebi ne J« pomagajo ne hude besede, ne proš- l e nje, ne nauki, ne žuganja; morde g' te samo šiba božja od greha od- ft vrača? "i NJolitev. 1,1 Nebeški Oče! glej nevar- j|j nosti, s kterimi me svet obdaja 'p in od tebe odvrača. Brez tvoje d' pomoči se moram pogubiti v 33 e ' obilnih zapeljivostih, ki me noč *'i dan obdajajo. Ti, o Bog'! si ;a ‘ sv ’ Alojzija in toliko svetnikov la 155 n .)'b otel, ne zapusti tudi ’ e l m ene, da se k tebi obrnem in ja tebi služim vekomaj. Amen. % II. Alojzij v Florenci. Med tem je šel oče Ferdinand v. »a vojsko. Komaj pa domu dojde, ta zapazi, da se je Alojzij ves spre- le plenil. To mu nič kaj ni všeč; mislil »- je namreč, da mora biti Alojzij bodoči le grof in vladar; po visokem svojem I- stanu že v prvi mladosti bolj posvetno ' n bliščavno izrejen, in zatorej tudi urno vse potrebe za tako izrejo dobro _ Premisli. Pošlje svoja sina Alojzija j" Kudolfa v Florenco, glavno mesto a toskansko, naj bi se ondi na sijajnem e dvoru nadvojvoda Franca Mediči V z lasti v priljudnem vedenji olikala in Sv. Alojzij. ^ 34 izurila v vsih vednostih. Nekaj časa stanujeta pri nadvojvodu, potem pa se preselita v drugo hišo, da hi se ondi laglje v tihoti učila. Vsak teden ven- der hodita grofičapo visokem svojem stanu se zveseljevat v nadvojvodovo palačo. Alojzij bi bil prav rad te obi" skanja opuščal, pa pokorščina ga je morala k njim. Nadvojvodice, enake starosti z Alojzijem, so ga prav rade imele in tudi vedno vabile, naj bi se nedolžnih veselic ž njimi vdeležvab Alojzij pase jih po moči ogiba in celo pove jim, kako malo ga vse to veseli, ker vse veselje ima on le v molitvi in svetih bukvah. Jutranje in večerne molitve in drugih pobožnosti nikdar ni opustil in svete maše nikoli zamudil; tudi je opravljal vsa svoja dela vsak dan po gotovem redu. Brez oporo'' in zaprek pa Alojziju ni šlo spod rok | mogel se je premagovati, preden je ukrotil telo in vse počutke podvrgel pos pož j« 1 mu pod vsa Z v m 01 če vid uki ak< nje nej iit žel mu kal dv< Pit ali je I 35 isa pa udi sn¬ em IVO bi¬ je tke ide se al. elo sli, in •ne ■ ni Hi ,ak ■o v' k; £ Postavam božjim, ker je bil tudi iz Poželjivega mesa in vroče krvi. Ali on l e ljubil Boga in ta goreča ljubezen Ql11 je slajšala vse grenkosti, ter mu Podelila zmago v boji s poželjivostjo. Natančno je preiskoval Alojzij ' sak dan svojo vest, in kmali zapazi z ' 7 eliko žalostjo neznan brezen, ka- 'Oor bi ga gotovo hitra jeza zapeljala, L ‘o je zgodaj popolno ne uduši. Pre- ' 'di tudi, koliko drazega časa bi mu 'kradle okoliščine plemenitega rodu, al ' je ona mati vseli pregreli. V n- druščino le primoran hodi, pa še ;lii tu kaj med veselicami in šuniam se ila Pogovarja njegov duh samo z Bo¬ dli gam. In ravno na bliščavnem dvoru j- ' Florenci je začel Alojzij, ka¬ st * 0| ‘ je sam rekel, še le spokorno :o živeti. >e Enajst let star, pride Alojzij o s Florence v Mantovo. Tukaj pre- d s ‘°ii prvo od lioga poslano skušnjo, »evarno mrzlico; pa prav prisrčno 0 ' Se faduje, da more kaj za Boga a tl- Peti. Ker je bila bolezen trdo- 1 V| atna., so mu mogli zdravniki naj t "streji post zapovedali. To je bilo t Alojziju prav po volji; vse njih ! ? a povedi je natanko spolnoval, jed I 111 pijačo si kratil in od tod izvira prečudna njegova zmernost, ktere P°tem ni opustil do smrti. Spočetka §a ta post težko stane, pa vedel 42 je, kako potrebna je zmernost za ohranitev čistosti. Tudi med bo- leznijo ne otrpne gorečnost njegova; teinuč vedno opravlja navadne svoje pobožnosti, še celo pomnoži se nje' gova gorečnost po ozdravljenji. Sa- mo od Boga se hoče pogovarjati; in če ne najde takih ljudi, se rajši v samoto utegne in ondi premišljuje' Alojzij v Mantovi vedno bo' leha, zatorej ga pošljejo stariši v Kastiljone, kjer veje čistejši ifl zdravši sapa čez gore. Prisrčno se zveseli mladeneč, ko sme zapustiti mestni šum in se podati v zaželen« samoto. Se le dvanajst let star že prebira latinske bukve 5 sosebno ljub 1 življenje svetnikov in bukve polne božjega duha. Alojzij pa ni sebično samo z» se skrbel; tudi bližnjega je on pre¬ sečno ljubil 5 kdor hoče namreč ljubiti Boga, mora ljubiti tudi podobo nje- 43 govo, vsakega človeka. Z vsemi rav na Alojzij krotko in ljubeznjivo; P° vsi moči odvrača greh in božje ' a zžaljenje. O kregu in razporu Pogovarja in prosi tako milo, da ^u mora naj trši srce prijenjati, 111 zgledu njegovemu se ne ustavlja tu di naj hudobnejši trdovratnež. Tri- ,, ajsto leto pripelja Alojziju presrečni dan prvega sv. Obhajila. Ravno o d dobi pride Karol Boromej, kar¬ dinal in nadškof Milanski, po apo- stoljskih svojih opravilih tudi v Ka¬ njone. Grof Ferdinand ga prosi, ,la j bi stanoval v gradu pri njem; P a pobožni nadškof se rajši k on- dotnemu duhovnu prebivat poda. ■f^lojzij svetemu možu spodobno Ca st« skaže, in zdaj se pogovorite svete duši s popolnem zaupanjem. Sveti mož spozna v Alojziji čisto dušo, belega golobca, zalo nevesto uebeškega ženina Jezusa Kristusa, 44 in zatorej tudi on sam nahrani ze¬ vajočo njegovo dušo s Kruhom d močnih, z angeljsko jedjo. Nič ne s opomnim skrbne njegove priprave, s nič ne opomnim žareče njegove ( ' ljubezni in ponižnih občutljejev nje- ( gove nevrednosti. Vse to se ne da s popisati, le ta skuša njegovo ve¬ selje, sladkost in nebeško zamak- 1 njenost, ki vredno prejme Jezusa 1 v presv. zakramentu. j i Zapomini. 1. Sv. Alojzij se je vseh na¬ pak, ki jih je v otročji nevednosti storil, in mu niso bile v greh štete, s tako žalostjo spovedal, da je omedlel. Tudi ti moraš svoje- hu¬ dobije obžalovati, in če tudi nimaš Alojzijeve žalosti, vedi, da ti brez žalosti in resničnega poboljšanja grehi ne bodo odpuščeni. 45 2. »Sv. Alojzij je sprašal vsak ^ an svojo vest, da je vir svojih Nabosti zamašil. Posnemaš tudi ti ‘ Sv * Alojzija? Kdor se hoče greha "bvarovati, mora korenino njegovo (slabo nagnjenje) izpuliti, preden sem e vsili slabosti zaduši. 3. Po perji se tiček spoznava "i človek po druščini. S kom se l| sveseljuješ? s svetom ali z Bo- § 0l 'i ? „Kadar moliš, ti z Bogom govoriš; kadar bereš svete bukve, s teboj govori 44 , pravi sv." Av¬ guštin. 4. Si obračaš v dušni prid ' Se težave z voljnim trpljenjem? »Kogar Bog ljubi, tega tepe 44 . v . 5. Hrepeniš prejemati Kruh Oljenja? Kako se pripravljaš za 'jedilo prejemanje sv. zakramentov? Kadar človeku dober kruh ne diši, )e nevarno bolan; kdor pa nebeški Kruh nevredno vživa, vživa z al- 46 tarja večnega ^življenja 44 večno ^pogubljenje 44 . Molitev. 0 Bog 1 , ki nam sv. A lobija ne postavljaš samo v zgled svetosti in nedolžnosti, temuč tudi v posnemanje spokornosti in popolnosti, dodeli nam mi¬ lostno, da ga bomo posnemali vsaj v pokori in poboljšanji, ker ga nismo posnemali v nedolžno¬ sti. To nam dodeli po Kristusu, Gospodu našem. Amen. IV. Alojzij v Montferatu. Grof Ferdinand pokliče svojo rodovino s Kastiljone v Montferat. Misli namreč, da se bo Alojzij pod njegovim vodstvom utrdil v zdravji, znebil prenapete pobožnosti in vdal njegovim željam. 47 Pot iz Kastiljone nastopijo. V I )lv i kočiji se vozi mati s strežaji, drugi oba grofica z učiteljem svo- Rudolf sedi na prednjem se¬ lim de Alojzij in učitelj pa na zadnjem. ot jih pelja. čez derečo vodo, ki je bila ravno po jesenskem de- ’ / ' ev ji jako narastla. To jih vender " e zadržuje, ampak božjemu varstvu Se izročivši naravnost čez vodo p ado. Prvi voz brez nevarnosti pre¬ ide, ali drugi se zavoljo valov čez j’ e do prelomi, da sprednji del z Rudolfom konji srečno pripeljejo na _ !. u go stran, zadnji pa plava z Aloj- Zl ) e m in učiteljem po vodi in se hoče ' s ak liip prevrniti. Vender božja f ,J ^vidnost pripelje konec kočije na lz drto deblo, in od tod reši drzen oba nesrečnika. Vsa rodovina ulivali Boga v bližnji kapelici za postno rešenje in potem dalje od- n,le jo v Montferat. Tukaj napravlja 48 grof Ferdinand veselice za vese- licami, da bi pregnal otožnost in ' resnobo Alojzijevo, Pa zastonj je vse prizadevanje očetovo; Alojziju v ° ostane še vedno stokrat milejši sa- Cu mola Kastiljonska, kakor naj slajši ^ godba, naj mičnejše veselice in naj c ' sijajnejše družbe. Dobro je vedel 11 angeljski mladenič, da le v samoti prigovarja Bog človeškemu srcu J zatorej je tudi mnogokrat zavidal jj pušavnikam strašne brloge v brez- ljudnili pustinah. Pii molitvi in branji 111 sv. bukev pa ni pozabil Alojzij svo- jj 1 jih dolžnosti; molitvo in učenje je on po bratovsko sklepal in vsakemu Ul svoj čas odločeval. Zavolj svetega č' življenja že trinajstletnega ndaden- 1 čeka vsak spoštuje, celo stariši se mu ne upajo prepovedati preostre spokornosti, čeravno si je ž njo huj- ^ šal po bolezni ostalo slabost. Svoje ^ molitve je opravljal Alojzij z vso 49 m j* 'j 11 a- jsi laj !el uti ■ l 'i lal Z' nji li¬ je im ra li¬ se re j' je se Srečnostjo. Zjutraj najpred celo uro ‘'leče premoli in premišljuje; sveto !" a šo posluša tako zbrano in po- v °žiio, da je njegov zgled vse pri— e "joče, celo zaničevalce sv. vere v f c e ranil in k dobremu obujal. Zve- Cei ' je zopet celo uro molil in se "‘kakor ni pred ulegel, dokler ni vre- ‘‘ svoje vesti tako natanko, kakor j inogel še nocoj pred sodbo sto- l* 11 '- K sv. obhajilu se je že prejšnji a “ pripravljal in še čez polnoč kleče Za molitvo si je iskal sa- " lot e in tihote, da ne bi bil razmišljen, se mu je spočetka rado pri— "' ei ’ilo. S postom, ki so mu ga bili »‘"Povedali zd ravniki zavolj zdravja, Se 11 i bil zadovoljen; torej si ga še nekaj naloži. Ob petkih in so- ? v ta k zjutraj in zvečer ni zavžival ’" c druzega, kakor kruh in vodo. a dar je pa mogel jesti pri gro- ° Vs ki mizi, je jemal samo tiste je- Aloizii. 4 50 dila, ki so mu bile najbolj zopern^ Pri tako ostrem zatajevanji pa i' bil nikoli pust in čmern; vedno j' prijazen; ljubezen in nebeška ra dost mu sijete z angeljskega obličja Čeravno plemenitega rodu in pol redkih čednosti, je bil vender veda ves ponižen proti vikšim in nižjin' posebno pa starišem in učiteljer Iz dubtečega venca čednos 1 njegovih blišči najprijetnejši bela 1' lija brezmadežne čistosti. Zlasti čistosti ima biti sv. Alojzij zgl« 1 vsem dušam ; on je bil tako sraino? ljiv, da je hitro ubegnil, ko bi bil inč enkrat v igri senco deklice na zid poljubiti. Rudečica ga je vselej oblil* 1 kadar je kdo spregovoril kako n e ' pošteno besedo, in večkrat je v ta d' priložnostih zdihnil: „Močno se J* 1 smilijo vsi, ki se kaj prihite v g°' voru“. Nobene reči se ni bolj b a kakor priložnosti in okoliščin, ki S' pr, čis Iv, pel l>e; tli j sv, So Pii ali fo kd< zdi niir ki oh vol je Pol 51 rn* i t ) 'i ra 1 ičjj pol' :d« j in' je « 1 lOS 1 i li ti xle' iož in« »iti 1 lila "l a d 1 5 D 1 g°; ba 1 i s' Potile otemniti svetli biser njegove Cls tosti in vselej ga je spreletela S , 0 za, kadar se je spomnil žuganja 'Kristusovega vsem pohujševalcem. Njegovo srce je bilo čist tem- pel i sv. Duha. , Pobožnost, strah božji in Iju— v eze n samote obude nekterim stre- Za l e ® željo zvedeti, kaj neki počne ‘ s 'eti mladeneč v svoji sobi. Dolgo ' So ga zalezovali, pa vselej je ali P ’’ 1 bukvah sedel ali pred sv. križem a 1 P* Marijo sklonjen molil; kar ga Za Pazijo enkrat, ko se je ravno bičal Mpjžljal). Milo se je vsak zjokal, , *J°'' ga je le videl, vsi so ginjeni . hovali: „Oh, mi grešniki hrepe- ! U .' n ° v ’eselic, in ta nedolžni mladeneč, *! Se nikoli nam enako pregrešil ni, ta pokori deviško svoje telo za- • 0| J majhnih napak!" Ta pogled e marsikoga resnično spokoril in P°boljšal. 4 * 52 Zapomini. JL • T lit/ I Ml IIUOUII HIV" vrednost čiste vesti in moč zaupnosti v Boga. Kdor se boji, se na svetu ničesar ne boj 1 Kdor ponižno živi, zaupanja d V<| Boga nikdar ne zgubi. V^i 1. V nevarnostih se skazili 2. Krotiš svojo poželjivost po? jedi? Nikdar v dobrem rastel ne bo* t\'o dokler v jedi iščeš svojega veselj* 3. Pogosto in rad išči samot 1 ' \ „Čem jih peljati v pušavo, in ta* bom njih srcam govoril 4 *, pravi s' pismo. ojst; 4. Se ne sramuješ svoje i' 1 pai dečice na licu, kadar nesramne*' '2 Ij hvalijo nesramnost, in zaničuje) 1 ž iv| sramožljivost in čistost? „Kdor s mene sramuje, tega se bom tudi j‘ l sramoval pri nebeškem Očetu 44 , Sii| ' vori Kristus, večni Bog. 53 Molitev. '"j dH >$ oi d ij' 0 Bog:! dodeli mi zaupanje v tv ojo dobroto, daj mi milost, se na svetu ne bom dru- bal, kakor samega g^reha. V( *ibni mi ljubezen do zataje- ' ail .ja, da bom gospodar svojih j^utkov in s čistim srcem pred '°j>m obličjem hodil. Amen. )tl , Alojzij na kraljevem :a dvoru. gi Samo polleta je smel Alojzij y Montferatu v tihi samoti, '"j i^ 1 *^) 11 * °^ e S a kmalo prestavi 1 , v! jd»ega, zavetja v šiun posvetnega l e ) ^'jenja; pa v ti nevarni skušnji . ' J e vtrdila njegova pobožnost. , Marija, vdova nemškega ce- 5 . 'j 4 Maksimilijana II., je želela ),s kati brata Filipa II., kraljaSpanj- skega. Ta jo je hotel prav slavil" 0( j sprejeti. Množica laških plemenitili' kt e kov, med njimi tudi grof Ferdinand' k 0l se ji je mogla na potu pridružiti i" | )rf slaviti nje prihod v kraljevo mest« r( . Madrid. S plemenitniki sta mogl" tudi Alojzij in Rudolf v bliščečil oblačilih veličiti cesaričini prihod Kar zamore mikati, prevzeti in orna" 0 p ( miti človeške občutke, vse je v ve' t 0 ]j liki obilnosti lepšalo in zališalo nj f potovanje po deželi in bivanje < ( ll0 mestu Madridu. ni Spremljevalci se vsi leskečej 1 ' V()| čistega zlata; po vsih vaseh, trgfi in mestih jo sprejemajo s kraljev" bij častjo, in ljudstva se nabira neštet" to] truma od vseh strani. Take okoliščin" ka bi bile živega duha, kakoršen je h 1 ob] Alojzijev, omamile in ga pogreznil" v^i z visoke popolnosti, na katero je na ; velikim trudom dospel, v nežna ' 1 prepad mlačnosti. Pa Alojzijeva p°' 55 m« tni' nd. i iH st« s 1 ; čil' od ia' ve' nj ( ef gil ;V« in« hil lil« B * ia« P°' •>ož Zl *ost je bila pregloboko vtrjena; vseh strani dereče skušnjave, v k e, ; e . se je nerad in samo iz po- °i'Scine podal, jo niso mogle nič ftresti. Skrbnejši od pred se va- 1,^ Posebno zdaj vse razmišljenosti, v. ^ sumečih valovih dvorjanskega 4| vijenja ne zgubi nikdar Boga spred 01 j celo navadne svoje molitve P'avlj a zves ( 05 na j g a stanejo še 0 l * () truda in zoprnosti. , Ž Laške so nastopili pot po 1) . 0r J 1 " Že so bili na sredi morja; v ; Se vidila razu n neba in nezmerne r/ ; e,,e planjave nobena reč, kar u. Ze no' strašan glas, da švigajo t() IZo njih turške barke z morskimi r ® Va ji, ki prodajajo vse vjete ljudi, obl ° r ^ v * n0 ) v hudo sužnost. Vsi v , ,^ e , vsi se tresejo ; samo Alojzij 'hne ves nav dušen: „0, da bi r s hotel Bog storiti mučenike v^arternikej) sv. vere!“ Nevarnost 56 vendar zgine in srečno dojdejo v Madrid, kjer so bili z nepopisan*) častjo sprejeti. Alojzij dobi zdaj častno službo pri kraljeviču Jakobu in se dalj 6 uči vikših vednosti. Tako dobro ] 6 v njih napredoval, čeravno molitvt nikoli ni opuščal, da so ga vsi obl čudovali. Ferdinand je tudi želel da bi se učil po zgledu družili ple / menitičev boriti in plesati; pa ni' kakor se ni udal Alojzij njegovin' željam, ker je vedil, da se te dv 6 vednosti, borjenje in ples, celo ni c ne strinjate s stanom, ki si ga žel izvoliti. Vender nista ostala blišč i" šum, v kterih je mogel Alojzij ^ pokorščine živeti, brez vsega na' sledka. Zavoljo obilnih opravil i * 1 mogel toliko moliti, ne tako po' gosto k sv. obhajilu hoditi, kako 1 ' popred. Ker mu tedaj milost božj a 57 1)() lj po malem dohaja, začne hirati §orečnost njegova in pokažejo se P^ojene slabosti. Toda Bog ne za¬ pušča svojih ljubljencev ce tudi z . a, ‘"o v dobrem pešati: usmili se ■j lb 5 pomaga jim, in z njegovo mi- (, stjo razsvetljen spozna kmalu tudi Alojzij svojo nevarnost. Toliko gorečnejši zdaj moli, po- (, ' stl ‘i spokorna dela in zavoljo večje uevarnosti brzda tudi skrbniši vse Pocutke. V ti potrebi mu pošlje Bog dušenega spovednika, da je kmalu fl « ~ • . »v 10 m i . o- ' i— ~. 3 - , ' kurija njegova pobožnost prejsi Posegla. Pogosto moli v kakem .'tem kotiču ali prebira z velikim Piloni bukveLudovikaGranaškega : 5v\av() ( | k pravemu premišljevanju 44 , 11,1 )e tudi sklenil odsihmal vsak dan ' sa j eno uro premišljevati. V ti go- 1 ( ' c ‘ spokornosti pa ni opuščal svojih dolžnosti, čeravno so mu bile po- Seb "o opravila na kraljevem dvoru 58 nadležne zavolj vedne priložnosti k razmišljenosti. Poželjivost mesa je vedno zatiral; še postil se je na kraljevem dvoru in ob postnih dneh ni vžival čez dan nič druzega, kakor eno jajce in nekoliko kruhka. Kako skrbno je krotil svoje počutke, zlasti oči, nam priča sam, da nikdar m pogledal cesarice v obličje in jo tudi ni poznal, čeravno jo je videl vsak dan na kraljevem dvoru. Posvetna nečimurnost se je pristudovala Alojziju bolj in bolj celo na bliščečim kraljevem dvoru. Rad vidi svoje strežaje zalo oblečene, ali sebi ne dovoli nobenega lišpa, zlata in svile (jžide) se brani z vso močjo, in le črna že obnošena obleko mu naj bolj dopade. Kadar se moro iz pokorščine drago in bliščavno na' praviti, se kmalu sleče in ves kine vrže od sebe. Njemu sta bila naj" dražji zaklad „lilija nedolžnosti 44 i" 59 JJ^jljubši kitic „inilost božja 44 ; zanje *' bil d a [ vse /lato in drage ka- n,en je, celo življenje. Zavolj velike s y°je ponižnosti je bil večkrat za- 'jičevan, vender je ni opustil nikoli, ln slednjič se oce zameri ~j~~ jo začne se oce tako s poštovati, da mu ni tu( H ni imel suknje po novem kroji Rezane ali je kako šego zanemaril. l, di zavoljo molitve je bil Alojzij Ve čkrat okregan. Hodil je molit v sa- m °tne kotiče, in nikjer ga niso mogli kadar je obiskat prišel rodovi- "o njegovo kak mogočen plemenitaš. Pavsegrenkosti potrpi Alojzij; ki ni žalil žive duše Ponižnost in dobrotljivost on, sama _ __i,, prenaša surovosti družili z neznano krot- . °stjo. On želi samo Bogu dopasti 'j 1 služiti; ne išče ljubezni ne časti , V( j;janov, in vender so ga vsi či- ' S . ali in spoštovali. To nam potrdi ' s e deča prigodba. . 60 Kraljevič Jakob, bodoči gospo¬ dar cele »panjske, stoji en dan pri odprtem oknu, kar mu pihne veter v obraz. V otročji domišljiji m« urno veli, naj ga nič več ne nadle¬ guje. Spodobno pristopi Alojzij, tet' mu tako govori: „Kraljevič! vi imate oblast zapovedovati ljudem, Bogu, gospodarju vseli reči, pa ne; njemu ste tudi vi pokorščino dolžni 44 . Celo kralju je dopadel ta odgovor in za- volj njega je tudi Alojzija pohvalil- Tako je ostal Alojzij v ognji ne¬ varnosti in skušnjav, v morji slad- nosti in mehkužnosti neoskrunjen —- nedolžen Angeljček. Njegovo truplo je bilo iz pokorščine med šumoif sveta, duh pa se je z Bogom ra- doval po nebeških planjavah. Zapornim. 1. Svet želi vsako nedolžno dušo oskruniti in satanu v oblast 61 spraviti* boj se tedaj sveta, drži se vedno Boga, moli goreče in varuj Se druščin. „Boj se božje zamere, lle |>a zamere sveta 44 . 2. Kakor se ne smeš bati za- mere sveta, tako tudi ne išči do- padenja in hvale ljudi. Zavolj ljudi !! e začenjaj nič dobrega; zavolj tudi ne opuščaj nič dobrega. >jAko bi zavolj človeškega dopa- (e,, ja živel, bi ne bil služabnik Kri¬ stusov 44 , pravi sv. Pavel. 3- Lenoba je mladini najhujši s °vražnica; lenoba je mati vsili j^greh. „Skrbi, da te satan nik- , ai ' ne najde brez dela 44 , piše sv. Je »onim. 4. Skozi oči bodi smrt v dušo; Za t° jih kroti in z Davidom moli: Gospod! odvračaj moji oči, da lle hodo gledale nečimurnosti 44 . 62 Molitev. ! J« 0 Gospod, moje pribeža' v lišče! ti me ovaruj povodnji 0 pregreh, ki dero po vsem svetu } in prote udušiti vso pobožnost) čistost in nedolžnost. Ti sami p o Gospod 5 me zamoreš rešiti; p tedaj te prosim, ovaruj tudi me' h ne, kakor si ovaroval sv. Aloj' 11 zija vnajhujih skušnjavah zopet 1 sv. čistost, in prihrani me z# ^ nebeško kraljestvo. Amen. s VI. Alojzij ob volit vi stanu« > Edinaželja Alojzijeva je bila ta? • da bi zamogel prav kinalo stopiti v | duhovski stan. Toliko sreniši j e poželel tega stanu, kolikor bolj \ e spoznaval težave deželskega vladal - ' stva, ktero bi imel prevzeti zavolj 63 Prvenstva svojega, in kolikor jasneji je prividel nevarnost, ki ravno v tein v isokem pa težavnem stanu prote od vseh strani pobožnosti in zve¬ čanju. Prepričan je bil, da bi do- ' /jlv el v tem stanu reci, kterim ne bi " ll) gel prizanesti zavolj pokoja vesti; Prepričan pa je tudi bil, kako malo Pomaga vedna graja in vedno stra- l(, vaiije; prepričan je bil, koliko "^hvaležnosti bi si napravil, zraven *"h nadlog pa še postavil v nevarnost Zveličanje svoje duše in si na Stavo nakopal stražen odgovor za zveličanje svojih podložnih. Sklene tedaj, da hoče svojo du- s<) Zveličati in zatorej mašnik postati. Ta sklep dela Alojziju veliko , ast 5 ker je jel svoj stan voliti na 'aljevem dvoru, v bliščavni neči¬ mrnosti, med veselicami in sladno- ?J° dvorjanov in j>a je tudi srečno izvolil. 64 Mašnik sklene biti, pa močik ga skrbi, kako bi si sprosil privo' ' Ijenje očetovo za ta stan. Hoče s f tudi popolno utegniti nevarnostim k yi skušnjavam duhovnov, zatorej žel' ' redovnik (jmnili') postati, ker g* t potem ne veže nič več na svet i 11 jy zainore skrbeti edino za zveličanj* j- svoje. Zdaj še ne ve, v kateri re<> t bi stopil. Da bi mu Bog razod^j y svojo voljo, pomnoži post, gorečni * 1 moli in sv. Duha razsvetljenja prosil Priljubilo se mu je življenje o°' y Kapucinov, Barnabitov, in bosih Kai' | melitov. Dolgo je mislil, ktero bi s ' v izvolil, kar bere enkrat misijonarska j t naznanila iz dežele Indije. 'I'rud k jj o bila žetev teh oznanovalcev s'; s vere ga tako gineta, da ves g 0 ’ 1 z njim enak postati, vinograd Gosp 0 ' s dov obdelovati in celo kri preliti & (1 Kristusa. Bili so pa ti vojščaki sk°! j f sami Jezuiti, zatorej tudi on hrepef 1 65 J ezuit postati. Ta red mu je do- P a del tudi za to, ker ga je še oživljala P°polna gorečnost sv. Ignacija; ker v njem odpove s posebno obljubo v sak ud vsi cerkveni časti; ker se Pečajo ti redovniki s krščansko iz- 'ejo otrok, časte goreče blaženo D. parijo in širijo nje češčenje tudi med ‘judstvom. Vse te postave jezui- ga reda so mu bile prav po vender sebi nič ni zaupal, če 5 je postil in molil. V ta ria- Prejme velike Gospodnice dan y r VJ111HJ \jiwwj;vuiiivv '*'*■> , n ajskrbniši pripravo presv. rešuje v e °' Po sv. obhajilu pozabi v Boga j 8 'topljen zemlje in nebes; kleče U " a tla sklonjen trdno zaupa v °§ a , da mu bo gotovo razodel Ze |!! 0 . voljo. V teh zdihljejih, v tem S | i »! ,1 ienji z Jezusom se mu zdi, da , D l e ga Jemu govoriti: „Idi v družbo Sina, in razodeni to svo- Sv. spovedni k u w . Alojzij ves vesel Aloj; 'Jzij. G6 to pove spovedniku; ta je čez nek * 1 J časa njegov sklep potrdil, pa n 1 ' tudi ostro zabranil, da ne sme sto' pinje dalje iti brez očetovega do' , voljenja. Ko materi Alojzij sVl ^ sklep razodene, se je veselila 11 ^ Boga hvalila, da bo mogla vS® ^ enega svojih otrok njemu v ča* dariti. , „ Zdaj začne Alojzij piti greH 9 Z j. kelh, ki mu ga je bil napolnil poskušnjo nebeški Oče. | )R Brez očetovega dovoljenja 1 sme nič storiti; pa kako si zaniO 1 s , upati, da bo dobil očetovo doV° V() Ijenje za tak ponižen, njemu nevšecf |j e stan ? Ferdinand gaje prisrčno Iju ^ 1 g,. ( vse svoje upanje, zlasti povikša 11 ! ^ časti in slave svojega rodu je sta' Ce j v ljubega svojega Alojzija. In ka^J ^ blisk iz jasnega neba mu uniči sklep vso nado, mu razžene vse nf in to ravno tedaj, ko jih ježe sk" 1 ' 67 s l u >lnjene vidil; ko so bile njegove- Ulu ljubimcu zavolj častne službe lla kraljevem dvoru, zavolj spremitve ^sarice vsa pota odprta k časti, ' s av i in mogočnosti. Nikakor ne Utore ^'jublj strpeti, v posvetni blišč ves H )' 1 V 0' ;Č« ; lll> ! a ni! ta' ■i f Up' col'* - --jeni mož, da mu hoče lastni sin ® upe, mične domišljije podreti, tia- ^v no se j e hudoval, ko mu ^.. Zl| ani grofica sinov sklep, in Aloj- Vop’ ^ l e za matei 'j° prišel do- I, l en ) a prosit, je zavrnil z ostrimi S ^anii, kar ' . skl ' ” —n.ai sicer nikdar ni storil. Spočetka misli Ferdinand, ta V))) e i' Alojzijev moraizhajatiiz prego- 'Je spovednikovega; zatorej poš- », U| u° ponj in mu očita to reč z ^.."kitin besedami. Ta se pohlevno e^urja, groliču ni svetoval z ay 'lukenega stanu, da se mu je pa že ' Fečudne njegove pobožnosti ' a z i avn ®i dozdevalo, kar mu je 0 ul še le pred malo dnevi. Ved- 68 ne prošnje Alojzijeve vender 'pre¬ pričajo očeta, kako resnično '/•’ iz vsega srca stopiti v ta stan. 1’ ne da se omehčati, temveč vse pf skuša, kar bi zamoglo spremen 1 ali pokončati sklep njegov. Pr vič se obrne do strica Al|f zijevega, Franca Goncaškega, ki l bil general Frančiškanov in je priS ravno v ti dobi po svojih opravi na »panjsko. Ta skuša prav skrb 11 ' in previdno poklic svojega stričnik 11 pa slednjič potrdi grofu, da je sin 1 ' poklic božje delo. Vender to oče) 1 še ne gane. Prigodniši se kn ? Alojziju druga priložnost. Kraljevič Jakob umrje in Al fl [ zija spuste k kraljevega dvora 11 dom k starišem. Odtod obišče bratom liudolfom bližnji samoS 1 (klošter) jezuitovski; v njem ni» vse tako dopadlo, da pošlje s 8 ’ 1 brata domu, on pa ostane v san' St; po v« "ji S| v pr 'ie Pn "a hi st se ni, < 1 ; b, 4 H; k, pr* ¥ v v°; ei»i’ kU r$ J ik» .in®' .če? ka' i; ‘ a " u - Pa oče, kouiaj to zve, že ponj P°* l je in Alojzij se pohlevno uda .ji njegovi. Po večkratnih proš- ''i a i‘ mu z a.s vi ta vender nekoliko ^ a ’ Reče mu nekdaj oče, da na ^ Panjskem nikakor ne sme stopiti nuhovski stan, in ako se ne da .^eriti v svojem sklepu, naj še ojiko potrpi, da se vrnejo vsi a *aj i la Laško, in naj si bo tamkaj svojega stanu. „ pride čez nekaj časa Alojzij ljj 4a i "a Laško, prosi očeta, naj m . u zdaj dovolili po dani obljubi Se P 11 ’ v red jezuitovski. Pa zopet s ' gvo» ?Ue *i ju spremljajo z veliko častjo, 70 veselice se vrste za veselicami, k 1 mičejo in mamijo vse telesne počutil Tako sladno življenje, si f mislil Ferdinand, mora pregnati inO' jenin ljubljencu vsako željo do osti' 1 spokornosti samostanov. Pa nio* 1 ! se je močno: se je ud J med veselicami knežjih dvorov š gorečnejši pobožnosti, ker so bj| ( nevarnosti in skušnjave toliko liuj^j' in storjenega sklepa se ni zneb 1 , temveč vtrdil ga je. Po vsi nit* 1 se je utegoval posvetni časti, 1$ metaval je ves lišp in kinč živO l ‘| in kedar je mogel po svojem sta' 1 ' obiskavati visoko gospodo, je vse ‘‘ storil zgolj iz pokorščine. Njeg°' vedenje v vseh okoliščinah je h 1 d) moremo g eH 1 vedno krščansko. Ne spremljati po vsih potih, pa sama zgodba naj nam zadosti, 11 nam kaže Idiščeči biser njeg°' čistosti. (h ni se m »e se Pl gi v M §< 'Je oč ob sii ne "a 'ni 71 , Obišče nekdaj imenitno gospo- ?5 v P r i nji je našel množico pleme- " ltl čev in med njimi tudi starca pri ' S(i( lei n desetili letih. Ta grdoust pri— jj* esa pogovora nektere nesramne ‘ da so zanj očeta prosili, čeravn 1 ' so ga bili prišli pregovarjat in od' vračat od sklepa njegovega. Ferdinand je imel hud proti' 1 ’ t. j. pogosto ga je trgalo po vsf ^ 1 udih. Enkrat pokliče v takih bol®' činah Alojzija, misleč, da bo p°' milovanje groznih muk pri sinu vP ( zdalo, ko vse prošnje in prigovo ' 3 imenitnih mož. Toda tudi ta pogl e stanovitnega mladenča ne premakfl 6 od njegove misli. Ves pohlevni odgovori očetu, da drugač ravna * 1 on ga zapodi zavolj te stanovitno ®* 1 spred svojega obličja. Alojziju hud 1 ' dejo strašne bolečine očetove, ne more, ker to je volja božja; a'j ^ S« huji pa nevolja njegova; pa n e ' 73 e' O' oi■ ed 11« e« »tj aJj s ( ' d« s« e' °lžnega se vidi v ti reči, in ne- P' e r»iaknjen odide v svoje stanišče. j Pukaj se vrže pred križanega ez usa, tukaj moli iz globočine srca "l z vso zaupnostjo. Med tem se ’esa tudi grof svoje ostrosti do ^" a in reče pogledati, kje je in j' 1 ) dela. Namesnik njegov najde j 1 ' 1 zaprte in zasliši znotraj nekako tkanje. Radovedno izreže špranjo ^ , v sobo poluka. O večni Bog, v I zagleda! Pred nogami križanega v v «ličarja sklonjen in s solzami r ^ H oblit objema z levico sv. križ, ' oesnico pa se je po hrbtu že M ' a vo običal (ogajžlal). jj / srcu ganjen odide tiho in ./e grofu, kaj je videl. Ta ne Izlite prvikrat, in zapove drugič j*, iti, pa še se je Alojzij bičal. | )() j j se da Ferdinand, čeravno hudo | Ce a,l 5 prenesti pred njegovo sobo, ' Se hoče sam resnice prepričati. 74 Pogleda skozi špranjo, in še zdaj se sin biča in moli. Ta prigod h 3 omehča jekleno srce očetovo. Cej nekaj časa pride, kakor bi za vs f to nič ne vedel, z gospo svojo ' sobo Alojzijevo. Solze in kri poznajo po tleh! ta mili pogle^ premaga očeta popolno in zdaj n 1 ' 1 dovoli stopiti v jeznitovski red. P' 1 pokaže resnično svojo voljo, reče na' rediti Scipijonu Goncaškemu pisan 1 ’ prošnjo do Klavdija A k v a v i v a generala jezuitov, v kteri mu f ponudil sina Alojzija in ga prosft naj mu odkaže hišo za novicij* (poskušnjo). Kmali dojde odgovoč da Alojzija rad sprejme in mu od' loči za novicijat hišo sv. Andrej' 1 v Rimu. Tudi do cesarja pošlje prošnj 0 ! naj dovoli, da sme grofijo prevz e j! Rudolf namesto Alojzija, ker tu® tega dovoljenja je bilo treba 2 Oi P k j v p( pl °l 8' Pa ■sii Pr sli >Ul l.,: Pu Po loj še Pn, 75 'j °®y*‘nitev kakih zmešnjav. Med tem P°slje Alojzija namesto sebe v Milan, l ei ' je imel važna opravila do— 'siti. y se j e natanko in očetu , volji spolnil, zraven se še P'"lilo učil in navadne spokornosti °P**aljal. Čez devet mesecev dojde od- p v or in dovoljenje tudi od cesarja, °če še ne more iz vsega srca Bogu dariti. Kar nenadno • ( |enkrat v Milan in ga prosi s i Pogovarja, naj bi opustil svoj j e P in ostal viadar grofije, ker j " tudi v tem stanu obilno pri- s ° 2a °st za dobra dela, in se ne nJ^obi pokornemu sinu, da bi za- sivega očeta v najhujših Alojzij posluša ves ža- V n" at i i"' oh d' ej s i": ;etj ud' rt Pastil f ot| ebai () Stl Se e " očetovo tarnanje, pa ne da Q Premakniti. Zatorej naprosi oče . Enkrat več učenih mož, naj bi '"'skali resnični poklic njegov. Vsi L 76 ti so se pa prepričali iz pregovorov njegovih, da mu je sam Bog t» sklep vdihnil in vtrdil. Po zvršenih opravkih se vrli® Alojzij za očetom nazaj v Kasti" Ijone. Tukaj čaka prave priložnosti? ob kteri bi spomnil očeta dane ob" ljube. Priložnost pride in Alojzij ponovi krotko svojo prošnjo. Vendet kako se začudi, ko oče zatrdi, d* 1 mu še nikoli ni popolno dovolili njegov sklep se mora še goditi i' 1 zoreti vsaj do 25. leta. Solzan p a zaupajoč Bogu odide v svojo sob‘j in začne goreče moliti. (.Jez nekaj časa se vrne zopet k očetu in g i! prosi, naj bi se smel vsaj do 25' leta v Rimu za svoj stan priprav" Ijati; celo to prošnjo usliši nera<‘ in še le čez nekaj dni. Neznano se je že trudil Alojz 1 ! za očetovo dovoljenje; vender 1 obupa še. Ve in je prepričan, I 77 11111 hoče Bog pomagati in gotovo Mponioči do /voljenega stanu. Za- v 0| ' e j z neskončnim zaupanjem sklene ‘ Se dalje vse zapreke in napotja Pomagati in ne jenjati, dokler mu l,Ce ne dovolijo. . . Enkrat je že celili pet ur pred 'ižanem Jezusom sklonjen molil, . a, ‘ se vzdigne, gre iz sobe k očetu, "* »ui krotko pa neustrašeno tako ?° v ori: „Oče, v vaših rokah sem, jj 1 v i me vidite za vse pokornega, J 11- »ii velite; pa ponižno povem, /*°g me kliče v ta stan, in vi se javljate božji volji, dokler mi ne ^'Pustite spolniti svojega sklepa“. e v besede grofa ganejo in žalostno v ece '• „Moj sin! rano si mi zdajle j Se kal, ki mi bo krvavela še dolgo. Vlubim te, ker tvoje lastnosti so 'ediie t e ljubezni: ti si bil moje u Pai P*'ičan •J e, moje vse. Ker pa si pre- božjega klica, idi, moj sin, 78 kamor ti Bog kaže, njegov blago' slov te spremljaj povsod 44 . Ta sklep, ta dar Bogu dat' sta očeta tako poprijela, da so «)$ obilne solze tekle po licu. Alojzi pa se prisrčno zalivali, leti v svoj 1 ' sobo, poklekne pred sv. križ tak' hvaležen in vesel, da popob] 1 ' umolkne in povzdiga samo roke 1,1 oči proti nebesam. il* o' Zapomini. 1. Ni ga važnejšega oprav kakor je volitev stanu, ker iz nam izhaja ali zveličanje ali p gubljenje. Zatorej se z Bogom p°' svetuj in goreče moli, da spozab pravi svoj poklic. 2. Ko si spoznal svoj pokl |C ) drži se ga zvesto, in ne daj se od' vrniti po nobenih zaprekah; ne p 0 ,' slušaj lastne ljubezni, ne poželjivo« 11 ! ne po V, Po ¥ ni ' "j — r" v —7 | )() | ez dva meseca uslišan, da ne t^| °kival ne vinarja od brata. Zdaj 1 ["'ide odločen dan; vsa rodovina ^| )| ltCa ška z vsemi sorodniki se je j e '^ a v Mantovi v zali dvorani, da Mča tako imenitne oprave. Ne- 82 kteri sorodniki so hoteli celo žadu] 1 ' uro pobožnega mladenča od storj e ' nega sklepa odvrniti, in ker nk' pomagale prošnje ne prigovori, - 1 ' ga začeli z besedami zbadati in sramovati, vender Alojzij se ni premakniti. Zdaj umolkne vsa množic 91 prebere se od cesarja potrjena poved Alojzijeva j oče Ferdinand milo zjoka, Alojzij pa prepusti ves^ poln rajske radosti grolijo in vfl pravice in imetje pričujočemu bi' 9 ' Rudolfu. In komaj je bila opr^f zvršena, podpisana in zapečatena,^ biti iz zbora v tiho svojo sobi c 0 ve di, da mu še ni bil Bog d 3 ki l e S° v ili besedah nikoli tako blizo, ^ današnji dan. ci> ; jn z . v ečerji pride Alojzij že v od' t a s | t()v ski halji, tako je gorel za is' Žal o a "‘. X si se čudijo in oče, pre- sA zj; stn ' oče se zopet zjoka. A loj— vs' st, ° V0l ‘i med večerjo od nevarno- prijp. Veta ? °d minljivosti posvetnih Sav " 08 ^ 5 družic in veselic. Vsi Sp()|i ei ri ° poslušajo in si vtisnejo v ic 0 ' sr C g 11 "jegove besede globoko v 4 rp .. •e c ' od s , dan že nastopi spremljan a >*! šči ni f * n blagoslova starišev v dru¬ id*! hip, llata Budolfa težavno pot do jw §o Vo :-| Hll dolf se po nekterih po¬ ji*' ^ uh d* prijetnih svaritvah kmalo d f "azaj v Kastiljone, nekteri pa 84 ga spremijo celo do Rima. Ko 'j kmalo po odhodu Rudolfovem nek reče: „Rudolf se mora pac vesel*® ker je tako lahko grofijo pridob 1 ' zavrne Alojzij tako: „Naj se f seli, bolj gotovo ne raja, da je dobil, kakor jaz, da sem se je 'A 1 ' 1 bil 44 . Popotva skoz mesta Feraro * lonjo in Loreto. V Loreti stoji v ki' 9 ' ni cerkvi hišica iz Nazareta, v k‘‘ je pozdravil Gabrijel blaženo D.™' rij o. Ta hišica je bila 1. 1291- c , dovito v Trsat, in kmalo potem s5®r čudovito v Loreto prenesena. ^ božni romarji, papeži, cesarji, in drugi plemenitniki so pošiljk cerkvi neznane darove. V ti ce>' pri „sveti hišici 44 se je vtopil Al°I. tako v molitev, da je pozabil »ni »č e ki -9 ^on "im *iu|. >'ie| •itv iiio »i‘a h'( kl e d V; V VS' životnih potreb, in je celi dan vl premolil. Pero ne more popisati, k® pobožno je prejel ondi sv. '\ e j kako je hvalil Marijo za pomo^j Sc ^e »to ter [>a 85 J° je dodelila v hudem boji za tilu ’ et evo dovoljenje. l'0i Zorete ^0 Rima jahajo na u l, j pa Alojzij si ne dovoli naj ; še le pregovorjen od i (1 '° V|| a Lud. Kanlanea si obilne j lle |^ stre spokorne dela nekoliko o- li ty Ca $ brevir (vsakdanje duh. mo- (j,i!i i Pa opravlja prav skrbno vsak , Ce ravno ga še ni bil dolžan v ‘P«‘i večerni molitvi ga nipra H|.^ e J strežaj opomniti, da je že cela i),. e ^'etekla; in ko je bil enkrat za- k) e v, i ga je našel še čez polnoč li s Idi našel v tihi celici. Še enkra 4 87 ■i* '»u popolno v službo daruje in ga |* l0s > pomoči, da bi mogel skrbno Poliiovati vse svoje dolžnosti. Dan Katarine je praznoval vsako leto j.^pomin pristopa v samostan z ve- hvaležnostjo do Boga. Zapomini. 1- Ne dela nobena reč nasvetu ^ a ^ine ljudem prijetnejši, kakor ne- l ( j° * * n o s t, pobožnost, .p o - j e v n o s t in č i s t o s t. Pobožnega Pohlevnega mladenča vsak pri- j. 4 v 110 sprejema, povsod ga spremlja ,| ? u ljubezen. Samo č e d ji o s t i nam . jo pravo prijaznost in čislanje, lj V11 z n o s t pa ne. Slinuha zasme- loitio ošabneža in razuzdanca S ° V| ažimo. Kar je Alojzij sklenil z ti °§o«i, to je tudi spolnil; tako tudi "'kdar ne zastajaj na pol poti. ai ’ s o komu podari, se nikdar nazaj k. 88 ne jemlje; tudi Bogu darjeno s*" naj se derži verno Boga, in ga več oskruniti strup sveta. Molitev. O Bog! ki si podelil s !l kili M Al Alojziju moč in stanovitnost o 11 povedati se zavolj nebes vsei 1111 posvetnemu, razsveti naše si' c * tla spoznamo malovrednost 1 ,() zemeljskih stvari, da ne zg" bimo zavolj minljivih dob<"" večnega plačila. Amen. VIII. Alojzij v novicijatt 1 ’ Tiho celico, v kteri od vs®^ sveta ločen živi, imenuje Alojzij k' n jr l0 goslužnosti je imel mnogo prestati ! ne d slepim svetom, noč in dan se mogel boriti z raznimi zaprekami 1,1 zopernostmi; tukaj v tihi celici ne moti nikdo več; tukaj mu v Se olajša in oslajša ljuba samota. Odločen od vseh novincev (vsak llo vinec mora prve tedne čisto sam 0 4 v« 90 urno, ski'l )|1 ' biti}, spolnuje Alojzij in zvesto vse zapovedi, vse dolžni brez naj manjšega vprašanja, ' 1 $ bi imelo ravno tako biti, zakaj 11 tako ali tako? Nikoli ni prest)) postav, nikoli ni delal samoglav’ 1 ' 1 vse je iz pokorščine opravljal, ^ se z voljo vikšili spolnuje božja. Ponižnost njegova se ra# deva ob vsaki priložnosti. Dali f ; mu mende zavolj bolehnosti tai'l! obleko, kakor drugim in tudi lef; brevir. Ta prednost pred njego^f a> s ' obl« 11 ! \i brati je hudo djala Alojziju, zat" 1 ni nehal prositi, dokler mu dovolili, da sme brevir in svojo z navadnimi zameniti. fta' r| tako težke so se mu zdele nekt e ' prednosti, ktere so mu bili vik r dovolili zavolj slabotnega in bol^ 1 nega života. Samo iz pokorščin* 5 ^ je podvrgel ponižni mladenič lf za njegovo zdravje potrebnim P' bo Pr ve (h i‘e bi ii n 91 ietelo kako ponižanje. Sprejem v ' ed v jezuitovski je imenoval delo milosti, gnado, ktere sam '"^ar ni zaslužil. Zavolj množice ll0 '’incev niso mogli vsakemu svoje Ce *'ce dati; Alojziju pa so vender ^Oieniu eno odločili. Zdaj zopet 'j 1 prenehal prositi, dokler ga ne e,le jo k drugemu novincu, ker iz ponižnosti si celo ni upal sta- '°' r ati pri starjem bratu. Naj manjši ! a( je so mu bili najljubši: z naj la bšimi rečmi je bil zadovoljen, in » a l nižji dela je najrajši opravljal, j. es el je bil, kadar so ga videli J u dje pajčine ometati, prah brisati, lll °stovže čediti ali druge nizke dela opravljati, da so ga mislili naj ne— ^"lejšega in nerodnejšega človeka, 1 ni za nobeno drugo rabo. 92 Napuha se je Alojzij čez vsečf bal ; varoval ve ga je v besedah 1,1 djanji. Mislil se je naj nevrednejšeg ' 1 grešnika, ki živi samo iz neskonč^ milosti božje; tudi ni mogel sliš 3 *! od stanu svojega, želel je, da ^ bil vsiin neznan. Pa ravno resničj 1 * ponižnost in pobožnost ga prikupi * 6 vsemu samostanu, in ljubezen ^ njega se je kazala v splošnjem sp 0 ' štovanji, kterega mu niso mogli ne*' teri prikriti. Kmalo zapazi to ob^f! čislanje, in vnovič se je začel bo)'| z vso močjo zoper ošabnost, ktero J C bil dozdaj še vedno srečno žadu# 1. Srečno je živel Alojzij v mostanu; žareče svoje želje je vi*J e spolnjene, in vživala je njegova du# v vedni molitvi obilen pokoj in mnog 1 ! sladkosti. Vender tudi Alojzijev r# se ima spremeniti v pustoto, v greiik 0 skušnjave, ki jih pošilja Bog p 0 ' božnim dušam v poskušajo, ali g ' 1 I Ul Sl V v p \ r i i i 93 ti 11 ' ti ¥ ti ,ij it« d" O' i^ijo zavolj popolnosti njegovih, ali j 0, da samo zavolj tolažb in dušnih a dkosti, ktere jim deli v molitvi. Po veliki dušni radosti nastopi .Alojzijevem srcu strašna pustota, a se mu zdi, kakor bi ga bil Bog ' "Polno zapustil; zbegnilo je veselje *>hu, poginil je pokoj v srcu, v J staja vedno žalostnejši, ne čuti . c sadu svoje molitve. Vender je iie °P us ti, kakor tudi spokornih del molitvo še pomnoži in gorečnejši Pia v lj a spokorna dela. Zatorej mu j ®°g kmali poplača to gorečnost s i tl 'dno zaupanje; odvzame mu vse u šnjave in iie' 0 . tal- uteno sladkostjo, in mu podari ! mir in pokoj, da mu ga več ni »m nobena reč kaliti, jj,.., oglejmo še nekoliko v Ka- 'jmie. p 0 odhodu Alojzijevem se zopet napolnuje nje- veseljem in dozdaj "Ni v se spremeni. Očeta Ferdi- A 94 nanda smo vidili dozdaj zamišljene^ samo v posvetno čast in slavo j ^ blišč svoje rodovine je hrepenel m n 0 ' žiti, samo veljavnost pri kralji g® je veselila. Kar je pa daril ljubljenj svojega Bogu, je postal Ferdinafl® ves drug mož. Odpovedal se je ig 1 ' 1 ' ki jo je neznano ljubil; vdano pr fi " naša hud protin (jbolezen po udih/ in k Bogu se povrne iz vsega si' c ® po vesoljni spovedi, ter resnici 1 ®' pokoro dela. Ko se je jela bolezen vidi*® hujšati, si reče prinesti tisti sv. kri 0 ’ pred kterim je Alojzij toliko in tak 1 ’ goreče molil. Predse ga položi in ,,e zavrne oči od njega celo v nfl groznešjih mukah. Pogosto ga p 1 ’ 1 ' tiska na srce, poljubuje (jkušujcJ in obliva z obilnimi solzami prisrčn® žalosti, milo zdihovaje: „ G o s p c "i 'o inip koč 0l 'iie ne ^o, »a v f >11 »čl usmili se me usmili se me. grešil sel 1 ’ o G o spon- L 95 $ p^Pokornost je pa zraven Boga 1 o' g* )Cf> lllll rfij ■e' h)t re> [H« i 0» k<> n « i«i ri" e) n« * m? t<< I w n al Alojzijevem prošnjam, re- Dobro vem, o d k o d m i X j • a ) a j o t e s o 1 z e; m o j Al o j- b 0 j jih je sp rosil. Ves čas n )() p Zri * njegove je bil čas vedne is« ttVe - Tako pripravljen je srečno A* v Gospodo. H e ' az nanilo očetove smrti sprej- H e v *°jzij z veliko žalostjo; vender liliji u §oČ e Hi 0 A ,J i e preveč, kakor bi ne bilo živeti, kadar kdo oče vzame starse starše itf^K Nebeški ^ °' ) rotnike, pa potem skrbi sam Oj 8 -■Alojzij je žaloval, pa je tudi Sp () p “ - Sj|« kaval; stregel jim je z neskoi* 0 'Si bot,. Sv, ), s "Prt, S ^ik ali V fak k, * li S Si S, k , k S la 97 col« to i i-ai' a$ [ ■n h. pogovori in opominjal, naj vse * • i*i • i i • v i" ;re ; iin* Ji i! J^i" iai'1 in J 3ef 0 i ! jel«l aD 1 ! 4 j.; 1 w ,vii» 4* W $ ‘linijo, krepčal jih je s pobož- ^ v ' e |’® Iz ljubezni do križanega j« Cfl «1 'f 3ii kar so želeli, vse jim , celo naj studnejši reči je Ljubezen do bližnjega je spolnoval do bratov svojih. d|j ni od koga kaj slabega mislil v s dvoril, ako je tudi vzrok imel; |i^|. I e vedno zagovarjal, njih na- 1 ^ e zmanjševal, njih dobre lastnosti 't, i! l0v zdigal. Novince je pridobival ii, 1'jl'eznijo in postrežnostjo Bogu p„ u zbi njegovi; in kadar je za- p,. ^ se zdi komu kako delo PV 0 '1^°, prezaničljivo, ni nehal to ( ^ Ul vikših, da so dovolili njemu Plavilo dovršiti namesto unega. d 4 zgled je bil vsem bratom, ho,: Ne je po pričevanji vikših vedno v$ ei ! u "ožilo pobožno življenje med it i!! l, Ji tega samostana, dokler Alojzij med njimi. ■ Alojzij. 7 98 Zapomini. 1. Prava pokorščina | spozna, da človek p o p o 1 n o p ( vrže svojo voljo gospodarju, in ' spolnuje z voljnim in prostim sr °'\ kar mu je zapovedano: lahki težko, častno in zaničljivo. a 2. Kdor spolnuje svoje iti Po{ s žnosti zavolj ljudi, ne za' d« 1 : # Boga, zgubi ves sad svoj^ truda, ker prejel je, kakor Ki‘ lS pravi, že od ljudi svoje plačil 0 ; i 3. Resnično pobožni »lj Boga zavolj Boga, ne ^a': sladkost, ki mu jih Bog ‘H kdor ljubi Boga zavolj dušnih sl . f kost, bo od njega odpadel v ° l1> suhoti. IVIolitev- 0 Bog-, ki si skazal sv. % H 1 % Aloiziju, tla je v pou 1 pokorščini vselej in v vsem •‘»M N, 99 pi)" v ? (0 o' d ■j. >jo sveto voljo spoznal, častil II 8 polnoval; ob, ponižaj naš .^uh, da se po zgledu sv. ^Jzija tudi mi pohlevno in gorilo podvržemo tvojim sve- III postavam. Amen. Alojzij v višjih šolah. 111 ^ ^ez dva meseca pride Alojzij i- pod vodbo Janeza Piskatorja, 'n H ot >inu je razkril natanko vse {}|.v l{i nje spremembe svoje. Odkrito- t^° st in otročja zaupnost njegova 1-f C s* upadete temu pobožnemu možu, je bolj ljubil zavolj čednost o^ lo P°lnosti, kakor zamore ljubiti y V °jega sina. bi> v °lj bolehnosti gre Janez lH)(j tor P« povelji vikšili v Neapol V»J' e bje spremenit. Ker je bila z »ana ljubezen Alojzijeva do 100 njega, mu dovolijo ž njim iti pripuščenje si je štel Alojzij v ve srečo, ker sta samo še dva b>' ;«f 114 4 Si enako milost dosegla. Pot nas 1 . d Sij nadzornik z enim bratom v ji°H Hi V ^ |1 niči, dva brata pa jahata. Cer 3 * 1 je hrepenel Alojzij vedno biti ljubljenem možu, je vendar iz b 1 ' f S 1 s t tovske ljubezni in zatajanja saO 1 ^ sebe tako ravnal, da je skoraj v e ®1 na konji ostal, ako je bil tudi 1 bolehnejši med njima. Slednji® s 1) *»e 't, ga prisilila, brata v nosilnico 0j), v tako je ostal do Neapola pri 11 j zorniku, ki ga je prisrčno ljub 1 j častil. V 7 molitvi in božjih pogu' mu pot urno mine, in Boga je b J k k , za milost, da se je mogel po>S kovati s tako svetem možem- ^ je rekel, da je pridobil od 'H voditelja za dušno življenje hasna na kratki poti, kak® 1 j / ' S Pf»l % ga bil dobil doma v več nieS 101 |, 4 ^avolj bolehnosti in molitve ^ 111 zanemarjal Alojzij potrebnih ! lv a ".°st in vednost. Učitelji so ga i ,, 1 in občudovali zavolj pospeha H >redka v vednostih, kakor tudi ii 0 goreče pobožnosti in pohlev- „Zraven pobožnosti in čed- iiju' vazodeva tudi oster um, pa , še nisem zapazil na njem ošabnosti 44 ; je pričal od njega S "j egov. . "• iij,^ dobrem namenom in pobož- "Pi! ^'Idjeji je posvečeval vse svoje V in tako je v e d n o molil. b e , Sa kdanji navadi ga ne moti no- ii( f 1 s tvar, ne tuji krajine opravila, i^^drege ne stiske, ne žalost ne ve d |10 s i ostane enak; v «h|^ n °sti ne otrpne in ne opušča ^ 0, ' n ih del. Karkolj pa začne, ® 55 Bogom in z Bogom konča. Ii^pojzij j e [)ii slabotnega života, ' Cl ' in glava ga je vedno bolela, re»' bi‘ |! rst| IlOS' 1 ] r A ti l # »4 } e li' ič 0 • t ti? J i# h« J ii<’ / rf in fr 4 ol', iC 1 102 da ni spal do polnoči ali celo 1,1 ne. Vikši so mu dovolili, celo f\ leli, naj počiva zjutraj čez odlo^J čas, da preveč ne oslabi. Za' f hoje in ropota bratov ven dat mogel spati; pa ni se pritožil z "!! 'Dl). ti beno besedico, celo veselil se y v ' da je zamogel Bogu v čast S 6 počitku kaj trpeti. Če mu je pozabil kaj storiti, ali je napol nerodno opravil, ni črhnil nič K Ni Poni s N, 'H: lečine je razu n zdravniku vsem P k krival; v naj groznejših mukal'' bil vesel in prijazen, kakor bj | ;i zdrav; tudi ga nikdar ni ov' 1 ^ bolezen, da ne bi bil spolnil s' f °I, dolžnost ali da bi bil opustil litvo in spokorne dela. Čez pol leta se vrne Al 0 !;, r • -il iz Neapola nazaj v Rim. Tukaj med vsemi součenci on naj K, končal vednost modroslovja C * 1 j zofije); zatorej je mogel pred r V j? I 'N h Ki le , v ti j'o§ N 103 & 1 J ^ e 0> in vikšimi samostana očitno U i ?ai 'j a ti ne ktere modroslovske |^.°“ |- ijanskej) mnenja. To je bila 'J j.. v elika čast; pokazal je lahko v 5° v ornik oster um in znajdenost ^govoru ali hranitvi resnice in ) ) oči iat U' odgovarjati; toda učitelj mu ta sklep, zato pa zagovarja “tani resnico tako jasno in umno, * ga občudujejo vsi poslušalci. , 0 ohčudenje mu rani ponižno srce, f 1 ® 1- ni želel nobene časti, temveč J® hrepenel zaničevan biti, od vseh ‘Jttdi. Napuh in nečimurnost je krotil P 11 vsi moči, ker sta sovražnika “ožja, prijatla satanova. Dolgo se 1“ mogel boriti zoper razmišljenost v molitvi; pa z neutrudeno goreč¬ nostjo je tudi razmišljenost premagal 'n potem je vedno prav zbrano molil. Tudi premišljeval je rad, zlasti trp- 104 Ijenje Kristusovo; in kadar se zamaknjen v nebeške reči z Bogom pogovarjal, je „v., prijaj občutila < 4 ktei' 1 4 gova duša rajsko veselje, ne bi bil dal za ves svet. Pa ne misli kdo, da je doSpj Alojzij brez truda in boja do $ vi popolnosti. O ne! le vedno p 1 J maganje, ga pripeljali po svetosti. On se vedni trud, vedni boj 4 otrok ; on se je boril z trnati poti na g , premagoval je mehkužno s | je rt, na kraljevem dvoru, se pokoril, krvavo bičal še doma očetovi hiši. On se je resnično a' pobožnega življenja in s trdnim s* 1 . ustrašila nobena l ' e pom; njega m ..- nobena zapreka, nobeno napoj), on se je vedno Boga verno di'0,, ni omahoval med svetom in nebo® 1 : on je Boga milosti in pomoči prO s, . (| izročal blaženi Devici Marij' se angelčku varbu; on je Bogu P o' tal 105 svečeval s srčnimi zdihljeji vse svo- f je dela in opravila. Ljubezen njegova s ||! do Boga je tako žarela, da ni mo- gel srca en sam trenutek od njega j odvrniti. Ginljiva je bila odkrito¬ srčnost Alojzijeva do spovednika. * Celo srce mu je razgrnil in odkril, 1 vse misli in želje tudi brezgrešne ; molil je zanj, ga verno slušal in spolnoval njegove svete in povelja ! Vsako nedeljo je šel k sv. obhajilu; ta dan mu je bil dan ve¬ selja in radosti. Zavolj skrbne pri¬ prave so bile njegove obhajila ro¬ dovitne in bogate na vseli čednostih; po vsakem zavžitji Jagnjeta je bolj gorela ljubezen njegova do Jezusa, >0 množil se je stud do greha v njem. Vse počutke je zatiral; samo Božje reči je govoril in poslušal. Majhne skušnjave je hitro udušil in se tako zavaroval velikih: kdor u g a s i iskro, ugasi požar. 106 Vsako slabost ali napako urno 0 žaluje in ves skesan prosi B (, $' milosti in odpuščenja in obljubi tovo poboljšanje. Vikši so mu skor popoln^ prepovedali krvavo bičanje slabosti in bolehnosti života, čer» v I jih je pogosto privoljenja pi'° s . Zatorej je daroval svoje želje B°£ in se je toliko ostrejši postil. tudi post so mu zabranili; kadar f so mu ga dovolili ob vodi in krul 1 ' 1 ' ni celi dan skoro nič povžil. Ko nadzornik to zapazi, Pj skusi njegovo pokorščino in mu v j\ pri drugi jedi vse povžiti, kai' dobil. Alojzij spolni iz pokorščin 6 '■ povelje, pa bratje so ga zasmeho'^ : kako lepo se zna postiti. Vei»o* Alojzij tiho trpi in se ne da m 1 ' titi. — Pri jedi je iskal samo slabji, sebi naj zoperniši reči. | Kako popolno se je odpovedal ® posvetnosti, nam priča borno )ogov° stališče. Sprosil si je naj .niši celico v nekem kotiču, ki je ., a ono samo okence in tako nizek ** nn i-Ktn dosegel. Dva i V ( t j ,la eno samo okence m um.« st 'i?’ § a ) e la,lko dosegel. ® v . a ' , a se mu zdita nepotrebna, in 0 ltlat: "n ni moffla pregovoriti, "m se mu zdita nep»» — ■■ ... do mati ga ni mogla P r ®§ 0 ' , •’ da bi bil naipotrebnešji ° v °'l e 0 **». Priv v. veliko silo »M« obesila i; -~ ‘ Wp b0,n ” rav * veuKv- ^ bovnl na steno celice Svel ’i podobi. ^..'odobi. §osl d°bi se začne Alojzij bo- '“n 1 !,!!'?-.'• v : J . in znanost, Uce n ; ^ u j' 0vn i potrebujejo. Pred l)„l 1 b>,n jo vselej kleče prosil sv. je ij. ! azsv otljenja in pomoči. Bral in bukev, pa te prav pazljivo, pv ete u \ e . Prebral, je potem dobro •aknjii ' n Pomislil; tudi se ni do- telj ev )' Uzbl bukev, kakor od uči— Za 'ien'! *. v ‘kših nasvetovanih. On ni )a ' jal zapovedanih opravil, tudi i i ' 108 jih ni odlašal na drugi dan, da bi f e bil potem samovoljno s čim drug*? 1 ukvarjal. Preden je šel v šolo ■e* počastil presv. Telo in iz šole gi je zopet pred sv. Telesom zah' Tii I' { Boga za prejete nauke. Po poti) molčal in se tako spodobno veo f ‘ da so ga jeli celo posvetnjaki P® snemati. , Čeravno je vse prekosil v ve® nostih, se je vendar močno vese' 1 ! ako so ga pošiljali z drugimi v 1 ' 1 ob nedeljah in praznikih vasi ljudstvo učit ali miloščino nah" rt' po mestu. Cez dve leti po vstop. v samostan je storil navadne obljube jezuitovskega reda, in dva mesca potem je dobil še š 11 ' male blagoslove. Zapomini. 1. Sv. Alojzij je občutil vel'^ veselje v pogovorih s pobožnimi lj" 109 mi. V kakih druščinah pa zastajaš ti? Govoriš večkrat od Boga, ali satana? 2. Resnično pobožni kri¬ stjan ne toži prehudo v trpljenji, ker ve, da si s poterpežljivim mol¬ čanjem naj gotovejši prihrani sad svojega trpljenja. 3. Znamenje prave pobožnosti je to, da spolu n j e tak človek natanko vse dolžnosti svojega stanu, „ če tudi ne zadevajo ravno službe božje, in da z molitvo in zdihljeji Bogu daruje in posvečuje vse svoje djan- je in nehanje. „K d o r dela sv o- je Bogu daruje in težave voljno trpi, vedno m o li u . 4. Bogu bolj dopadeš, če o- pustiš radovoljne spokorne dela lz pokorščine, kakor če jih o— P r a v 1 j a š svojeglavo o. Kako pa ®°gu dopadeš, če se iz ljubezni do nje¬ ga celo grešnega veselja ne varuješ? \ I oli tov. 0 Bog, kteri si sv. Al°J" v zija do take popolnosti in j tosti pripeljal, da je tebe sam^ £ v vseh rečeh iskal in vse j- iz ljubezni do tebe o pravir’ dodeli tudi nam milost, da p ‘ naša volja tebi vedno vda" j in samo zato živeti želimo, , i bi vedno bolj tvojo sv. | spoznali in spolnovali. Ai» el ' I X. Alojzij pomiri sovražni^ Se enkrat nas pelje Alojz*! svojo domovino. Med bratom b . dolfom in vojvodom Mantovske«* je vnel razpor zavolj grada Solfa*’ 1 ^ Horacij Goncaški, vlastnik rinski, je sporočil ta grad z<*i vso pravico sorodnosti vojvodu d J*emu namesto Rudolfu, pravemu ^ l 'cu (erbu). Zatorej se pritoži V i P 1 ' Ce sarji zavolj storjene kri— ii| ( 6 ^ esar ovrže oporoko Horacijevo 1 )() postavali sorodnosti prilasti 2 jj a ®olfarin Rudolfu, bratu Aloj- Po ti razsodbi je bil prepir s J, Can > pa hudo sovraštvo se je za- Uj .° llle d nasprotnikoma. Eleonora, fov' v °i v °da, in Marta, mati Rudol- Hji^.’ ste si vse prizadjale, da bi ji po- p 0 'j* e j toda zastonj so bile tudi vse Poli U , Sll i e > ker so sebični ljudje oba Psovali. Že ste obupale, da bi S<1 kterikrat sprijaznila, kar se Aloj- enkrat Marta SVLFJtg,^.- j 'Ci 111 ni ' se ' j° obide, da bi utegnil (] a !° Alojzij od Roga zvoljen biti, Uioč' 1 to SOv *'aštvo zadušil, ker je He s i k 0 {* 0 žnih duš do src družili ljudi tcdj t °^>i° velika. Tudi Eleonora ji po¬ lniš el in hitro mu pišete, naj bi "krat prišel v svojo domačijo, se 112 in k časti božji prevzel pomirjc"! nasprotnikov. Alojziju se zdi to opravilo p 1 ’ težko in tudi nevarno: ne ve liii) storiti, zato razodene vse okoliše il! f spovedniku Belanninu. Ta mu o«: govori po prisrčni molitvi: „Idi, sin, v imenu božjem 44 . Zdaj odkrije to prošnjo tudi generalu zuitov in trdno zaupa, da mu l |0 . njegovi besedi naznanjena volja ja. Ko general vse dobro pre«"* mu veli spolniti materno prošnj 0 '. Na potu v domačijo ga spr®^ po povelji vikših en tovariš, k«”' je imel skrbeti za zdravje njegj' t)V 11 Vse pobožnosti in spokornos« pravi j a Alojzij natanko in kakor doma v samostanu, nič J opuščal ali skrajšal. Pomenkva sr tovarišem samo od božjih reci 0 prijetno in ljubeznjivo, da s« IH 11 celo hlapci ginjeni in so želeli ve Pi je k ni 'H in Za s V 5 kt Ilc lit zi k s ’ I) P K il "' 1 113 pri njem biti. Na tem popotvanji se je posebno razodela neskončna lju¬ bezen Alojzijeva do uboštva in po¬ nižnosti. Gostilničar, pri kterem sta pre¬ nočila, jima odkaže slabo stanišče in še slabši posteljo. Tovariš prosi, zavolj Alojzijeve slabosti, naj jima s čim bol ji m postreže. Pa gostilničar pravi, da jima ne more, ker hrani vso boljši postrežbo plemenitnikanr; kteri imajo še nocoj dojti. Zdaj se koče tovariš jeziti, pa Alojzij ga utolaži rekoč: „N i k a r t e s e j e- z ' t i; n a m a 1 i krivico dela, k n n a j i r e v n a m i s 1 i ? Saj s v a uboštvo B o gu o I) 1 j u- bila“. V Mantovi gre Alojzij najpred k Kleonori, materi vojvodovi. Z njo ' Se v ®e natanko pomeni kar je za- oevalo to sovraštvo, in potem se napoti v Kastiljone. Mestnjani mu Alojzij. 8 114 J* pridejo naproti in ga tako časte, "j mu je v veliki ponižnosti to po'' 1 / 1 sanje liudo djalo. Nerad je t u ,‘. nad njegovim prihodom vsak , f glasneji razlegalo; ven d er se j 1 • • ■ 1 v • • * -e« 1 , prehiteti v tako važni in im o' 1 reči. Vse okoliščine tega razp 1 "^ je pazljivo pretehtal in z molitvijo j poštam se zateče k Bogu, n*j * omečil okamnele srca z žarki s' milosti. Poln zaupanja v božjo p (l / gre zdaj najpred k vojvodu a'Q? r, tovskemu. Bog je uslišal pi' 0 ^|i svojega služabnika: samo dan® ^ [»ogovor zadosti in vojvoda mehčan od milosti božje kmaliksp^,, nagne. Resnično njegovo mi 8 ® spravo nam pričajo besede. • ^ F J ' ,i M -• je rekel nekemu dvorjanu, kte* (jl |, je skorej gotovo še k razporu.š®! 1 ^ namreč: „To reč čem hitro k 0,|t *'j; Poj M delj časa ostal, ker se je ves®^ o«' 1 ’ h, dol j\»i( i^i ti . §i-ai n 0 1 v o] % 'ti 'Hi ki K 'jo,, S Ut % ; i\ 115 V t»i if la" ji 1 ’ iti" »r> i" i 4 l)* 1 ' a"' 3lf! šn ) 1 o' i F • fi 1 “I nt* kar pa storim, storim zavoljo Al oj— sija. Samo z Alojzijem se bom Pogodval in z nobenim drugim 44 . Kmalo pripelje Alojzij tudi Ru¬ dolfa v Mantovo k vojvodu. Oba ^»eza se popolno spravita in pri¬ dno objameta brez vse lilimbe. V tl priložnosti je dal tudi vojvoda §>ad Solfarin grofu Rudolfu v popol- 110 last. Zdaj so bile napravljene za- j’°lj sprave in sprijaznenja sijajne in" ,'ščavne veselice, pa Alojzij, vzrok h, začetek vse radosti, se jih ni °lel nič vdeležiti. , Povelje vikšili pokliče Alojzija Kjalo v Milan, da bi se ondi dalje p'1 že v Rimu začetega bogoslovja. |. a še nekaj ga zadržuje v Kasti- l°’'i* Dokler je bil še doma v oče- l^ Vl hiši, je zapazil, kako malo mara , u dolf za pobožnost, kako pa tira ^ Posvetno slavo in sladnostjo. Ta * Va da se je bila že preinenila v 8 * 116 hudo strast, ker ga ni riikdo ®°^j več brzdati in je tudi imel do' premoženja. Drugi ljudje so se - • * -.Vi 1 *’' Zatorej Alojzij ni miroval, ni spravil brata iz grozne n e ' nosti večnega pogubljenja. Po«* 11 ' je molitvo, poostril spokorno^ tako prisrčno je prigovarjal Rud 0 ., da se mu ni mogel več ustaj^ zavolj častite svetosti in prec° j, čistosti njegove, ki ste mu bli' 8 ^ iz oči od gorečnosti za božjo ‘j vnetih. Milost božja obsije R u '‘Lji in v globočini srca ginjen, o'’'|tj Zdaj se poslovi Alojzij za j; od svoje domačije, se nap'S kar mi moj poklic veleva, Po Kristusu Gospodu našem, ^men. Alojzij zgled ljubezni do bližnjega. liko Z Milana raje nazaj se vrne Alojzij to- .. v Rim, ker mu je . 0 razodeto, da bo umrl. Zatorej ! (! rekel v Rim pridši nekemu pri— l^telju; „(3 a s mi je, da t^avim za m i j e, oni svet". se pri- Od zdaj 120 se še gorečneje uda molitvi mišljevanju, iii v prebira še svete bukve. Život začne b uiedleti, nasproti pa se mu razto' 1 ^ ; vsak dan prijetneje in lepše du g|l ,j popolnost. Od pozemeljskih čisto ločen, prebiva le iz pokorš cl, . { sam, pa v naj slabji celici, katei' a ) dobivala le skozi jedno okence 1 strehi pičlo svetlobo, in ni bih’ nji razim stola in trde postelje * nobene druge reči. V tej dobi je pripuhtela *J. beaen Alojzijeva do Boga na 11 ' višjo stopinjo. Kadar koli se P g|| menkuje od Boga, je vselej j,, v srcu; obličje mu kar leskeče? . ko sliši pri jedi od Boga hi mora nehati jesti zavolj pre^e j ljubezni in začne se ves v soh^ topiti. Kar ga obdaja, vse st' r ^. zvezde, tički, živalice, cvetice? j,, vse mu množi ljubezen, take in p r ® želnf irati 11 121 ®? S| Meli 'a njim govoriti od takih l^ 0 . 1 ’ ktere so mu jo netile, sicer Oo , . ^' ste ljubezni omagal, in srčni ki mu bil razdjal slabotno Ij k Zato mu tudi popolno za- ni- ni i° VSe premišljevanje; pa ta .^ e poved mu je delala večje težave 11111 ke, kakor vsa telesna bolezen. kJ n j e takole tožil: „Ne vem, )l delal; branijo mi misliti na n g a ’ da ne bi mi to zamišljenje Ve ^ v ljalo glavnih bolečin. Ob, »a 'n Prizadevanje, da ne bi mislil °S a 5 me muči neznano hujše, v 6 ( j 01 “i škodovalo mojemu zdravju Oo^ Premišljevanje božjih last— Po sv. Telesu ves zeva in 6 ’ g a prejme, se ves ak 0 • ,le v * Kdo bi se tedaj čudil, ftonJ 6 * ai ‘eče to svojo lubezen do t U( j; razodeval v vsaki priložnosti < a d kližnjim, celo z nevarnostjo ga življenja? 122 Mesto Rim je trla leta 15^' strašna lakota. Ljudstvo začne oin^ govati in kužne bolezni se oglaS^ med siromaki. Z dežele, kjei’ j tudi razsajal hudi glad, pritisni vsi reveži v mesto, in Rim post^ zbirališče groznega uboštva. ^ |j duhovni redi so po moči olajše'' 1 ^ splošno šibo božjo, posebno P Jezuiti. Ti postavijo na svoje tro®, prostorno bolnišnico, v kteri so vl | sivi general v vedni nevarnost svoj e » in. samostana, celo Jezuitov, življenja, neutrudno in ljubezni stregli kužnim bolnikom. Njih 1 $ so posnemali vsi udi tega reda Z znano navdušenostjo in gorečnos ), (| Alojzij je že vedno bolj bolj hiral in venel, pa žareča *J { bežen ga podpira in krepi j 0,1 , g/ zastaja za drugim, ampak vse P 1 kosi v delavnosti, ne upeha moč mu je železna. 123 Že samo pogled v bolnišnico je bil strašan. Na pol mrtvi ljudje so omahovali k posteljam 5 tam je grgral kdo v smrtnih težavah, tam kdo stokal, milo ječal in plakal po mrtvih svojih; povsod so hlapeli kužni smradi, povsod ste divjale smrt in smrtna nevarnost. Pa vsa ta groza ne ohladi Alojziju žareče ljubezni do bolnikov. Slači jih in umiva, tolaži in opominja k potrp¬ ljenju; daje jim hrano in zdravila; postelje rahla in cedi; pripravlja jih k spovedi in srečni smrti. (3em rev- neji in studneji so bolniki, ljubeji so mu bili in dlje časa se je mudil pri njih. Mnogo bratov je že umrlo, za kugo v službi bolnikov, in tudi najverneji prijatelj Alojzijev, Tiberi Bond. Ob njegovi smrti je vskliknil Alojzij te besede: „ 0 , da bi mi bil Bog dal, namestu njega umreti!“ Bog mu je kmalu spolnil to prisrčno željo. 124 Alojzij se naleze bolezni; ule že se 2. marca I. 1591. Nad bližnja smrtjo ne zamore veselja prilil' 1 * 1 in zaupno vpraša spovednika H e ' larmina, če ni greh smrti se veselM ker bi utegnil pod to radostjo moi'^ kak hlinjen napuh tičati; češ s e,)1 svet, da se ne bojim smrti ne nika. Belarmin ga potolaži in oi' vzame mu ves strah zavolj rado®* 1 in hrepenenja smrti. Zapomini. 1. Naj gotovejše znamenje i’ eS ' nične ljubezni božje je d el a vi' ljubezen do bližnjega. „Kd vidi brata v nadlogi in J|1 zapre svoje srce, kako ostala v njem ljubezen b ja?“ pravi sv, Janez. , 2. Omiluj bližnjega v logi, ker mu srce tolažiš in ovaruješ nevolje. Pa milovaiU mu Sa mo ne zadosti; pom a g tU( 'i po moči. . v • i 3. Ne ogibaj s« ku/,n bolnikov, Bog te najde po' s0 Posebne zasluge pa imaš p> 1 u r ’ ak o strežeš kužnim bolnikom, ki . Ila j bolj revni in zapuščeni. Molit© v * Vsegamogočni večni Bog, k ^teii si napolnil srce svojega 8lu *abnika sv. Alojzija s tako S'°rečo in djansko ljubeznijo do ^ižnjega, da je življenje zanj Slovak prestvari tudi nase s ^čene srca, da ne bomo samo Pomilovali bližnjega, temuč, da bftmo n»: n >.»' vdeležuje prav živo in radostno pogovorov. Marsikdo mu je p*e)- j () leta očital preostro spokorno*! ^ rekel, da se je bo v smrti k« Ms i I ' o } li ,ti il' : čl >' \( $ >F il' Alojzij se zdaj spomni tega očitanja, pa nič mu ne greni srca 5 močno je vesel in prosi vikše, naj bi v njegovem imenu zagotovili vsem bratom, da občuti nebeško radost zavolj spokornih svojih del in ga samo to žali in peče, ker se iz po¬ korščine ni smel še ostrejši pokoriti. V tem času se je prevrgla bolezen v popolno kugo. Ko Alojzij to zve, obljubi Bogu z dovoljenjem vikših, Ja hoče kužnim bolnikom streči, če kolikaj bolezen njegova odleže. V holezni ga pogosto obiščeta kardinala ftuer in Goncaga, sorodnika njego- v a. V ti priložnosti je razodel enkrat ^oncagu, kako srečnega se šteje, da ^more umreti v jezuitovskem redu. ' selej sta bila od njegovih besed °l)a ginjena. Tudi materi, ki zavolj ‘ sta iosti ni mogla k njemu sama priti, ! e poslal tako prisrčno pismo, da Su v sim bralcem solze po licih tekle 130 Oče Korbineli, ležal ravno v ti star duhov# 1 ! dobi za si# je ■ .* — - j,, bolan v bližnji stanici. Alojzij on sta se jako ljubila in si pošilj# pobožne pozdravila. Starček žel' enkrat videti svojega ljubljenca torej prenese strežaj Alojzija v "L govo stanico. To je Korbin#'^ neznano razveselilo, in zgolj iz S P U ; štovanja prosi slednjič mladenča, 'j ljenja. To zveseli Alojzija in ” e |ii radosti reče nekemu bratu: novico so mi napovedali, urn ' 1 y v osmih dneh“. Odzdaj niu 1)1 ie' bi ga blagoslovil. Alojzij se h 1 ’* in sam prosi njegovega blagosl°V ker se pa ne uda nobeden, se ^ njič eden druzega blagosl° v ,• Kmalo potem je umrl Korbi' 1 ^ in Alojzij je zagotovil, da je s ček že v nebesih. v / % /Bolezen se vedno hujša in/AV niki mu odločijo še osem dni k P n v e A »»o V P Po Poi kak duhoven vsak dan nektere ure moliti in sv. Telesa dan (13 junija) zatrdi in zagotovi, da ima še ravno osem dni živeti, ter prosi pričujoče, naj bi ž njim vred zapeli „za hvalo 44 za bližnje zedinjenje z Bogom, Marijo, angeljci in svetniki v ne¬ besih. Nekemu duhovnu je rekel: „Ločimo se od tod, pa ločimo se z veseljem 44 . Slednje dni si jiološi sv. križ na prsi; vsi bratje se zbirajo pri njem in se mu priporočajo v molitev, ker bo kmalo popoln svetnik v nebesih, in se posvetujejo ž njim zastran zveličanja svojega. Osmina sv. Telesa zasvita, pa ni ga strahu na njegovem obličji. Tudi bolezen se nič ne pohujša, vendar Alojzij vedno trdi, da bo prihodnjo noč umrl. Se enkrat ga obhajajo 'pričo vseh udov samostana, ktere potem po vrsti objame in se od vsili * P°slovi. Ko ga ihte prosijo, naj bi molil zanje in prosil Boga, jim re®® - - * ' K* // o i ’i "r sem vas tukaj tako srčno ljubi* ' Ko skor vsi odidejo, prosi d<>'^ 1 jen ja, da l)i se smel še enkrat Pj čati. Vikši mu pa prepovedo? ^ zato želi vsaj na golili tleh s® 11 dočakovati. Zdaj pritiska, od vS®# posvetnega popolno ločen, križanj Jezusa z neizrečeno gorečnost]® r. in ne obema rokama na prsi •>. .... . , makne več oči polnih miru i' 1 beških žarkov od svojega Zvel* c . ^ Še enekrati zdihne: „Hrep e '',j/ biti rešen in s k 1 e n j e n s ** s t u s o m 5 o Gospod! v roke sporočim svojo d 115 ^ Mii •no še obleži, — posluša e ve — slednjič izdihne: < in pozemeljski angeljček sp^^Ji družbo kerubov in serafov, kje J ’ (|) i, in speva za Jagnjetam sladke | ,e- v jp kterili nikdo ne zna razun čistih (l 133 iJ?®* 1 ) e Alojzij 21. junija 1. 2 VI med 111 11* ur0 p° n0< ‘‘ (>’ et 3 mesece in 11 dni star, v po vstopu v samostan, žal • n ?°S°če popisati čudenja in li °® tl Omskega mesta, ko se raz¬ krit' Slnit A i°i zi i eva - Kar I,a eil ~ t,. (1 | Se tare ljudstvo okoli mrtvega vsal- a ’ VSalf tmči prav do njega; hrene.r, h , o6e "»S« P ol jubili, vsak kiti n • osta "ek od njega do- Posta'. •' P°grebu so mogli vedno ker v )at ! zavoI j preobilne množice; ali v S . Se ) e hotel dotakniti trupla so t'uge svetnikove. Pokopali rij e . v' c erkvi oznanenja I). Ma- v z,jj’ ’ ez sedem let pa so ga zopet in p^ n ' l 5 Položili v svinčeno trugo kožj e S av ’i' v steno kapele matere ^ Zapomini. "^'otov!^- lik ° r del i živiš, toliko e ) si je tvoje zveličanje, ('e 134 delj živiš, več imaš skušnjav, grehov 5 hvali tedaj Boga, ak° kinalo pokliče k sebi in obvar"). toliko skušnjav. „Skrbi, da j živel pobožno, ne pa dol g 0 / 2. Zdrav se smeš tudi od vadnih koristnih reči pomenkvaft> |( , bolezni in zlasti ob smrtni uri l " odpravi svet in posvetne reči, 1,1 pripravljaj za večnost. i 5 « 3. Kolikor pred in pop 0 I(C se ločimo od sveta, toliko si šamo ločitvo ob smrti. 4. „Z i v i tako, da s e boš bal smrti 44 , to je vsa ,rl , 0st - . . ,4 5. Velik razloček je, ali , umijemo zavolj Boga, al l volj nadlog, ki nas tarej 0. \I o lite v. Dodeli nam milost, o Gospod življenja in 135 da obračamo čas, kterega nam še podari tvoja dobrota, skrb¬ no in zvesto v zveličanje svo¬ je duše, da bomo vedno tako živeli, kakor bi si želeli živeti ob smrtni uri. Amen. 136 Čudeži storjeni po prošnji sv. Alojzija- Bog poveličuje svoje prijate)| z raznimi čudeži, tako je povelj tudi sv. Alojzija. Po njegovih p J '° ^ njali je pomagal Bog večkrat p l 7ij čudovito v dušnih in teles0^ potrebah. Ti čudeži so bili natai', od škofov preiskani in mnog' 0 k je bilo resničnih spoznanih. 'I 11 '' jih navedem samo pet. ^ I. Živele so v samostanu “. Janeza v Tudert-ski škofiji nun® Frančiška Asiškega. Samosta» imel tako pičle dohodke, da so večkrat stradati. V takih pf^ 1 , D 1 so se zaupno k sv. Alojziju za r ,, moč zatekale. In glejte čudo- J, Alojzijevi prošnji se niso sam 0 v.. . .v. i* množili mali ostanki žita, olja, " ^ hov i. t. d., celo spridene stvai K 137 postale dobre za povžitek. Posebno čudo pa je bilo to, da so se de¬ lale s čudovito pomnoženo hrano še druge čuda. II. Angelo Antonio Oddi, kmet »Fornette, je padel 22. aprila 1732. v nogradu z lestvice (lojtre) na zakrivljen nož, ki se mu je zapičil globoko v hrbet. Hana je bila ne¬ varna, krvi je mnogo zgubil in desnica mu je popolno onemogla. Denejo ga v sveto olje; zdravnik spozna rano nevarno za smrt, ker se je skoz njo vidilo celo osrčje, in samo plašter položi nanjo. Drugi dan zboli tudi zdravnik in čez več dni še le pride z daljnega kraja drug ranocelnik, ki ga pa že ni hotel zdraviti, ker je bila rana vsa gnojna in smrt gotova. Se ta dan piide k bolniku častiti o. Karol Virtelli, kteri mu svetva, naj bi se zaupno zatekel k sv. Alojziju, ki 138 je že večkrat komu pomagal. Ki> ,a 1 rel>; mu tudi prinese iz samostana Janeza en čudovito pomnožen oi' in ga zaupno položi bolniku ' oslabelo desnico. Ko jo drži el ^ uro sklenjeno, med tem pa s P,^ nim zaupanjem k svetemu Alnj^j zdihuje, se ogreje, oživi in okt F roka, da jo je zamogel brez ^ lečin prekladati, sklepati in odp l,a Poleže mu nastrganega ol ' j,, na rano, zadremlje kmalu in noč prespi. Zjutraj je zginil že ' g . gnoj, meso je bilo čisto ruo e j,' rana se je kinalo zacelila, in več ni bolela. f/ ■ III. Rimsko mestjanko gareto Landini, 25 let staro žen* ^ napadejo o vseh svetili 1 6 ^' \\ levi strani života hude bolečin^, so jo mučile noč in dan. Tein ,čr. o> ■ jo je blagoslovil. Potem mine P' , kazen, in zdrava je. Zdaj vsta'^ [ lahko hodi; ne čuti nobenih , čin več in drugi dan gre ,/jt ' j, cerkev Boga hvalit za prejeto 1 lost. Ko poklekne tudi pred j Alojzija, se zavzame, ker ) e mladeneč v prikazni njemu J ,j polno enak. Iz hvaležnosti °P' 141 njemu v čast šestnedeljno pobož¬ nost. IV. Pobožnega Volfganga Aš iz prav plemenitile rodovine je Aloj¬ zij vse življenje čudovito spremljal. Na vikših šolali v Munchen-u na Bavarskem Volfgang skor oslepi. Imel pa je trdno zaupanje do sv. Alojzija; zato si pomaže oči z oljem iz svetilnice, ki je pred nje¬ govo podobo gorela in spet je čisto spregledal. Kmalu potem zgubi Volfgang v es spomin, pa Alojzij mu ga zopet s l'iosi od Boga in še tako dobrega, se je iz glave naučil življenja nje¬ govega, ki ga je spisal o. Cepari. Za- 'olj teh dobrot postane Volfgang sv. Alojziju v zahvalo duhoven, in je ^ potem korar in svetovalec dveh 'oljavnih škofov. Svojemu varhu v čast je so- 2| dal dve lepi kapelici in trikrat k 142 je romal peš v Rim na njeg 0 , grob. Ko je šel drugič skoz nek 1 gojzd, ga ospd tolovaji in ga ■■ mmnti \/ /il rrpo • k n* r* s l ■ I«11** sv, umoriti. Volfgang zdiluie u, kar stopi mladenk ' dolgi halji pred tolovaje, reko 1 '; „Ste li kristjani? 44 Tolovaj 1 plahi stekb na vse strani- j Te in druge čudeže je ^ Volfgang postavno od sodbe p ,e ' iskati in so bili potrjeni. V je njih resničnost tako olfg*# P titrd, i „S po z nam in prisežem p<‘ ( Bogom, pred vsemi n e b e f ’ in pred sv. cerkvijo, daj vse tukaj popisano g° resnic a 44 . V. Jožef Spinelli mlad ^ zuit, začne leta 1634. tako h u 0 omedlevati, da ga je žareče * e iii c g v še težko k zavednosti priprav Potem mu otrpne jezik, da n 1 govoril. Od otročjih let je že 143 -Al * • • zd°- Z ij a ' at * častil, zato se tudi s|, | . n jemu zateče in obljubi, da st't‘° Ce P ret * I, jeg° v itn godom po- u Ponoči se mu prikaže sv. |.. °J Zl j z Janezam Berkmans-am, bil tudi Jezuit. Alojzij bol— i n , ta ^ nagovori: „0 krepi se j, b 0 d j m o č a n, k e r dolg a pa / e Prikazen zgine; Al \ "oč se spet prikaže in rab °i ,Zl i § a opominja, naj jezika ne Sed e ' T Za P iazne nečimurne be- Pote VGl bi mutast ostati. 11 Se dotakne s prstom jezika, Pol. 1 , ® a ' n z gi" e ’ Spinelli pa v ed u ; Vese ') a in hvaležnosti pripo- iii f i,j? z jutraj na ves glas to čudo T ro 'o Alojzijevo. Prikazi- g a opominja Alojzjj v 'aj e s *’ na i bi cel mesec duhovne Poiiia/V ^& nac 'j a opravljal. Potem veljoe'' no S e : ledje in eno roko, ’)bati bo to gibanje 144 v večno življenj e w , in inans maziljene ude obriše. Vpi' a * a ga slednjič sv. Alojzij, ali še ^ želi od njega. Ko prosi bol" 1 dušnega zdravja, mu reče: „SP 0 ( znal si, kaj imaš prosi (1; tudi dušno zdravje boš d 0 bil, samo resnično si pri d e v a j, tl a ga boš zasluži Se roko mu da poljubiti in zg 1 ’ 1 Spiuelli pa je od te dobe popo* 1 .^ zdrav, in vsi zdravniki so s P' šego potrdili ta čudež. ai#' s ' 1 Kmalo potem je nastopil - ,-j pot, od ktere mu je sv. Al" 1 prvič govoril, šel je v Indijo vero oznanjevat nevernim ljudst ' 11 145 IX. Čed »ost sv. Alojzija za vsako nedeljo pobožnosti. Prva nedelja. k v< Alojzij zgled ljubezni božje. Premišljevanje. c Vrezni Božje ni prave v }j r . 1 ‘ ?;Ako razdelim revnim ' Sv °ie 't i Vse sv °i e imet i e ; ako ^ am niaio • ® e žgati, ljubezni pa ni- Pavei U " ,le pomaga“, piše sv. •le p r j*, brez ljubezni božje tedaj boga, * ^J^kdo do svetosti — do sv. . lave ljubezni božje nam 146 daje lep zgled sv. Alojzij. On v ljubil Boga kakor ognjeni kerul’ 1 ’ ko žareči serafi. 1. zavolj njega samega. \ ljubil sv. Alojzij Boga zavolj nih sladkost, ktere deli sv. &'} nekterira v spodbudo večje g 0, ' e _ nosti; ljubil ga je — kakor teči kori angelski je omagoval ® žareče ljubezni do Boga — e " ]] neskončne njegove lep 0 ’ zavo, i ..— -j-«--- • ^ popolnosti in ljubezni, s ktero ' | je nebeški Oče sam pred lj u !' kakor smo zamogli mi njega 'J biti. Ta ljubezen se mu je i' 3 :.* devala celo na obličji in i upal dihati in srce mu je rne- ^ s k fll ' dlel°! kadar je mislil na Boga, ali s e ,,j od njega govoriti. Tak je bil og t ljubezni njegove do Boga, je od njega pešalo telo in t0 J bolj slabelo, kolikor bolj je pl 3 ..' ok u ogenj njegovega srca. Iz P 147 ščine je skušal pomanjšati presilne žarke te ljubezni in v preobilnosti tega ognja je pogosto klical: „Beži, o Gospod , beži od mene /“ — Ljubil 1 je sv. Alojzij Boga 2. v križanem Jezusu. Tako nas je Bog ljubil, da je dal za nas edinega svojega Sina v naj gro- zovitnejši bolečine, v naj britkejši smrt na križu. Zavolj te neskončne >■ ljubezni nebeškega Očeta do ..nas grešnikov je Alojzij molil in zdi¬ hoval po cele ure pred sv. križem. Solznih svojih oči ni mogel od¬ makniti od krvavih ran Kristusovih, ktere si je dal vsekati zgolj iz lju¬ bezni do nas. Po vsakem premiš¬ ljevanji in pomilovanji britkega trp¬ ljenja Jezusovega je bolj hrepenel v 'saj nekoliko podoben postati Zve¬ ličarju v trpljenji in zaničevanji, bolečine v glavi ga niso zadrže- Va le od premišljevanja, še veselil 10* 148 se jih je in hvalil trpečega Jez°f a za to milost, da ga vdeleži boleč' 11 ’ ki jih je on čutil ob trnje' 11 ., kronanji. — Sv. Alojzij je lj 11 ^ Boga 3. v presv. Telesu. Presve^ Telo je živi spomin nezmerne J e ' zusove ljubezni do nas. Ni umrl za nas, celo vekomaj h 0< . stanovati med ljudmi. V presvet, Zakramentu kraljuje na tronu 11,1 losti svetljeji od sobica, pravi p P in človek, in trepeče ga ul ° angelski duhovi. Pa prikriva blišč svoj v podobi kruha, da bi bolj zaupno prosili dušnih in te ' e ^ nih potreb. Sv. Alojzij je iz f (j reče ljubezni hrepenel celi dan kl eC ■. pred sv. Telesom, in zatorej tudi ob vsaki priložnosti obi s j g j Pred šolo in po šoli ga je vs el gotovo počastil ; vsako nedelj 0 9, je prejemal. Tri dni se je P 149 Povijal k sv. obhajilu in zopet tri mu je prepeval prisrčno hvalo neskončno milost njegovo. Ob ' sakeni sv. obhajilu je pozabil vsega Sv eta; presrečen je bil in poln Nebeških sladkost se je ljubezni tajal. Sprašanje. Imam jaz kaj ljubezni do Boga 'a kaka je? — Je li čista? — Ne ljubim Boga samo v dušnem., ve- Se lji, samo v sreči? — Ne oinr- z uje moja ljubezen v dušni pustosti, žalosti in nadlogah? — Premišljam kterikrat lepoto, popolnost in ljubezen božjo do nas grešnikov? — Pre¬ mišljam kterikrat, kako strašna ne- s i'eča je to, da kdo ne ljubi Boga? ~~ „Kdor ne ljubi, ostane v smrti 11 , 1'iše sv. Janez. Premišljam kterikrat britko trp¬ ljenje Kristusovo? — Trpim volj¬ an vse križe zavolj trpljenja in 150 smrti Zveličarjeve ? — Kdor f e ' mično ljubi Jezusa, ljubi tudi od njega poslane križe. — Hodim P°" gosto k sv. obhajilu, in kako s e pripravljam zanj ? — Hodim 1 e ^ navade, mlačen, razmišljen? — P 0 " skušam vselej obuditi srčno hrep e ' nenje in gorečo ljubezen do Jezusa- — Se kterikrat duhovno obhajam • Žalost in sklep. O kako me osramoti zgled * ' Alojzija! Zal mi je, da sem malo ljubil tebe, svojega Jiog 3 ’ stvarnika in rešenika! Zame? mili Jezus! si zapustil raj; si trpel neznane bolečine ob km’ 3 " vem bičanji, ob razpetji na križu 5 zdaj še hraniš mojo dus () . svojim mesom in svojo krvjo j r nehvaležnik pa ti povračam dobi' 0 ^ s krivico, ljubezen z mrzloto prejemanji presv. Telesa! — ]Hil oS ’ 151 , Jez «s, milost mi še dodeli! Glej, )°kujem otrpnost svojega srca; MJgosto hočem obujati vročo željo, *°§ a nad vse ljubiti, posebno pri j J' ma ši, pri obiskanji sv. Telesa . v P r * sv. obhajilu. Premišljevati l* 0 tem večkrat božjo popolnost, lju— e zen in dobroto do nas grešnikov; Izmišljevati hočem britko trpljenje nstusovo in iz ljubezni do Boga Z™ voljno prenašati vse križe. ^ 0s Pod Bog vas skuša, da serazo- Ce ga ljubite pravi sv. pismo, v a s e v božji ljubezni vtrdim, ho- [ 111 pogosto prejemati kruh močnih D vselej prav vredno zanj pri— j av jati; tudi čez dan hočem večkrat zijt USa v duhu prejeti. Ti sv. Aloj- d.!m s P° dbu ) a i s svoj” 11 z g le " za v - 1 - U s P rosi «« nl °o °d Boga, J^ka vsega dobrega, da verno 0 1111 jem ta svoj sklep. 152 IVIolitev. 0 da bi imel tako srce, ki hrepeni samo Boga ljubiti? ki zamore živeti in dihati sanic v ognji ljubezni božje. Alojzij, od ljubezni božje vnet* seraf! oh ti vspi milostne žarke goreče svoje ljubes^ v mrzlo moje srce, da se otaj 1 in stopi v gorkih solzah britk e žalosti nad mlačnostjo in ne' hvaležnostjo svojo proti Bog u j ti, o sv. Alojzij! mi sproč 1 milost in moč, da začnem re' snično ljubiti Boga in stanc' viten ostanem v ti ljubezni smrti. Amen. 153 N\ Druga nedelja. Alojzij zgled ljubezni do bližnjega. Premišljevanje. Prva zapoved krščanstva je: n Ljubi Boga nad vse druga pa ^ ta: „Ljubi bližnjega ko sebe“. * v - pismo pravi: „Kdor reče, da j uhl Boga, pa sovraži brata svojega, j e lažnih. Kako zamore "Boga ■jubiti, u g a n(i a ] c0 ne ljubi )r, da, g a ^opet nam je sv. Alojzij lep 5_gled ' Tl ljube? prave ljubezni do bližnjega. j -zen njegova je bila Ijud' •' potrpežljiva. Dobri prijetni Pežl" - Se lubko ljubijo; potr- lj (J j)j '. v | P a moramo biti, ako hočemo dar •' ,0 ^ "epopplne ljudi; in ven- ljnbjjj 6 Za l )0ve dal Kristus tudi take 154 Zatorej uioramo ljubeznjivo p°"j trpeti vse slabosti in pomankljivost* bližnjega svojega; vse dobro u ,u moramo želeti in storiti. ,,Ljubek je potrpežljiva, je dobrotljiva . vse prenese 11 , — piše sv. Pavel. Sv. Alojzij ni samo poide '’*' 0 trpel zaničevanja in slabosti druZ 1 ' 1 ljudi, on jih je celo zaželel, in je V srčno ljubil, kteri koli so ga kaj p 0 ' nižali, zasramovali ali zaničljivo 0 njega govorili. Ta potrpežljiv njegova pa ni izhajala iz priroje*' e neobčutljivosti. Deček Alojzij r bil ves živ in k jezi nagnjen, komaj se zave in nevarnost s v °l° spozna, že plane na iskro; skrb 1 ! 0 sprašuje posebno čez to nagnj e,l i e k jezi svojo vest, se vedno maguje in zatajuje, dokler ne ud *^ 1 popolno nevarnega svojega sovi'**. nika. Mislil se je sv. Alojzij " a i" nevrednejšega, naj nepopolnejšega 155 Imenoval je vsacega svojega pri¬ jatelja i„ dobrotnika, kdor ga je 'p zaničeval ali žalil. Kekel je, a ravnajo ž njim prav po zaslu- ze, 'ii ii> mu skazujejo dobroto, ker ga opominjajo slabosti, ktere ima Ai-^i in zboljšati. — Ljubezen Alojzijeva do bližnjega je bila . 2. dobrotljiva in goreča. Lju- ^zni do bližnjega še ne spolnuješ, a . o ne živiš ž njim ravno v pre- |"' u 'n razporu ; varovati ga moraš . udi v se škode in mu želeti vse 0 * ) r° in v potrebi pomagati z be- ^ do in djanjem, ako ti je mogoče. e pomaga siromaku samo milo- S’ p^aj nesrečniku roko, in p eci ga iz nesreče, ako moreš. 'onioreš pa gotovo več, kakor ti ' opivno pravite sebičnost in skrb tud' SV °i e ’ v dtd)lih delih pomaga m Bog. Pomagaj ubogemu urno 1 ojavno, kakor je delal sv. Aloj- 156 zij. A^sako priložnost je skrbno po¬ rabil, da je pomagal kakemu revežu. Njegova ljubezen je bila dobrotljiva in djavna, kar nam priča skrbna njegova postrežba v bolnišnicah i" ječah. On [ta ni skrbel samo za tel% tudi v dušnih potrebah je rad po¬ magal. Učil je nevedne krščanski!' resnic, tolažil žalostne, dobre sveto je dajal in grešnike k pokori opo¬ minjal. Glej, koliko priložnost iuiaS bližnjemu pomagati. Ne zda vselej denar 5 pa pogosto mnogo zda do¬ ber svet, krščansk spomin, ponižna prošnja, pobožni pogovori, naj ' eC pa dober zgled. Bog nam je zapovedal ljubit' bližnjega 5 pa malo ga že ljub'? kdor mu da v potrebi samo to, ka' že sam skor rabiti ne more; bolj ljubi, kdor sebe pozabi, da zamoi' e potrebnemu kaj dati; popolno Ij u " A 157 bežen do bližnjega pa ima ta, ki daruje celo življenje zanj. »Ni o »e more reči, da ima veči ljubezen, kakor ta, ki dd življenje za svoje , l e rekel Kristus. In tako ljubezen je imel sv. Alojzij, ki je pri strežbi bolnikov bolezen dobil in zanjo umrl. Ogledu sv. Alojzija ne opusajmo nobene priložnosti, da bližnjemu kaj pomagamo. Kristus bo nas dolžnik, ker sam je obljubil dobre dela bližnjemu storjene tako plačati, kakor bi jih bili njemu storili. Misli tedaj, da te v revežu Kristus sai « prosi. Gorje tebi, ako ga za¬ podiš brez pomoči, ko ti vsega dosti imaš; sodnji dan bo tudi on te be zapodil — v pekel. Sprašanje. I^ubim bližnjega? — Potrpim v °l)uo njegove slabosti ? - ne 158 togotim, 6e me kdo poniža, žali? — Ljubim priliznile ali odkritosrčne, ki mi resnico povedo? — Ljubim bližnjega zavolj dobrih lastnosti, dušnih čednosti, ali ga inorde zavolj njih celo zavidam? — Ljubim bli*' njega zavolj razvad in pregrob blišča in premoženja? — Zakaj ne pomagam revežem v djanji, ke>' sama ljubezen na jeziku še n® pomaga v nebesa? — Se bližnji ljubi, ako mu skušaš vsak dobiček snesti, ako ga hitro zapustiš, ce se ti kak časen dobiček kaže? Si kterikrat pritrgaš kako veselje ali kaj, da zamoreš nesrečniku magati? — L^bogi revež, kteri b’ se zanašal name! Žalost in sklep. O kako mrzel sem do nesreč" nih svojih bratov! O koliko dpbreg® bi jim bil že lahko storil! Žal nH J 159 j e ? o Gospod! da sem zamudil na- mati s i toliko zakladov v nebesih. Nobenega ne ljubim razun sebe; pa lavno ta sebična ljubezen me v pogubo; zatorej sklenem . a j pred Bogom in vsemi angelci m svetniki, da hočem bližnjega J esnično in krščansko ljubiti. Vse s vbosti njegove hočem voljno po- bpeti, ljubiti tudi žalivce in sovraž- ["be in potrebnim pomagati v besedi ' n . ^janji, ne pa samo z pomilova- ojoin. Dober zgled hočem vsem bajati, svoje slabosti brez jeze in llv aležno od druzih poslušati in potem Poboljšati, prilizune pa od sebe goniti. U( li majhna dobra dela hočem ob ' s aki priložnosti verno opravljati, , ei Kristus mi bo plačal celo . 0z arec mrzle vode, v njegovem j meau podeljene. Posebno v bo- ezn * hočem zapuščenim postreči P° svoji moči in se tudi zdr- 160 žati nepotrebnih potrat, da se potrebnim ne bi preslabo godilo- V tem sklepu me potrdi z božje pomočjo zgled sv. Alojzija. Molitev. O sv. Alojzij! prosim t® s srčnim zaupanjem, pošlji m* z nebeške slave, ki jo vživaš, eno samo iskro tiste goreč® ljubezni, s ktero si ti tukaj na zemlji ljubil vse ljudi. Kr*' stjan sem, pa moja ljubezen ni krščanska! moja ljubezen je sebična, je slepa in lju b ‘ to, kar mesu dobro de, ka* očem dopade. O sv. Alojzij* očisti in vredi mojo ljubezen; posveti vse moje dela ljudo' Ijubnosti; spodbadaj me s svo- 162 snemamo v ohranjenji krstne n e " dolžnosti. Sv. Alojzij je ohranil z božjo pomočjo krstno nedolžnost do smrt'j on ni nikoli žalil Boga zavedno "j radovoljno, vendar je vse žive o" 1 deviško svoje telo pokoril in sol2 e pretakal zavolj dveh otročjih napak’ Tako srčno je obžaloval te d' ,e napaki, da je omedlel pri prvi sp 0 ' vedi, da je zavolj njih vse življenj 6 v ostri pokori preživel in v vedn elJl strahu bil za večno zveličanje. „Bo$; sodbe so globoke ; Mo ve, če vri odpustil grehe, ki sem jih storil n(I svetu?“ je vedno tožil. Ker žalost nad grehi napra^r pot k poboljšanju, o kako pop 0 !' 1 je mogel biti sv. Alojzij, ki se V čist ko angelj vendar ostro p°k 0 ril — pokoril do smrti! Besni 0 ' 1 žalost nad grehi je neobhodno V 0 ' trebita k odpuščenju; brez st'°" 163 žalosti Bog nikakor ne odpušča gre¬ hov. Kolikor večji so bolečine naše nad grehi, toliko večji in resničnejši je naš stud do njih, toliko skrbnejši se jih bomo varovali in toliko go- rečnejši se bomo zanje pokorili. Sprašanje. Obžalujem svoje grehe? — Malo ali celo nič; ako bi res čutil nad njimi srčno žalost, bi se. bil že davnaj poboljšal. Sad pokore — resnično poboljšanje — to pokaže, je li žalost resnična in srčna , ali je povrhnja in goljufna. O kaj bom jaz počel? Sv. Alojzij zmiva dve o- tročje napaki s krvjo od zavednosti svoje do smrti, kaj bi zamoglo umiti moje studne hudobije ? — 1» vendar sem še ves mrzel, ves trdovraten, če se prav spomnim svojihgrdobij! — Oh ta neobčutnost izhaja samo od slabe, mrzle ljubezni do Boga. ( 1 e ll* 164 večji je ljubezen naša do Boga, več) 1 bo tudi žalost naša nad grebi, s kterimi Boga, golo ljubezen, žalim 0 in dražimo; nepopolnejši je ljubeči naša do Boga popolnejši je tudi žalod naša nad hudobijami. Vzrok povrhnje žalosti grehi je tudi napuli. Kolikor pon> 1 ' niši smo, toliko srečniši obžalujem 0 grehe; vsak grešnik se vzdiga z°' per Boga, kralja nebes in zemlja pred kterim trpečejo angelski hovi in vse stvari. Oh kako bo* obžaloval grehe, ker nimam poniffl 0 sti ; ker bi se kmalo predrznil Bo!) 11 zapovedati. Žalost in stud nad grehi } imela vedno trpeti. Kaj mi p 1 ’ 8 '' vest v tem? — Oh zginja m°r žalost ko megla! Imel bi vse g l ’ e1 vedno obžalovati, če ravno sm e . upati, da mi jih je Bog že odpu ^ 1 j imel bi vedno v strahu božjem ,/jii v °V) hudobij svojih in pravičnosti ' )0 *je živeti in vse življenje • grdobije svoje srčno obžalovati, - Pa sem bil pri vsaki spovedi zon - v °ljen s povrhnjo , nepopolno za os ' v *ad ravno spovedanimi giehi, m - ’ nisem spomnil hudobij P ,e .l s *’l Jete storjenih, brez vsega premisleka, k aj David govori: „Mojt grehi rni vedno pred očmi 11 ■ Žalost in sklep. O kako okamnelo je lll0 j e sK .^’ 'la ni kar nič ganjeno v spominu o k » ostudnih hudobij, ko je sv. Aloj- z 'i dve otročje napaki do smrti spv ai i * Elzami in krvjo. O Gospod 1 otiza- ; ! u i'nn dozdanio svojo neobcutnos 111 sklenem, da čem prihodnjič p> e 3 "peljati neskončno svetost m pra- , Vlc «ost božjo in svojo revščino i ^možnost; hočem svoj napu' 'i.\\ ' se v prah ponižati pred sve- tostjo božjo in srčno obžalovati smrti vse grehe svojega življenj 3 ' Varovati se hočem malih grehov . k^ 1 tudi žalijo Boga in odvračajo I>o0' jo pomoč in gnado. Ti, sv. Aloj 551 !’ pa mi sprosi od Boga potoke in milost, da bom vedno objoko ' 3 grešno svojo življenje. Molitev. O sv. Alojzij! ti si nedolžen ostro pokoro del^’ jaz — grešnik in hudobnež ^ pa imam tako trdo srce, da prave in resnične žalosti * ,a< . grehi nikoli ni občutilo. O g’ 3 "! tedaj moje srce in vtisni mu v£* 3 J nekoliko tistih bolečin, ki sijj 1 ti občutil nad razžaljenjem l ,oS5 " jim! Spoznam se te mil° s popolno nevrednega, pa z,< am tudi z grozo in strahom zadolženje svoje pred Bogam; ^Poznam tudi, da brez zadosten- ja in srčnega kesanja padem v Ve Alojzij zgled zatajanja. Premišljevanje. 11 Vojska je življenje človeško na pravi Job, iii zares smo noč 168 in dan v nevarnostih in skušnjavah za zveličanje svoje. Bog nas podpira v ti vojski z gnado svojo, pa tud] sami moramo napenjati vse mod zoper priseženega sovražnika. Za' torej se je treba vaditi tega boja? če namreč skrbno krotimo poželjivo^ mesa, ker iz nje nam dohajajo vi' harji skušnjav in nevarnosti zve' ličanja našega. Poželjivost pa brZ' damo, ako ji kratimo in se trdflO zdržujemo vseh prepovedanih red in si pritegujemo tudi dovoljen® veselja — če se zatajujemo. Dalje je ta svet dolina solft polna trpljenja in britkosti. Kdo 1 ' hoče dobivati iz grenkih nadlog sla' dak sad, naj trpi voljno 5 in da privadi potrpežljivosti, naj si naklada radovoljne zoprnosti , ktere naj pre' naša srčno Bogu v čast in zado' stenje grehov svojih. Zatajanje j® potrebno človeku, ki hrepeni P® * Popolnosti; kolikor bolj se prema- § u i e no, toliko svetejši živimo. Sv. Alojzij nam daje tudi pre- e P zgled zatajanja. Ko puščavnik 1? '''‘vel ostro na mehkužnem kra¬ ji 5 *‘vel ostro na mehkužnem Kra¬ šem dvoru med bliščem, šumam, l ese licami in sladnostjo tega sveta,. ostil se je in poželjivost krotil P[' polnih mizah, pri izbranih slad- '' 1Cal ‘ s tem, da si je zbiral grlu lla ) zoprniši jedila; kadar pa je ‘ s ® e l sani kositi, mu je zadostil ‘ ezek v vodi namočenega kruhka. Se | e j je molil kleče do polnoči na l 1 " zlih tleh tudi v naj hujši zimi in fp v ‘“alo ju p r av lahko oblečen; “e.al s e j e in njegova kri se je U< ', rala po nedolžnem hrbtu; odpo- 'edal se je vsi posvetni časti, za- P“stil j e ce j () g r() |ij 0 bratu Rudolfu ; P' r venec grofovske rodbine se je popolno Rogu in je obljubil Vec “o uboštvo! 170 Življenje njegovo v samostanu je bilo vedno zatajanje. Vse naj nižji in zoprniši opravila si je 0(1 vikših sprosil in natanko spolnovalj vsaka polajšba, vsako oprostenj" od kake postave zavolj slabosti 1,1 bolehnosti njegove, z eno besedo? vsaka prednost pred brati ga j e hudo bolela. Zraven tako ostril' spokornih del si je oteževal vs" reči, še hojo. stanje, sejo i. t. Celo ob smrti si ni olajšal te ostrosti. Prečudna potrpežljivo^ njegova v dolgi bolezni; radost ") srčnost njegova, ko je počasi p 0 " vžival in iz ust spravljal studn e ? zoprne in grenke zdravila; priza- detje, da bi pri popolno oslabel " 11 životu vendar še kleče molil j 1,1 slednjič ginljiva prošnja, da bi srn " 1 umreti na golih tleh; mar niso t0 gotove znamnja zabijanja njego' vega do smrti? i 171 Sprašanje. ifiujte in molite , da ne padete 1 skušnjavo 11 ; je rekel Kristus za- s pa.nim aposteljiiom. Čuti moram nad lla gnjenjem svojim $ premagati in zatreti ga moram z ostrostjo do * lv °ta, z vednim zatajanjem, ako ,10 čem skušnjave in sladnost srečno °dbiti. In kako se jaz zatajujem? ~~~ Poznam li čednost zatikanja? ~~ Sem se kterikrat zdržal kake 'jube reči ? — Se ne oblačim pre- '»^bkužno, ne zbiram v jedeh in Plačali; ne iščem samo zložnosti 1,1 °lajšbe pri delu, stanovanji itd.? 7~~ Sem kterikrat prevzel kake te- * av «, ktere bi bil lahko odvrnil, v čast in zadostenje grehov • sv °jih in z namenom, da bi si v b’dil in okrepčal duha zoper vse sl< ušnjave? — Vsak kristjan se m, " a bojevati zoper poželjivostmesa; 172 kdor se ne bojuje in se radovoljno ne vadi zatajanja, ne bo premagal skušnjave. Tedaj si voli 5 ali se hitenj pokori in zatajuj, ali boš gord tamkaj v hudem ognji. Žalost in sklep. O sv. Alojzij, ti nedolžni mla- deneč, ti angel v človeškim ži¬ votu ! ti si s postani in bičanjem zatiral poželjivost mesa; oh jaž grešnik — jaz hudobnež — p a mehkužim život, strežem njegovim željam, ki duhu vedno nasprotvajo, in se mu bojim kaj žalega storiti. 0 groza! že čutim, da so me obr¬ zdale in oklenile grešne razvade in strasti in me vlačijo, kamor m kakor se jim poljubi. O Gospod, pomagaj mi! še zdaj mi prizanesi in obljubim ti: sladno razvajeno meso hočem pokoriti in duhu pod¬ vreči po besedah Davidovih: 2 1 173 brzdami in uzdo ukroti njih čeljusti, da ti ne bodo škodvah. Oh to 1 'o 1 ^lnr/.lu SŽLtfti*” ( a v ti ne bodo škodvali. un iomvu težav sem pretrpel v službi sata- UOvi ; kaj zdaj spoznavši svojo f e P°to, kaj zdaj bi si pa ne upal r_ a J °dreči in pretrpeti zavolj Boga ~ j vw"' se l’uio, Kaj zaaj m *>• °dreči in pretrpeti zavolj Boga 1,1 'tebes? O Gospod, nič več se Ue bom ustavljal; odzdaj hočem '| Se križe voljno trpeti, radovoljno si nakladati post in druge spokorne dela in se zdržati tudi dovoljenih re ®i 5 vsako priložnost hočem skrbno porabiti v zatajanje, vtrjenje in za- 'aivanje pred greham. Ta sklep na i v elja za vse moje življenje, l'°niagaj nii ga spolnovati, o Bog! A Iolitov. 0 sv. Alojzij, ti nedolžni a !'£el in ostri spokornik! ki zatiral deviško svoje telo, 01 kako bi imel posnemati 174 tvojo ostrost, jaz grešnik h* hudobnež, pa te še nisem do- zdaj nič nasledval. Božji dar modrosti te je učil nedolžno meso tako pokoriti; in jaz neumnež tako strežem in po- godvam spačenemu in slad- nemu truplu! Vdihni mi tedaj? o moj zavetnik! sveto jezo, zveličavno sovraštvo do po' željivega života, in zaduši v meni mehkužnost, ki me pelj e v gotovo pogubo. Uči me, da spoznam naj grozovitnejšega sovražnika zveličanja svojega — razuzdano telo — in sprosi mi milost, srčnost in moč od Boga, da bi zamogel po tvo¬ jem zgledu meso krotiti, po- željivost zatreti, in po takem j 175 zatajanjl vreden postati ne iškega kraljestva. Amen. Peta nedelja. Sv. Alojzi) zgled dušne lepote. Premišljevanje. Dušna lepota deli človeku pied »eokušene sladkosti, proti kterim vsi zakladi tega sveta goli prah. dveh stopnjah pa dospes do te rednosti. Prvič se očisti duša vseli *elja do zemeljskih dobrot, in zoc du **' sklene, drugič vse misli in zt jo edino z Bogom, virom vse lepote. ( l ' l 'lvaj nam daje zopet sv. Alojzij le P zgled. llrez cene so mu bile v se P° ? v etne dobrote in sladkosti; vedno ) e niiloval ljudi, ki pozabijo, neu- thrjočih svojih duš in samo uiamonu 176 služijo. Nikoli ni bil ošabno oble' čen; nikoli se ni ponašal in sk»' zoval v druščinah z dušnimi a ** telesnimi darmi in prednostmi; |>°' nižno obleko — naj rajši ponošen 0 — je imel, in namest v zbirališč in druščine je zahajal k otročičem? ktere je učil svetih resnic. —- ’ blišču in šumu sveta se nedolžno** težko ohrani in skoro gotovo oskrun 1. Sv. Alojzij pa se je skrbfl 0 varoval celo sence greha in stres 3 * se je pred vsako mislijo, ki ni bil a obrnjena v Boga; zato se je odpove' dal svetu ; hitel je v samostan zine 0 zapeljivega sveta; ni se ustrašil >* a ' potji in zaprek, ampak trpel in in°' lil je in neustrašeno se boril, dokler ni prišel v zaželjeno zavetje, v tih® celico. „Kqj pomaga človeku, ves svet pridobi , duša pa škodo trpi ? je rekel Kristus. j 177 „Gospod tvoj Bog je razdeljiv ogenj 11, , pravi sv. pismo. Zares je Bog ogenj, ki očišča madeže one, ki se njemu bližajo. Zato se je prav tesno sklenil sv. Alojzij s tem og¬ njem, in očistila se je njegova duša celo malih napak. To zedinjenje z Bogom pa je dosegel s tem, da je obračal vse misli in želje v Boga in se vtapljal s premišljevanjem tako globoko v Boga, da ni bil skoraj nikoli razmišljen. Sv. Alojzij je bil čist v mislil), željah, besedah in djanji; bil je zedinjen in sklenjen z Bogom do smrti. O kako lepa je mogla biti njegova duša! Sprašanje. Sem zapustil posvetnost; sem kaj resnoben in zbran v duhu? — Oh nečimurnost srca mi priča, da se ves v svetu tičim! — Odkod drugod izhajajajo goreče želje po- Šv. Alojzij. 12 178 svetnih dobrot, kakor iz popoln 0 prstenega srca, ki je še vse p|'®" vlečeno s pozemeljskimi ognjuski polno nečistih želja? — Kdaj se bom dvignil z mlakuž sladnosti, f močvirja posvetnosti na solčne šave, na nebeške planjave? 01 ' pred ne, dokler ne otreseni nečim 01 '' nosti, dokler se ne odpovem svet 11 • — Se ogibam dušnih nevarnosti ? Kes nismo vsi vstvarjeni za san 10 ' stan, pa vsim se veli: „ Bodite kakor sem svet jaz vaš Bog!“ ni treba samostana za pobožno ž 1 '.", Ijenje, in kdor zunaj samostana l) tl . svet in njega šege , bi tudi ljubil in njega šege , v samostanu. — Zakaj živim po razvadah sveta? —Zaka) se pridružam veselicam, norčija 1 ’ 1 sveta, ko vem, da mi oskrunja] 1 ’ dušo? — Zato, ker še ljubim in njegove sladkosti. — Oh k 0 ' 1 ' krat sem pri sv. pokori sklenil, s aI)l 179 Bogu služiti — pa sklepi so zginili, B<*gu sem utekel in se primešal zo¬ pet — posvetnim plevam ! — Vedno mislim na svet in redko na Boga ! — Toliko sklepov in nič sadu! O Bog, kdaj te bom nehal izdajati?! v Žalost in sklep. O Gospod! britko objokujem, da sem do zdaj brez skrbi živel za dušno lepoto in jo celo v tolike nevarnosti postavljal. Jaz neumnež sem se dal slepiti lažnjivemu svetu; sem zavoljo minljivih reči, zavoljo peščice prahu zanemarjal neumrjočo dušo in zapravljal radost in slavo nebeškega raja! Ba zdaj, o Gospod, spoznam svoj pregrešek 5 zdaj hočem popraviti krivico po vsi moči; zdaj hočem bežati pred vso nečimurnostjo in ogibati se vsili razvad sveta, ker mi kale in madežvajo dušno lepoto. Vsak dan hočem čuti nad nagnjenjem 12* 180 srca, nad mislimi, željami, govori 1,1 djanjam, in zvečer se skrbno spi' a " sevati, ali sem kaj storil za diis ||(l lepoto in čistost. Sklenem tudi, ^ se čem mali h grehov varovati, k * 51 oni rode velike. IVIolitev. Kako malo ti je podobe'] tvoj rejenček, o sv. Alojzi)' Ti si se po dolgem boji težk° odtegnil zapeljivemu svetu ; pa se radovoljno zapletam , zanjke njegove. Vse tvojem ^* 1 in želje so bile vedno pri Bo£"’ moje pa se vlačijo po svetu kalnih mlakah sladnosti in n e ' čimurnosti. Vendar še zaupa" 1 ’ o sv. Alojzij! ne zavrzi m e j skaži mi milost in sprosi mi fl< Boga moč, da bom zdaj 181 spolnoval sklepe za o lira njen j e dušne lepote, da obistim svoje srce vsili želja posvetnih do¬ brot, vsili napak in nepopolnosti. Sprosi mi, o moj zavetnik in pomočnik! sprosi mi gnado, da sklenem vse svoje misli in želje edino z Bogom; da njega nad vse ljubim in se ž njim zedinim v nebesih. Amen. Šesta nedelja. Sv. Alojzij zgled deviške čistosti. Premišljevanje. Dušna lepota že obsega de¬ viško čistost, pa posebno jo hočemo še premisliti, ker zavolj nje je dobil sv. Alojzij ime angeljskega mladeniča. Čisto devištvo je z nebes pa zemljo presajena cvetica, ki je pri- 182 jetnejša, ko vse dišave, mično 8 ?’ sladkosti in veselice sveta; ki j 1 dražji, ko vse zemeljsko zlato j" srebro, ko vsi bleskeči kamnički j" sijajni biseri; ki je mileje, ko sv T e |11 ozvezdje na jasnem obloku, prija 55 ' nejži ko jutranja zarja in veliča^' nejši, ko poldanje solnce; lilija d e ' vištva je radost in slast presv® 1 ' Trojici, Mariji in vsem nebeščano* 11 ' Pa brezmadežna in občutljiva s .. kmalu oskruni, kmalu jo posffiO slana pregrehe. V deviški čistosti je sv. Aloj 2 ^ dosegel najvišji popolnost. Do ' 11 ' 1 še so ga imenovali angelčka, in kardinalov, ki je preiskal vse 851 Ijenje in vse čednosti njegove, 1,1 je dal slavni priimek angelskega i^ (t deniča , in papež so potrdili to čast’ 1 * ime. To nam je porok, da je ohra 11 . 1 sv. Alojzij brezmadežno vse sv°l žive dni deviško čistost. Ravno ^ y°'jo te čistosti so ga povsod jako čislali, da so urno umolknili v dru¬ ščinah vsi nepošteni govori, kakor hitro se je le Alojzij prikazal es i e gorel za to čednost, in ker si ) e »i upal sam ohraniti v protecm nevarnostih, jo dari in posveti 1 e- v »ei vsih devic, Kraljici nebes m zemlje. Marija prečista devica po¬ maga in varuje svoje rejenčke, ki 1° posnemajo v devištvu, vsili ne yarnosti; pod svoj plašč jih sprejme 1,1 ni se jim bati satana. Z božjo milostjo je ohranil sv. Alojzij po Prošnjah Marijinih tako brezmadežno čistost, da ga po besedah zbora kardinalskega niso nikoli nadlego v ale nečiste , misli ali želje, kai se sicer ne bere od svetnikov. Prečudno pa je tudi skibe za Sv oje devištvo. Vse življenje nam to resnico potrdi, še jasniši pa ne- kteri posebni prigodki. Več let je 184 bil sv. Alojzij na kraljevem dvoi' u in vsak dan pri cesarici, sestri kralj 3 Filipa II., pa ni je pogledal v obličja ni je poznal. Tudi o govoru z m a " terjo je pobešal pogled, in nolm * 1 ni vedil, kake oči ima. Skrbno j e bežal vselej pred vsemi veselicam 1 ? ki so bile količkaj nevarne čistost* njegovi; skrival se je v tacih čij r sili v samotne kotiče, kjer je klec° molil in premišljeval, ko so ga nm° tem jiovsod iskali, da bi ga spi' a " vili v druščino. Sprašanje. Kake misli in želje godi moj 0 srce? — Bi mene oblila rudečica? ko bi jih kdo drug vedil? — Skr¬ bim za čistost? — Sem mar tako zaslepljen, da se zdržujem sam 0 velikih nesramnosti? — Ali morda še grdobijo manjšam in zagovarjam • — Bog jih ne bo zagovarjal, am' i 185 pak z večnim ognjem pokoril! — Bi imel morda še posebno skrbeti za čistost, ker je v posebnih ne¬ varnostih? — Sim mar sam nje naj hujši sovražnik, ker si dovolim ne¬ čiste misli, želje pogovore, poglede? — Oh zbudi se duša in preglej skrbno svoje srce ; gre ti za zveli¬ čanje. Nečistnik je gnjusoba pred božjim očem; nečistnike je Bog že strašno tukaj strahoval, kako jih mora še tamkaj! Pa brez krotenja počutkov in zatiranja poželjivosti se ne nap red va v ti čednosti. Sim že kaj storil za njo? — Nisem še ves radoveden, brbrav, in požrešen v jedi in pijači, da vedno močneji ogenj v meni narašča? — Žalost in sklep. O kako omadežana je moja duša z nečistimi mislimi in željami. žal mi je, da sem v svoji slepoti 186 nečiste dela zagovarjal in zmanj¬ ševal; da sem se zdržal samo ve¬ likih nesnag, manjši mi pa še ma* niso bile! O Gospod! spoznam zd a ) svojo krivico in s tvojo pomooje hočem čisto živeti do smrti. život ud Jezusov , tempelj sv. Duha) o Bog ne daj, da bi ga še kdaj oskrunil z nečistimi mislimi, željam 1 ali sladniin djanjem! Sramežljiv h°' čem biti do sebe in drugih; ne boa' si dovolil nič, kar bi mi rudečic 0 napravilo pred poštenimi ljudm 1 * Varovati se hočem zapeljivih buke'j in ljudi, tudi veselic in družb, k* so količkaj nevarne moji duši. Od¬ povem se vsi nečimurnosti, ošaba* obleki, mehkužnosti, lenobi in spl°J| sladniin občutljejem in delom, ljub 1 ' bom delavnost, spokornost in mu- litvo. Zdihovati hočem ob vsaki ne¬ čisti skušnjavi: „0 Jezus! o Marja ■ o sv. Alojzij! pomagajte mi! O sv el 1 187 >n pravimi Boi)! rajši umrjem , ka- k° r bi te žalil 11 . — Goreče hočem »•eliti za dar čistosti in pogosto se zatekali k Mariji in sv. Alojziju, naj Ul ' sprosita moč zoper vse skušnjave. Molitev. 0 sv. Alojzij! ti angel v mesu! glej, kako me osramo- tu je angelsko tvoje devištvo, ker se vidim omadežvanega s to liko nečistimi mislimi, želja- govori in deli. Stopim ves stiiden in grd pred svetlo tvoje °kličje, pa prosim te pohlevno, ne obračaj od mene milili 8v °jih oči! Zdaj črtim vso ne- 8iiag 0 in trdno sklenem, da se lle bom več omadežal z naj tanjši nečisto mislijo. S prosi ^ zato od Jezusa in Marije 188 pomoč, da se bojim tudi v mi' slih vsega, kar mi preti čistost otemniti. Vdahni mi tak stud, tako sovraštvo do nečistosti? kakoršno si ti do nje občutil vse žive dni5 daj mi tisti strab božji, s kterim si čistost duše in života neprenehoma varoval in sprosi mi gnado, da boni zvesto spoltioval svoje sklepe z božjo pomočjo in varstvom D. Marije. Amen. 1 189 sa vsak dam v tednu. V ponedeljek. ^ v - Alojzij zgled pobožnosti in molitve. Premišljevanje. Kdor živi v Bof/u in zavoljo U °f[a to je, kdor Boga spozna, m °li, zapovedi spolnuje in vse samo " a B oga obrača, je resnično pobožen. Sv. Alojzij je že otrok Boga '^Poznal iri srčno ljubil j iskal je samo opadenja božjega in skrbno je rabil sak trenutek časa njemu v službo. ^ubiia skrb mu je bila, daje spol- .? Va J vse zapovedi božje; govoril 1 bil samo od Boga, njega je imel 'Niio p re j 0 emi. Tako goreče je P' e jemal presv. Telo, molil, pre- 190 mišljal, se postil in pokoril, da so se vsi ogrevali z ognjem pobož¬ nosti njegove. Vse je začenjal z Bogom, delal z Bogom in končal z Bogom. Molitev je življenje in hrana duši. Bog če prošen biti svojih mi' losti, zato da spoznamo revščino i" nezmožnost svojo in vse zaupanje edino vanj stavimo. Po pravi mo¬ litvi dobivamo od Boga neznane dobrote, tolažbe in olajšbo v vseb potrebah, zato molimo pogosto , zbra¬ no , ponižno , udano in zaupno! Sv. Alojziju je bila molite'' najljubši delo in močno se je že deček veselil, da bo z materjo molil, in že v polčetrtem letu j e sam kleče molil, skrivaj v kakem kotiču. Odraščen je še rajši molil in ko bi imel iti na veselice i" rajanje kraljevega dvora, je bodil molit v samotne kraje. Pa si j e j 191 pridobil z molitvo dar stano- V tn °sti v čednostih; z molitvo samo piemagal vse napotja in zapreke °!j volitvi stanu ; z molitvo je spro- . spreobrnjenje očetu in bratu; na jtrša srca so bila ganjena po go- e °i njegovi molitvi. Sprašanje. Seni pobožen? — ne opuščam, ^ 1 celo zaničujem molitev in službo ) 0 *jo? — Imam kaj strahu božjega? Iščem Bogu ali svetu dopasti? — zapuščam Boga v sreči? — ( l° r ne prejem,a vedno gorečnejši P r esv. Telesa , ne moli in ne pre- l fya volje božje , ne raste v pobož¬ ati. __ iščem svetili ali posvet- 1 ‘ pogovorov? — Ne zaničujem *?y°lj videzne svoje pobožnosti na ^ ez manj svetih ljudi? — Ne P le sojujeni drugih; jim ne podtikam v saki reči slabih namenov ? — 192 Zakaj sem len v molitvi in zakaj molim samo z jezikom, razmišlja 0 in nestanovitno ? — Brez trdne % a ' upnosti v molitvi ne daje Bog t°' lažbe in nas ne usliši. — Se 1,6 sramujem molitve, ali jo imenuje ) 11 celo vražo? — Kdor zdaj molite 11 opušča, bo še želel moliti, pa bod e prepozno. Gorje mu! Žalost in sklep. O Gospod! slabo molim, ni' sem pobožen; pa zdaj začnem, p°' magaj mi! Prihodnjič hočem iška * 1 samo tvojega dopadenja, ne p a človeškega. Kakor pred tvojim bličjem bom opravljal vsa dela 111 v dobrem hočem skrbno prebirati; Od tega sklepa me nima odvrnit' ne zaničevanje sveta ne zbadanj 6 prijatljev, in skrbno bom rabil vs 6 od cerkve priporočene pomočke povikšanje pobožnosti. Ko pa sam j ,llc n e premorem, hočem po besedah Sv - Pavla „vedno u moliti. Molil bom Sl ° n v ° in pobožno zjutraj, opoldne, Zvečer, pred jedjo, po jedi; z go- ee| mi zdihljeji bom posvečeval Bogu v sa opravila in težave. Moliti ho- j Cem . v skušnjavah, veselji in ža- ° S S za vse žive in mrtve. \ I o 11 tov. O sv. Alojzij svetla zve- y da pobožnosti in molitve! uči lu '' i mene, mlačnega svojega le .)enčka, tako pobožno in go- ! e ^ e moliti, kakor si ti molil 1,1 častil. Sprosi mi od pre svete Trojice dar pobožne tn °litv e . d a bom v duhu in res- tJlc, i v zaupnosti in stanovit¬ ni k nji zdihoval in živel ' Sam ° v nji in za njo. Amen. Sv - Alojzij. 13 194 V torek. Sv. Alojzij zgled pokorščine. Premišljevanje. ,,Pokorščino hočem , ne datf* ’ je rekel Bog že v starem zakon ' Nepokorščina je sad napuha , sp 0 " jeda vse čednosti. Pokorni moramo biti Bogu J vikšim svojim. „Kdor se ustavlj človeški oblasti, se ustavlja B_°£ ( in sam sebi pogubo napravlja 1 piše sv. Pavel. Samo takrat , ne smejo slušati vikši, kadar y veleli kaj pregrešnega zoper bo^l zapovedi. Pa tudi se moramo * a vesti, da Bogu dolžna pokoršcj* 1 ,. vikšim ne nasprotva. Sv. Al 0 ). 1 ,/ je bil v srcu prepričan, da ga k° c sam Bog v jezuitovski red, pa g dovoljenja, ker se je bal g |-e kal je, udan volji božji, očetov^,. zoper četrto božjo zapoved. % veS ši" to 195 in urno je bil pokoren, da mu je zadostil še v otročjih letih samo pogled, sam migljej, in že je vse storil. Nikoli ni ravnal samovoljno $ l , prepovedi vikših, da ne sme preveč j, zatirati šivota s postom in drugimi ]■ »pokornostmi je natanko spolnoval, čeravno so ga težko stale. ii Sprašanje. i’ Sem pokoren Bogu? — Me -vodi i 1 pri vseh delih božja volja ali moja l i trma? — Je moja pokorščina poniž- na t. j. brez ugovora, brez preiska¬ la ve, zakaj imam to in tako storiti, zakaj jr ne tako in tako? — Je tudi hitra in ve- ;0 sela, če mi je lahko storiti ali težko ? lii — Zapovedi so volja božja', Mor jih jij pretuhfava , predenjih spolni, je straš- Jr »o ošaben, ker hoče Stvarniku samemu v zapovedi dajati. — Zakaj mrmram r;i kadar imam kaj storiti? — Se sra- jti niujem pokoren biti ljudem nižjega to stanu, manjši vednosti? rs* 196 Žalost in sklep. O in oj Bog, o najsvetejši 0< ;e ' nisem vreden tvoj otrok imenov^ 1 , biti zavolj neskončne svoje sam 0 ' glavnosti. Pa zdaj rečem z Davido 10 ' „Spolnovati hočem tvojo post0$ vedno in vekomaj “ Nikdar več ne bom ustavljal sveti volji; jo hočem brez ugovora urno, P°' nižno in veselo spolnovati tudi majhnih rečeh $ samo prosim „Daj mi razumeti tvojo postavo 1 . spolnovaljo bom iz vsega srca. V 0(1 me po potih svojih zapovedi, ker 1,1 vesele. 11. Molitev. Sv. Alojzij, zgled pokorščine! dolgo sem oklj 1 ’' boval božjim zapovedim, sprosi mi milost od Bogfy bom sveto njegovo voljo d* id' 197 Z(, aj vselej zvesto spolnovalj P*'osi, o moj pomočnik! da bi B °g omehčal trdo moje srce 1,1 vklenil železno mojo samo¬ tnost pod sladki jarm prave Pokorščine. Amen. V sredo. ^ v * Alojzij zgled česen ja 1 ). Marije Premišljevanje. , 1{ °!l je noš oče , Marija nam je 1°'^ mati. K Mariji so se zate- I . kristjani, od aposteljnov do I a h v vseh potrebah dušnih in le- ^ s '*ih, her Jezus nam deli zaklade milosti naj rajši po rokah s || matere svoje. Marija pa tudi i n 1 o / 1 brez delali pravi sv. Jeronim. OpraV' Ijam vsa dela voljno in poti" 203 pez 'jivo? posvečujem svoja opravila ' S Pobožnimi zdihljeji; jih začenjam 111 končujem z Bogom? — Imam ^ le šne pogovore v delu? — Se Sl ainujem svojega stanu? v Žalost in sklep. . Spoznam o Gospod svojo kri— | i lc v °- Len klapec sem, pa sedaj °oem s tvojo pomočjo vse skrb¬ jo svoje dolžnosti spolnovati, ker J’ 0 Bog tako hočeš. Moliti in (e hočem po svoji moči, vse “pravila posvečevati s srčnimi zdih- • |e P j ves trud darovati tebi v čast j 11 °dpuščenje svojih grehov. Delal ker ti veliš ne pa zavolj ljudi, pravi služabnik Kristusov iz ^ Ht> ične ljubezni do Boga in bliž- radovoljno in iz vsega srca. Molitev. . O sv. Alojzij ti si od mla- ,lo sti dobra dela opravljal, 204 in še vedno delal, kakor bi ne bil nič dobrega storil; oh ja* pa delam greh za grehom! jaz nimam nič dobrih del; ja* sem celo dolžnosti svoje mlač' no ali napol spolnoval. O sv- Alojzij! sprosi mi, da bom do smrti opravljal dobra dela i<> z cesto spolnoval vse svoje dolžnosti. Amen. V petek. Sv. Alojzij zgled svete smrti. Premišljevanje. Nekteri svetniki so se pripravljal' z naj ostrejši pokoro za smrt vse svoje življenje in vendar so še trepetali pre® to strašno uro. Kako se tedaj za" more kdo zadnje tedne, zadnjo uf® pripraviti za srečno smrt? — a 205 j" ai ; to srečno ločenje, če se v burni lltl '*ci že skor brez zavesti, sprejema P*esy. Telo ali samo sv. poslednje ']o? Bog je neskončno usmiljen, pa v . ' neskončno pravičen, in kakor se lv h tako se navadno umira. Smrt je §°tova, čas pa negotov; noč in ,a " pobira nemila smrt mladost in !! a r°st, | ia ljudje brez premisleka Oh, stokali bodo in mi]o je- popotnico z gorečimi željami. 1.1 žarečo ljubeznijo; vse posvetne U ! ls 'i popolno odpravi in hrepeni skle- "l ^! 1 biti s Kristusom v nebesih; vse ' nl i»o trpi; je prijazen, nič ne toži Se vdano loči od svojih, ker je Izpričan, da se bo ž njimi zedinil 20G tam v nebesih za vekomaj. Srečni je smrt pravičnih , nesrečna pa ' eS ' nikov. Sprašanje. Kako se pripravljam za snii't- — Mar z razmišljenostjo in mla"" »ostjo v molitvi in prejetji sv. kramentov; z lenobo v dobrih deli' 1 ? s krepenenjem posvetnih dobrot? ", Zakaj zamerim če me kdo spotu " 1 na smrt? zakaj sem tako žalostejb ko ugledam kak pogreb ali zasl'" šim mrtvaške zvonove? — Zat () ? ker mi te reči naznanjajo smrt, v est pa mi še toliko očita in strast 1 " grozi. — Zakaj nič ne premišljuje 1 ' 1 poslednjih reči človekovih? — N e daj se preslepiti z besedami: „Kd" si bo grenil kratko življenje s tak" grozovitimi rečmi!“ Res je kratko? pa zato naj bo grenko, da bo } e večno slajši; ako ti bo tukajšnji 207 Oljenje polno sladkosti in rožic, utegneš priti na onem v samo trnje ’ n pelin — v večni ogenj. Žalost in sklep. O moj Bog 1 spoznam s stra¬ nem in grozo neskončno svojo brez¬ skrbnost, da mi ni celo nič mai smrtna ura, po kteri se ravna ' sa ''ečnost moja. O da bi mogel zgub- Meni čas nazaj priklicati! Pa ti, pcavični Bog! mi še enkrat odpusti ' u jaz trdno sklenem, da se bom °d zdaj skrbno začel na smrt |>n- av ljati. Zato bom tako živel da ne bom bal smrti. Premišljal bom smrt vsak večer pred posteljo, m ? r£ tto žalost bom nad grebi obujal, kakor bi imel še to noč umreti. **«lil bom večkrat molitve umi¬ kajočih, da jih Bog za mojo smrtno u, o sprejme, ako takrat ne bom P ri zavesti; moliti hočem tudi rad 208 za umirajoče in mrtve, da tudi j a ? dosežem to ljubezen ob svoji sun' 11, VIo litov. Sv. Alojzij! sprosi tu njegova na zemlji in zato Muh' f S ?li v nebesih Boga v obilni ti- | L i ube *en do Boga je naj po- ž ebn 'ši za nebesa, brez nje je lt |. S . ton j ves naš trud. Kolikor srč- 6a Sl P a kdo Boga ljubi, toliko veči b ° v vžival v nebesih. Sv. Aloj- )e *e od otročjih let ves gorel jj 0 e 'jubezni božje ; za Boga živi, za in §a v se °dpove posvetnim dobrotam ^ o Ql ienostim, in iz hrepenenja po veselo umrje. pok SCm Sušnikom je potrebna °>a —- zadostenje za grehe. Sv - Alojzij. 14- 210 Sv. Alojzija ni obsenčil smrtni greh? pa se je ostro pokoril, krvavo bK* a '? cele noči kleče molil, gorke soltf e prelival in še linji postil pri slad" čicah in v sladnosti kraljevega dvora? ko puščavniki v groznih pečinah- Ta spokornost mu ni zbrisoval® grehov, ampak množila in velieij 3 mu je slavo nebeško. Pri tein \ e bil silno ponižen in že na tem sve tu čist angelček. Ko zjutranja zvez ^ 8 na višnjevim obnebji je lesketa ' 11 angelska njegova čistost; in kan ' 11 drugam zamore iti angelček, kak* 1 ' med nebeške angele? Žalost in sklep. Ves žalosten ti spoznam? Gospod ! svojo nezvestobo, da se> krstno oblačilce že davnej oskriH 1 in omadežal. Zgubil sem drag klad, oh zapravil sem gotovo stavo večnega življenja! Pa hoče 111 ,| ' 1 svojo dušo vsih grehov s pre- S; ttiv°ir^ rV j 0 d^gnjetovo, ktere ena kapljica zamore ves svet oči- 1'ntlf' S P*' at * hočem svoje madeže z in i.* 111 ' solzami srčne žalosti noč ko)- a '* . VSe žive dni v vedni spo- S)'ce° St *‘ Na l podpira mrzlo moje n e$]< S v tvo j° gnado, o Bog! tudi da J? 0 vesel l e nebeškega raja, g,. e ,° ni na tem revnem svetu vse SV( ... ° sti tebi v čast in odpuščenje ^J 11 hudobij voljno trpel; ker nam nQ ^ e sedah sv. Pavla „ tukajšnje ^' ki prav kratko trpe in pre- n es j, ’ Popravijo gori v višavah večno , 7^f m(:no veličastvo brez vse mere“. in hočem zdaj in vselej Boga »e s ' n ° Boga ljubiti nad vse, na jeziku, ampak tudi v ta s i!" djanji. Za pomoč, da bom Zat e u |P Mogel spolnovati. se bom hlaž, a Zravno pvesv. Trojice in ne D., Marije k angelskemu 14 « 212 mladenču sv. Alojziju. 0 bodi neskončni slavi ti moj zagovor* 1 ) pri Bogu, da se tudi jaz ubogi gresij 1 enkrat s teboj sklenem vekomaj' Violitov. O presv. Trojica! hval*" 1 te in častim, da si podelila sV Alojziju tako neizrečeno sla' 0 ' Ti si razodela svetu njeg°' 0 čast v nebesih, da bi blišč teg* plačila, kakoršnega si prip 1 ’^ vila vsem, ki te goreče ljub>J°j podpiral našo slabost, povik^, naše zaupanje, in da bi ga ^ pomoči prosili, ko toliko p r f more pred tvojim prestolom Iosti in dobrot. Zatoraj se 1K tečem k tebi, o sv. Al#'j oziraj se dobrotno z nebes »a« 11 , svojega rejenčka in sprosi 213 0( Koga vseh potrebnih gnati /y{l sveto življenje; spodbadaj n ' e i da bom resnično posnemal v °j zgled, Boga ljubil čez vse Posvetne dobrote, bljižnjega pa v besedi in djanji kakor sebe. K kako te hočem tam v svetlih nebesih iz vsega srca hvaliti zveličanje, ktero doseči mi •nilostno pomagaš. Amen. 214 Molitve v čast sv. Alojziji Jutranja molitev ob šestnedeljni pobožnosti. Vsegamogočni usmiljeni darujem ti današnjo pobožnost livalo in poveličanje sv. Trojic®^ čast in slavo presv. telesa, v s| )l ’ min britkega trpljenja Jezusov^ v čast prečiste Device Marij® posebno sv. Alojzija, kterega jo 0 : darila tvoja milost s toliko dobrot® 1 ^ in poslavila s toliko čudeži. Sp*' 6 !', to današnjo mojo pobožnost v 0®^ menje srčne hvaležnosti za vse losti, ktere si podelil sv. Aloj^ in po njegovih prošnjah tudi »j , izročenim rejenčkom. Prosim p^Pj^ nižno in zauono tudi jaz tvoje ( častvo, naj mi bo ta pobožnost ,| v Us,l ° zveličanje in dodeli mi iz J^skončnih zakladov svojega usnii- )e “) a vse gnade, ktere so mi po- le mie p () tvoji previdnosti in oče- 0v ski skrbi za večno zveličanje. . O sv. Alojzij, mogočni pomoč¬ jo moj! sprosi mi od Boga vse (dosti, da, bom vse dni svojega ,v 'jenja posebno pa danes Bogu e *iio služil in današnjo pobožnost . 0 goreče začel in končal, kakor m 0 P lav ljal ti vse svoje pobožnosti, ebi izročim V sa dobre dela, mo- •t,' e , bi zdildjeje današnje; daruj .(• sv. Trojici, ker iz prečistili rok, jih bo milostno sprejela p 1 Us Jišala tvoje prošnje. Tebi tudi *.!°čia vse današnje potrebe in opra- j ) l a 5 položi jih pred stol božje do- j ( l0 ^ e in sprosi mi zanje blagoslov ' l s,, ečo. Posebno ti priporočim to P^bebo . . . ((imenuj joj); o sprosi 1 z anjo pomoč in srečno končanje, ako je meni v zveličanje. Prosim J® tudi srečne smrti zase in za vse, dans umijejo; izročim svojo in oj. duše po tvojih rokah presveti Troj 1 ® 1 in nebeški Kraljici Mariji. A® el !‘. (Moli G Očenašev, 6 Cešenih Mm*l in 6 čast Bogu.) Cerkvena molitev. Prosi za nas sv. Alojzij! Da bomo vredni obljub Kristusovih O Bog, delivec nebeških daro v ' ki si v angelskem mladencu s '" Alojziju prečudno nedolžnost ljenja z ostro pokoro sklenil; dod e nam po njegovih prošnjah, da bomo vsaj v spokornosti posnemal 1 ; ki ga nismo nasledvali v nedolžnost 1. Po Kristusu, Gospodu našem. Amo 11, Večerna molitev ob šestnedeljni pobožnosti. Zopet se vržem, o Bog! p ,e stol tvojega veličastva. Tebe p°" 217 in trepeče molim 5 tebe častim 111 hvalim za vse dobrote, ktere si m ‘ milostno podelil vse življenje, po- Sel) "o pa danes in med to pobož- " 0st )o. Naj ti dopade, o Bog; moja pobožnost in vsa dobra dela, ktera opravil s tvojo pomočjo tebi v Poveličanje, neomadežani Devici in B °gorodnici Mariji v hvalo in v čast Sv - Alojzija. Srčno obžalujem vse Pogreške, ktere sem storil zoper jutranji svoj sklep; in zavoljo teli “[ Vs 'b pomankljivosti, ki sim jih že ' ,l) večerni molitvi storil, te prosim Ponižno odpuščenja in trdno skle- !' en b da hočem jutri s tvojo gnado !" pomočjo sv. Alojzija stanovitnisi , U)( liti po potu čednosti in dobrih del, 'I 1 moliti gorečniši in z bolj zbranim Prosim te tudi, o Bog! do- zavolj britke smrti Jezusove, " av °lj zasluženja in prošenj prečiste 1,e vic e Marije, sv. Alojzija in vsdi 218 svetnikov mir in pokoj dušam v vl j cah, grešnikom žalost in poboljšan) 6 ’ meni pa milost, da bom posneiuf čednosti, posebno čistost in goi' 6 f° ljubezen sv. Alojzija do tebe in bb z ' njega, da zadobim po zvestim, P 0 " snemanji njegovega zgleda vse ličanju svojemu potrebne gnade, 1,1 potem večno življenje. Amen. Izročim se to noč tudi tebi? 0 sv. Alojzij! Ti odganjaj od vse nečiste misli, želje in sanj; Zadnja moja misel naj bo spoo ’ 1 ' 1 grenkega trpljenja Kristusovega? prva ob zbujenji: „Jezus, križat* moja ljubezen ! 44 Amen. Izročilo in prošnja do sv. Alojzija’ O sv. Alojzij, ljubljenec Trojice in blažene Device Manj 6 ' zatečem se pod tvoje varstvo, te zvolim pred božjim obličjem vpii c ° Kraljice angelov in vsili nebeščait°' 219 posebnega svojega zagovornika in pomočnika. Ti mi bodi zgled vsili čednosti; ti mi bodi varuh čistosti; ti me vodi vse žive dni po potu zveličanja in sprosi mi od Boga moč, da posnemam po svojem stanu prelepe tvoje čednosti; tebi popol¬ no izročim dušo in telo. O ne za¬ vrzi tebi vdanega neznano te lju¬ bečega srca, in ne odreci mi varstva in pomoči svoje! Sklenem te vselej častiti; pridobivati hočem tudi z besedo in zgledom vernih častiteljev in odvračevati po vsi moči greh in vso božjo in tvojo nečast. Po¬ snemal te bom v čistosti, molitvi zatajanji, ponižnosti, potrpežljivosti, v ljubezni do Boga in bljižuega, v pobožnosti do Kristusovega trp¬ ljenja, presv. Telesa in Device Marije, da zadobim pravega duha spokornosti in popolnega ločenja od sveta. Bežati hočem pred vsem, 220 kar bi me utegnilo tebi nezvestega storiti. Zatoraj te pa zaupno prosiob skrbi za me, vodi me vse moje dm- Prosim te še posebnega varstvi ob smrtni uri. Takrat me ne za' pusti, o sv. Alojzij! takrat tolaj 51 obupno moje srce; takrat mi olaj¬ šaj in oslajšaj smrtni boj in ee® 1 mojo dušo groznih nevarnosti! Vžg 1 ; o žareči seraf! plamen neskončna , ljubezni v mojem srcu ob prejetji sv. Popotnice; vdihni moji duSj presečne zdihljeje in prosi in časti ti zame križanega Zveličarja, k° ga že jaz več ne bom mogel častit'; da ne ugasnejo v mojem srcu Vera; Uzanje in Ljubezen, da ne bo za' me zgubljena neskončna cena preš' - Krvi, temveč mi bode v večno živ' Ijenje. Amen. * 22 ! Vsakdanja molitev k sv. Alojziju. 0 sv. Alojzij, angelski mla- deneč, zgled popolne nedolžnosti in deviške čistosti! sprejmi milo¬ stno od nevrednega svojega rejen- čeka srčno počeščenje ktero zaslužiš zavolj prečudnih čednosti in visoke svetosti. Tudi danes te zvolim svo¬ jega varha in ponižno prosim, po¬ magaj mi ohraniti dušno in telesno čistost 5 uči me goreče moliti in spokorno živeti. Vedno te želim častili in ljubiti; zatorej me sprejmi, o milostni moj zavetnik! za vselej med svoje rejenčke; podpiraj me v vsih opravilih; napeljuj me k po¬ božnemu življenju in varuj me vsih nevarnosti. Tebi se izročim, ne za¬ pusti me, o sv. Alojzij! v življenji in smrti. Amen. Za dar čistosti. O Gospod! vžgi naša srca ^ ognjeni sv. Duha, da bomo vnet* od žarkov božje ljubezni po zgled 11 sv. Alojzija premagali vse skuS- njave zoper čistost in tebi služil* s čistim srcem po Jezusu Kristusu, Amen. Zoper nečiste skušnjave. O vsegavedni Bog; ti zn aS in veš, kako nezmožen je človek brez tvoje pomoči; dodeli nam p° prošnjah sv. Alojzija brambo * , | mogočno varstvo, da bomo tudi ui* kakor on zavarvani nečistih skuš¬ njav in poželjivosti mesa, ter oči¬ ščeni vseh nespodobnih misel in želj po Kristusu, Gospodu našem. Amen* Za posnemanje zgleda sv. Alojzija. Zbudi, o Gospod! v naših srcih duha prave pobožnosti in vžgi v nas hrepenenje in prizadevanje 223 ^polnost, da bomo v resnici in J^-nji, posnemali in goreče spolno- I a 1 čednosti, ktere nam tvoja mi— 0st . v zgled daje v slušabniku sv. Alojziji. Po Kristusu ° s P°du našem. Amen. 4a stanovitnost v uu...— v jj V Se gamogočni, večni Bog! ki j\ V . a ‘ s v naša srca z gnada sv. la darove svojih dobrot; dodeli »v».r*črui SV. uaiuvc »VUJ...- Po zasluženji in prošnji sv. ički^ja sta .novitnost v dobrem, da j 1 0 ' »e zgubimo z nepokorščino ^ )e zveličavne tvoje ljubezni, ^uc vedno skrbno hranimo in go- spolnujemo vse svete želje, in j* a ! B jih v naših srcih oživlja a "'ja neskončna tvoja milost, po '■'stusu Gospodu našem. Amen. Za spokornost. z ^ najsvetejši in pravičniši Bog! S'ozo in strahom spoznamo, 224 da nas obsodi zgled nedolžnega spokornika sv. Alojzija zavolj n»® e nespokornosti pred obličjem tvoj e pravičnosti v večno pogubljenje. naj čistejši, ki greha poznal ni, s , e je ostro pokoril vse življenje in f resnično križal in tri deviško sV0j e meso; mi grešniki pa, ki iinafl 11 ’ toliko hudobij na vesti in tako p°' željivo, duhu uporno meso, mi ,,e ' čemo celo nič slišati od pokore! Omeči tedaj, o Bog trda n aSl ’ srca; odvzemi nam lahkomišljeno® in vdihni nam duha spokornosti 1,1 zatajevanja; primrzi in pristudi n a '” posvetne sladkosti in daj nam edi"° veselje, edino olajžbo samo v g°*j" kih solzah nad storjenimi grehi 1,1 v vernim spolnovanji volje tvoje? da bomo po potu pokore svoj ved 11 namen dosegli, ker smo nedolžno® 4 zgubili. To nam dodeli po Krista su Gospodu našem. Amen. Za ločenje od sveta. Osramoteiii m skesani spozna¬ li o Bog vse milosti! grešne Uus 'i in želje svojega srca in za- U P"° zdihujemo k tebi, ker tvoja k"ada povzdiga posvetne si ca ""beškim željam; raztrgaj po s'0- ' e '" usmiljenji grešne vezi, ktere "as do zdaj oklepale na zeinelj- ? e reči in zavaruj nas zapelji' osti 111 strupa posvetnih razvad, Lei " as po zgledu sv. Alojzija svetu 4 a ""-eti, studiti in sovražiti olišpano Zapeljivost, nečimurnost in minlji- i° st zemeljskih dobrot in grešnih »'atkočasov. Dodeli nam, ki zavolj a,i "i v kterega si nas postavil, ne 101 emo sveta popolno zapustiti; da ^ bomo v«ai nn moči ogibali po - i d len z i "bracaii, Kjer uao --, dk 'adi nebeških dobrot. Amen, 15 Se j^ ^ sveta popomu f sve(|'-! Uo vsa j po moči ogibali po- in |j 11 druščin, tebe v samoti iskali kaj J e "enje svojega srca samo tje— Zaklad' a ^ a ’’ k i er lias eakajo večni Amen, ■Mojaij. 226 Za pobožnost do križanega Jezusa- O sv. Alojzij! ki si točil src |,e solze milovanja ob spominu in \ }0 ' gledu križanega Jezusa, vžgi m 0 ] mrzlo, neobčutno srce z ognjem s' r °j ljubezni, in sprosi mi solze milovaur do križane ljubezni, da me pretrese 0 , vsakem spominu ali oziru na sv. k* 1 ^ strašna pa zveličavna misel: „2W . je mogel sam Bog zavolj mojih trpeti , in jaz grozovitnez še vedno f ° navijam vse strašne muke z vsaW smrtnim grehom! 11 Ta misel uie 1 varvala vseh grehov, ter mi ne 11 ljubezen do trpečega Zveličarja, | toraj jo budi in živi, o sv. Aloj^j vedno v meni, in vžigaj in množi 1 ljubezen in milovanje do križan e » { Jezusa, da se spremeni moja ža>° v večno radost v nebesih. Au ,e 227 Gospod, usmili se nas ir ■ ' ... _! H Kriste, usmili se nas Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ' “°g Oče nebeški, .j S Sin, Odrešenik sveta. " W S sv. Duh, £ v - Trojica, en sam Bog Mar ' Sv Ti , !°i z, b r,,! s ’wzabnik 11 aii(rui„i' ,, Marije, riv a “gelski mladeneč, ri v miaaei m' z g'o(l mladosti, ... z sled usmili se nas i Ti ‘g!ed čistosti in nedolžnosti, .. i z gled pobožnosti, 15 * za nas Boga prosi. 228 Ti zgled spokornosti in zataje¬ vanja, Ti zgled vsili čednosti, Ti kinč jezuitovskega reda, Ti dar ljubezni do bližnjega, Ti ljubitelj uboštva, Ti zaničevalec zemeljskih dobrot, Ti popolni gospodar svojih po- čutkov, Ti ostri spokornik brez greha, Ti preinagalec svojega mesa, Ti goreči seraf do presv. Telesa, Ti žareča ljubezen do križanega Jezusa, Ti naj pokorniši vikšim. Ti naj ponižniši v časti in slavi, Ti naj potrpežljivejsi v težavah, Ti naj priljudnejši in krotkejs' do bližnjega, Ti zvesti pomočnik svojim re¬ jenčkom, Ti dobrotnik ubogih, Ti strežaj bolnikov, M vso.vSl 'vS >s'ev\ a>.v. Ti v • ,j,. Va >'h čistosti in nedolžnosti, ,,,! Pomočnik grešnikom, J. svetovalec ol> volitvi stanu, jj 1 Pribežališče v vsili potrebah, . a tvoj zgled posnemamo, a nam Bog oživi vero, upanje in ’ strah ;n. sv ^ a nam Bog dodeli n P le( ^ grehom, ,, a nam Bog podari čistost m .. Potrebne čednosti, a nam Bog podari pravo mo- . litev in premišljevanje, a povzdignemo svoje misli k .. nebeškim željam, a goreče ljubimo Jezusa v Presv. Telesu, a v redno prejemamo jv Pri sv. obhajilu, a nas sprejme Marija !)■ svoje varstvo, Jezusa P°- za nas Boga prosi! 230 Da nas pripelje Bog k pravi pokori, Da ostanemo stanovitni do konca, Da nam olajša Bog smrtne bo¬ lečine, Da nam bo Jezus milostni sod¬ nik, ' fij Jagnje Božje, ki grebe s' re ^ odjemlješ; zanesi nam, o Gosp 11 , Jagnje Božje, ki grehe sV e |j odjemlješ 5 usliši nas, o Gosp 11 , Jagnje Božje, ki grehe s' ?e \ odjemlješ5 usmili se nas, o Gosp 01 Kriste, sliši nas! K riste usliši nas! Gospod usmili se nas! Kriste usmili se nas! v Oče naš . . . Cešena . . . Prosi za nas sv. Alojzij! .^i Da bomo vredni obljub Krisluso' .\A sw.w m 231 Molimo. i. Y s egainogočni milostivi Bog! 1 ^i tako obilno razlil zaklade ^'ojih g na( j v srce služabnika sv. . da se je obdan od vsili 0 |) i‘ot in mičnost tega sveta, ven- j a, ‘ čistega ohranil od nečimurnosti n Xe meljskih želja, ter je hrepenel ' ame po nebeških dobrotah;..prosi¬ li ' 0 te ponižno, in zaupno zdihujemo * , tv °ji milosti, dodeli nam po pro- , ) "i ah ll] zasluženji sv. Alojzija, da 01110 tudi mi tukaj na zemlji ne- , ma gani od slabih zgledov tebi ^ V v Sto služili, tam v nebesih pa te e ° no vživali. Amen. 232 Jutranja molitev. Zbudivši se, misli prvič in sanj na Boga; pobožno se pokrižaj ] i reči: Za svita, o moj Bog! kličem k tebi; o Gospod, usl* s moj glas! Iz mehkužnosti ne ostajaj v postelji, ampak ustani urno rek° c ' Ustanem v imenu Jezusa Kristusi ki me je rešil na trdem lesu križa z dragoceno svojo krvjo, _ naj mi ne bo v pogubo, ampak ' večno življenje. Amen. Napravlja® se premišljuj vstajenje iz groba, 00 poslednji sodbi, ali moli: Oblači } 0 nedolžnosti mi daj, o Gospod! 1,1 uduši v meni vse grešne želje. "" Orožaj me z obleko čistosti in ,, močjo zoper vse skušnjave; obl e ° mi novega človeka, da bom opi ' al1 J j °^ščen v dragi krvi .Jagnjetovi >Se gel večno veselje. Amen. (; e j-.^ il P rav lj en moli kleče angelsko ‘ Cei 'je in sledečo molitvico : l globočine srca te molim in a Ul b o trojedini Bog, Oče, Sin „ Sv - Duh! za vse to noč mi do- l-n/.avni no— »v. uuni za vs^ v . d( %ne dobrote : za okrepcavni p - ci tek, za ljubo zdravje m P« se ^° . 'I .1 a« me nisi ^UHir Za ’ Za J u * , ° aoravjc ... v t 0 ^končno milost, da me nisi 0 "°č neprevideno poklical pred no .;°. s °dbo. Tvoj je dan, tvoja je o n'" tvo i e ) e tudi moje življenje, Gospod ! Ker si mi dal zgolj iz Č e , )l ° le * e ta dan doživeti, ga ho- sla* 1 končati samo tebi v čast in Sv V °' Darini ti dušo in telo, vse tl .J e djanje in nehanje, veselje in Ve ]. ] v en i e 5 vse kar vse naj le po- Sui 1Cu i e tvoje sveto ime, naj zbri- § re ke moje, naj bo v tolažbo Sa,li v vicah. Hočem danes vse 234 dela in opravila posvečevati s P°, bežnimi zdihljeji, hočem se var° vfl posebno tega greha... (imenuj g a r ogibati se posebno te grešne p 1 ' ložnosti... (imenuj jo); storiti dobro delo... (imenuj gaj); se v ‘ a . diti zlasti te čednosti . . . (im 0,, !jj jo). O Bog, pomagaj mi spel"') storjeni sklep! Ljubim te, o G°sp° d ', čez vse, in svojega bližnjega kak 0 * sebe. V ti ljubezni želim sv°r starišem, dobrotnikom, sorodnik 0111 ’ prijateljem in neprijateljem in ' rS " ljudem ves blagoslov na duši in 11 telesu, mrtvim pa večni pokoj, P Kristusu, Gospodu našem. An> el, j O Gospa moja, o Mati tebi se vsega darim; in in°f: da se 11 skažem vdanega, ti posvetim dan° s svoje oci, svoje usesa, svoje svoje srce, sebe vsega. Ko sem tvoj, o mila Mati! varuj me; brani kakor svojo reč in vlastnino. A® el1 ' iisk*’ te,- ,, "gotovo je jutro! j Za smrt svoje misli, želje, .^ede in dj an je, kaj si vse storil 8 ^? ( * an in s kakim namenom. Obudi q ( 1| °5 popolno žalost nad grehi. ti, če umrješ brez žalosti nad '°jimi hudobijami! Oan je prešel in zopet sem eno 0 <,| L ) "i° bliže smrti in sodbe božje, soliko dobrot sem prejel danes 236 iz očetovske tvoje roke, pa kak 0 malo sem ti hvaležnosti zanje skass® , Ovarval si me nesreče, ohranil si 011 ljubo zdravje, dal si mi potrebni ' hV vež, in pustiš mi še čas za pok« 1 ' 0 ’ ko toliko in toliko ljudi zdihuj® ' nesrečah, boleznih, v revščini ali I 1 ' 1 že v večnosti. O moj Bog! kako se ti hočem zanje dosti zahvaliti? S 3 " ne premorem nič 5 vse je tvoja gnad®’ tvoja dobrota; vendar sprejmi vS . moje dela v poveličanje svoje čas 4 b in darujem ti zanje britko trplj® 11 .^ in grenko smrt Zveličarja našeg a Jezusa Kristusa. Razsvetli me, o sv. Duh! da sp 0 ' znam natanko svoje hudobije zop el neskončno pravičnost in svetost tvoj 0 ' (Zdaj sprašuj vest, obudi žalost 1,1 potem reci:) O neskončno pravični in sv® 41 Bog! obžalujem in sovražim iz sr®' 1 vse grehe, studijo se mi vse hi" A "je mojega življenje. O da bi »e bil nikdar žalil! O da bi te b> v. 1 dob nikdar zalil: u Uct ‘ -- p dno ljubil! Gospod, odpusti mi! i ,j KS Pod, pomagaj mi in te ne bom | U 'dar več zaredim in radovoljno ža- y’ ra ji hočem vse, tudi smrt pretrpeti! tv °j o rane, o Jezus! položim svoje f . e ; v globočino tvoje milosti po- j| l l ,lu { svoje hudobije; oh, operi me 11 °°isti me z dragoceno svojo krvjo. . smili se, o Bog! mojih stari- dobrotnikov i. t. d.; vladaj našo u evsko in deželsko gosposko j , 0ma gaj revežem, bolnikom, jetni— ain, sirotam in vdo- a gaj revežem, »ommu..., y S popotnikom, sirotam in vdo- am > teši nedolžnost zapeljivosti, ■' -•« mit nokore, ne- ' a . m i reši nedolžnost zapeljiv ("'pelji grešnike na pot pokore, ne ?' "ike k luči sv. vere in krivoverce ?, ) e dini ’ " T, "hladi k luči sv. veic ...- s sv. katoliško cerkvijo. U >ja rešnja Kri, o Jezus! • ‘*di in očisti vse verne duše v ; ' Ca b posebno pa te ... in jih pelji ' e ono življenje. Amen. 238 O Marija, mati milosti! ti i** e brani sovražnika, ti me sprejmi smrtni uri. Amen. O moj angel varh, moj patra* 1 ; in ti sv. Alojzij! varujte me to ii° c vsili nevarnosti; vi čujte in hvali*® Boga namesto mene. O Jezus! teb 1 živim, tebi umijem, tvoj naj I * 01 * 1 zdaj in vekomaj. Amen. V tvoje roke, o Gospod! ročim svojo dušo. Amen. Oče naš . . . Češena . . . Vera. Če imaš čas, moli rožnivenec, l' ta ' nije Matere božje i. t. d. Ko se slačiš, premišljaj, kako s ° Kristusa rabeljni slačili, ali kako s( ' ljubo in drago na tem svetu. Pokropi se z blagoslovljeno vodo in v postelji p*¥' mišljuj grob ali trpljenje Kristusovo. C® se zbudiš po noči, zdihuj k Bogu; m 0 * 1 za grešnike, duše v vicah, za bolnik® in umirajoče. 239 pvi očitni službi božji. 0 s t°piš v cerkev , se pokropi in reci: bok. opi me, o Gospod! z iso- . a '! 1 In bodem očiščen; operi me in () < L eni beleji ko sneg. Usmili se me, n °8- po veliki svoji milosti; operi : ' ,n ojih hudobij in očisti me mo- ' greha. Gast Bogu . . . Os tovi se v mislih pred Boga. tj Y Prahu svoje nevrednosti se s *cno zahvalim, o presv. Trojica! "Zasluženo "milost, ktero si mi s£& / 240 podelila pred toliko in toliko ljudi 1 ' 1 ’ da te zamorem v posvečeni cerk', častiti in moliti. Presvet je ta k'' a ) in slrašan; šotor je živega Bogf’ čegar slave in veličastva ne obse*® vse stvarjenje. Tukaj kraljuješ o Bog! tebe slave vse stvari 5 p'' et tvojem veličastvom zakrivajo a>l ' gelski kori svoje obličje, trepet*^ zemlja in nebo. Tudi jaz grešnik hrepenim častiti. Ker pa sem popolno nevi' e " den, srčno obžalujem hudobije vsegj* življenja in se zaupno zatečem * neskončnemu zasluženju Jezusov"' mu, k prošnjam Bogorddnice Ma.rij e in vseh svetnikov, ter te ponižm" prosim: Očisti moje srce vseh g 1 "'’ šilih in posvetnih misel in želj, _ ti bom s čistim srcem in zbrani" 1 duhom prepeval čast in hvalo " a tem svetem kraji. Amen. -K**- 244 Misli se na Kalvariji pod Kristu¬ sovem križem; zato moli zbrano in pre¬ mišljeno. Ne oziraj se na vse kraje, ne pogovarjaj se, ne misli na druzega, ka¬ kor na sv. daritvo. „ Svete reči za svete ljudi". Začetek sv. maše. ~ Pokrižaj se pobožno in potem moli: O llog vse milosti! ki si svet tako ljubil, da nisi prizanesel edi¬ nemu svojemu Sinu, ampak si ga dal za nas grešnike v naj britkejši trpljenje, v naj grozovitnejšo smrt •, daj mi milost, da bom s tako zbra¬ nim in pobožnim srcem pri ti sv. maši, kakor bi bil pričujoč pri zad¬ nji večerji ali na gori Kalvariji, kjer se ti je v neizrečenem trplje¬ nji daroval Krisus sam na lesu sv. križa v odpuščenje grehov in Šv. Alojzij. l(j 242 zveličanje vsega sveta. Sprejmb presveta Trojica! to nepreceiijf® daritev v poveličanje sv r oje častb vedni spomin britkega trpljenj 8 ^ grenke smrti Kristusove, v zah^®, za vse prejete dobrote, v odpušče' 1 ^ mojih grehov, v tolažbo vernimi 8 šam v vicah, v pomoč vsem zi' tg in mrtvim, posebno tem, za kj e sem dolžan moliti in prositi, 111 v podeljenje vseh meni potrebnih losti na duši in na telesu, po J* 1 stusu, Gospodu našem. Amen- ^ Spovem se Bogu vsega® 1 ^ gočnemu, Mariji prečisti Devici; Mihaelu nadangelu, sv. Janezu h' __ niku, sv. aposteljnoma Petru in 1 ,8 ' () lu in vsem svetnikom, da sem grešil z mislimi, besedami in “J „ njem. Zadolžen sem, silno sem f ^ dolžen ; zato prosim Marijo pi’ eCl v Devico, sv. Mihaela nadangela, * ^ Janeza krstnika, sv. aposteljna* e 243 za ^ av ^ a * n vse svetnike, prosite ^ flle usmiljenja, pri Gospodu na- ' ‘"»g«- Sv • G °sp°d! obrni k nam obličje Se °J e uiilosti; prizanesi nam, usmili j n lla . s j odpusti nam naše hudobije , Pnpelji nas v večno življenje, ^uien. V A j n u v 0 8pod, usliši našo molitev, £ ase prošnje naj pridejo do tebe. j) f* Bogu Očetu in Sinu in sv. ž( j . 5 kakor je bilo od začetka in J 111 vselej in vekomaj. Amen. Slava. v ah^ aSt ' n s * ava Bogu na viša- sn n.'!' na r ljudem na zemlji, kteri e. Hvalimo te; častimo te; poveličujemo te. e ti zavolj velike tvoje u r od Bog kralj nebeški, edif , e vsegamogočni! Gospod 1(J, ojeni Sin Jezus Kristus; Go- 16 * te-? V0, J r .\ molimo s r Ve . Gosn 244 i s spod Bog, Jagnje božje, Sin B°£ a Očeta! ki odjemlješ grehe sv® J a usmili se nas; ki odjemlješ j sveta, sprejmi našo prošnjo; ki s^ \ } 5 na desnici Očetovi, usmili se « aS j | ker ti sam si svet, ti sam Gospod < sam naj vikši Jezus Kristus s * s '' Duhom v slavi Boga Očeta. A 1111,11 Molimo. Vsegamogočni milostljivi B°$ ki si žejnemu ljudstvu iz skale o'^ žive vode: zbudi iz t|( , bo< ’ tvoji dil vir naših src solze žalosti, da svoje grehe objokovali in po , milosti njih odvezo dosegli po **•’ stusu, Gospodu našem. Ai»®" O Gospod, vžgi z ognje« 1 Duha naše srca, da ti bomo s slini telesom služili in z očišce gV . či" iii«i srcem dopadli. Vsegamogočni Bog, naše fK vetje in naša moč! ne zap«š ca J 245 svojega ljudstva v velikih težavah, ampak usliši milostno njegove proš¬ nje zavolj slave in časti imena svo¬ jega, in dodeli nam po neskončni svoji dobroti vse, kar nam je po¬ trebno v večno zveličanje, po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Ob izpostavljenem sv. Telesu. Moli molitev k sv. režnjema- Te¬ lesu, ki jo najdeš zadej pri litanijah vseli svetnikov. List sv. Pavla do Korinčanov. Če govorim jezike vseli ljudi in angelov, ljubezni pa nimam, sem enak bučečemu bronu ali zvonečemu zvončku. Ge imam dar prerokova¬ nja, znam vse skrivnosti in ved¬ nosti, imam živo vero, da bi pre¬ stavljal gore, ljubezni pa nimam, sem kar nič. Ako dam premoženje 246 svoje ubogim v hrano, in telo svoj sežgati, ljubezni pa nimam, m' ll } ne pomaga. Ljubezen je potrpel ljiva, dobrotna ; ljubezen ne zavi da¬ ni lahkomiselna, ni napuhnjena; ' in to¬ ni časti željna, ni sebična, gotna, ne misli nič slabega; se veseli krivice, se raduje prav* 0 ®’ vse verjame, vse upa, vse p° t, l ) Ostanejo nam le tri reči; ve) ’ upanje, ljubezen; je ljubezen — ljubezen ne nikdar naj vikši teh P® prei«« Evangelij. Zahvali Boga za dar sv. vere. O neskončno dobrotlj< vl Bo«;! bodi hvaljen in češ& etl za neprecenjeni dar svete vei' c ; Toliko ljudi še sedi v smrt * 11 temoti nevere in ne poznaj 0 tebe, nimajo sv. zakramentov ? ^ene p a g j izbral in me za " ^dil v svoj vrt, v sv. kato- ‘iško cerkev. 0 sv. Duh; raz- ^ Ve ti me in daj mi moč, da bom e sedo večnega življenja vse- 7 ‘ božjim strahom in željno Poslušal in jo spolnoval v dja- r 'ji- Prosim te pa tudi, o ne- pončno dobrotljivi Bog! vžgi luč vere vsem nevercem, in Popelji ločene naše brate v Jjaročje sv. katoliške cerkve. ® e g a te prosimo v imenu Je- zusa Kristusa, Zveličarja in "ešenika vsega sveta. Amen. Vera. počasi in zbrano apostolsko vero 248 [Darovanj©. Sprejmi sveti Oče, v se ' gamogočni večni Bog! ta bre#' madežni dar, kterega jaz ® e ' vredni tvoj služabnik z nikom vred darujem tebi pr*' vemu, živemu Bogu za br®^' številne svoje grehe, zanie ,e in zanikrnosti, za vse prič®' joče in tudi za vse verne k*’ 1 ' stjane žive in mrtve. Daj, 0 Bog! da bo meni in njim v zve' ličanjein večno življenje. A me®' Darujemo ti tudi, o G°' spod! kelih zveličanja in pr®' simo tvojo milost, naj pride s prijetnim duhom pred obličj e božjega tvojega veličastva 0* naše in vsega sveta zveliča' nje. Amen. S tem prečistim darom, ki bo Pomenjen v živo telo in živo kri ^ v eličarjevo, ti položim na altar tu di svoje srce — sebe vsega. Grujem ti svojo dušo in telo. ®* 18 b, želje, besede in djanje, Ve selje in žalost*, vse naj bo tebi v čast in meni v zveličanje! Va| uj me greha, vodi me po stezi Ipavice in odvračuj od mene v se nevarnosti po Kristusu, ^°spodu našem. Amen. Prosimo te, o milostljivi “°^! ozri se dopadljivo na ta ^ ai \ in dodeli nam potoke solz, da bomo ž njimi pogasili greš- 110 poželjenje in sprali nesnago Sv °.jib hudobij. Usmili se, prosimo te, o Uospod! svojih služabnikov in 250 služabnic, za ktere smo p°' sebno dolžni moliti, in dodeli jim zavolj daru brezmadežnega Jagnjeta nebeški blagoslov n a zemlji in večno zveličanje v nebesih, po Kristusu, Gospod našem, ki s teboj živi in kr*" ljuje v edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen. Predglasje. Vzdignimo svoja srca iz do¬ line solz proti nebeškim visočiim 01 ’ hitimo v duhu pred božji prest 0 milosti, častimo, hvalimo in slavim 0 trojedinega Boga! Pa, o neskonc n ° sveti Bog, nečiste so usta in°J e ? kako te hočem grešnik vredno p°" častiti, tebe zgolj svetost, tebe kralj 3, večne časti! O Gospod! očisti in°j° usta z žarečim ogljem, kakor sl ji* 1 očitil preroku Izaiju, in očiščen 11 bom v družbi angelov in ' sel svetnikov neprenehoma pel'• e ’ fet, svet Gospod nebeških trum • Nebo in zemlja sta polne tvoje časti ln slave. Hosana na višazah . Hva¬ ljen bodi, kteri pride v imenu Go¬ spodovem! Hosana na višavah. Spomin mrtvih. Po Jezusu Kristusu, Sinu ^ojim, te ponižno prosimo, 0 ( 0 . brotni Oče! ohrani v miru, vlada) lu širi sv. katoliško cerkev po vsem svetu; usmili se našega papeža 1., "ašega škofa I., našega cesarja 1 ; , vseh dubovskihin deželskih oblastni), vseh pričujočih in vseh vernih >> stjanov. Spomni se tudi, o Bog! s\o- l'b služabnikov in služabnic (imenuj žive, za ktere hočeš posebno mo- bb: starše, dobrotnike, sorodnike, 1 252 vednike, prijatelje, sovražnike, i. t. l * - ' in vseh, za ktere sem dolžan n |0 j liti in prositi. Dodeli jim, o Gosp 0 "' vse dušne in telesne potrebe, te bodo hvaležni moli li in častil 1. Amen. Sklenemo se z Marijo prečiš * 0 Devico, svetimi aposteljni, muče' niki, spoznovalci, devicami in vseli* 1 svetniki in te prosimo, o Bog! d°' deli nam po njih zasluženji in pi‘ , >®" njah pomoč v vseh opravilih 1,1 varuj nas vseh nadlog po Kristus"? Gospodu našem. Amen. Pred povzdigovanjem moli: Razklenite se nebesa in rosite nam Zveličarja! O Sobice pravic' nosti, pridi in razsvetli nas! O aji' gelski kori, spremite Jagnje božje iz Očetovega naročja na altar i»ii -tt in sprave! Pridi, o sv. Duh, 1,1 vžgi ogenj nebeške ljubezni v naših 253 srcih, da bomo vredno počastili Ženina svojih duš. —— Povzd i govanje. Pri povzdigovanji premišljuj samo neskontno ljubezen božjo do nas greš¬ nikov in britko trpljenje Jezusovo, ko so ga na križ z robatimi žeblji skoz žile in kosti pribili in povzdignili. Zamo- reš pa tudi tako moliti: Ob povzdigi presv. Telesa. Častim in molim te v po¬ dobi kruha, o moj Gospod in moj Bog! O mili Jezus! kako medliš in trpiš grozovitno raz¬ pet na križu ves strt in ra¬ njen, zasramovan, s trnjem kronan, z grenkim žolčem na¬ pajan, hudodelcam prištet in 254 strašno preklinjan, ti nedolžn 0 Jagnje, ti zgolj svetost! Ob povzdigi presv. Krvi. O Jezus, križana M°j 3 ljubezen! vidim te na ki *^ 11 vsega ranjenega. Preboden 6 so tvoje roke in noge ; p 1 ' 6 ' sunjeno je tvoje srce, in ^ teh ran mi teče presv. rešuj 3 Kri. O ljubezen! — O bol 6 ' čine! — O kaj dela moj greh • — Tecite mi solze noč in da 11 in spirajte moje hudobije! O nebeški Oče! glej svoje £ 3 Sina; usmili se nas, pri nesi nam. Po povzdigovanji. O čudo božje vsegamog° c ' oosti in ljubezni! Tukaj na altarj 1 počiva v podobi kruha Jezus Ku stus, Jagnje božje, nas Rešeni '» Zveličar. O angeli, ki obdajat ^eče in trepetaje tron njegov $ s l'te in molite ga namesto mene g' ‘»bal Vse stvari pritecite m P " blonite se svojemu S^aim’ Redniku; vsi narodi pove ieuj ^a,i le gll , ker njegova krez konca in kraja. O • ‘»oje veselje, moja radost, J v se; bodi mi češčen, bvaljei »‘oljen vekomaj. Amen. Ti pa nebeški Ocei se o/ »a naš prečisti in brežina ezn ‘» naj ti dopade, kakor ti ) e padel dar pravičnega Abe jna, »eaka Abrahama in dar nadduho ^elkizedeka, in dodeli, da se 5 kteri koli bodo uživali P‘f s '* ^ • zusovo Telo in presv. resnj« »jegovo, napolnijo z nebes o 'ostjo in dobroto po Kristusu, spodu našem. Amen. 256 Spomin mrtvih. Spomni se tudi, o Gospod; svojili služabnikov in služabnic, ^ so z znamnjem svete vere p ,-e j nami v večnost šli in se še v vica' 1 očiščujejo. Posebno te prosim, usu* 1 " li se 1. I. (imenuj mrtve, za ktere & eb posebno moliti: stariše, dobrotnike, s °' rodnike, prijatelje, sovražnike i. t. d-/ in vseh duš v vicah, zlasti tistim kterih se na zemlji nikdo ne spono 11 ' Tem in vsem, kteri v Kristusu p°' čivajo, dodeli o Bog! po zasl«' ženju in trpljenju Zveličarja uašeg a kraj hladu, luči in miru v nebeš¬ kim raji. Amen. Pa tudi na nas uboge gceS' nike se milostno ozri, nebeški 0° e j Pi izanesi ljudstvu, ki je grešil 0 ; odpusti mu vse hudobije; odvrni ° ( njega nadloge in brhkosti; skazi n)" milost, ker nismo odkupljeni z nun' 257 j ,v >m zlatom in srebrom, ampak z J e pi'ecenjeno krvjo brezmadežnega * a S"jeta. Po tem revnim življenji "am daj delež z Marijo, blaženo ev ico in Bogorodnico, z angeli in s eini svetniki v nebeški slavi in časti, 10 Kristusu, Gospodu našem. Amen. Jagnje božje. Jagnje božje, ki odjemlješ £ r ehe sveta; usmili se nas! Jagnje božje, ki odjemlješ § ,e be sveta; usmili se nas! Jagnje božje, ki odjemlješ ^ ,e he sveta; daj nam mir! , ^ Jezus, nedolžno Jagnje °*J e ! ti si nam prinesel pravi ll> in zunaj tebe ga ni miru ^ na tem svetu, ne na onem; . ^j nam ta srečni mir — llr vesti — kterega nam svet St ' Alojzij, 17 258 ne more dati. Daj tudi svoji sveti cerkvi; daj mir šemu cesarstvu! daj mir vse' mu svetu, da bodo naša src" tvojim zapovedim udano teb e brez vsega strahu molile 1,1 hvalile. Amen. Zavživanje. Zdaj se pripravi s srčno lostjo nad grehi, živo vero, trdil* 1 " zaupanjem, gorečo ljubeznijo in rečim hrepenenjem Jezusa preje 11 ? vsaj za duhovno obhajilo. K^°! tako pripravljen Jezusa pri s' etl maši, ali tudi čez dan, prejeli*"? temu bo Kristus gotovo neskonei*" milosti delil, in mu posebno ljubezen do Boga. Presrečna je duša, ktei' a se zamore v ženitvanskem obla' 259 gnade božje skleniti z "peškim Ženinom! O blagor ! l ' Jezus ji govori v srcu in j0 '»apaja s potoki sladkosti in 'adosti; v Jagnjetu ona po- . lVa > od ljubezni do njega gori ‘ n medli. O Gospod! Jaz pa nisem v, 'eden, da greš pod mojo stre- 10 • grešil sem — oh grozno Se,n grešil in žalil tebe naj- Veči dobroto in lepoto! Go- ^P°d. 110 tepi me v svoji jezi 1,1 "o strahuj me v svojem j^du! Gospod, spoznam svojo ^dobijo; ne zavrzi me spred ^ojega obličja, ampak skaži 111 milost zavolj britke smrti ^ v °jega Sina. O Jezus! v '°je krvave rane se zatečem", 17 * 2G0 pokropi me z eno samo kap' Ijico sv. rešnje Krvi in bom beleji ko sneg 1 , čisteji ko sol* 1 ' ce. Upam to od tebe, vtrdi še bolj moje upanje! Verujem, 0 Jezus! da si tukaj na altaij 1 pričujoč, Bog - in človek, K*’i' stus Sin živeg-a Boga, ki s ‘ prišel, zveličat grešnike, med kterih sem jaz naj več*- Verujem, o Jezus, za to ve* 0 živim in umijem. O Jez* ,s > ogenj čiste ljubezni! želim le ljubiti, kakor te ljubi prečisti Devica Marija, angeli in svet' niki; ob vžgi tudi moje mrvd° srce, da bo samo zate gorelo- zate živelo, zate umilo. iMoj a duša hrepeni po nebeški ina** 1 5 moja duša medli po angeljskim 261 ^uhu. Ti, o Jezus! vse veš, [j, l udi veš, da te srčno lju- ),Q1 - Zatorej spolni moje go- 'eče želje! pridi v moje srce; ,,a polni in omami me z obil- n °stjo svojih sladkosti, da po- 7 -al)im posvetnih reči, in samo tebi služim vekomaj. Amem. Daj mi, o Jezus djavno liubezen do Boga inbljižnjega, S 0l ‘ečnost v molitvi, čistost, Ponižnost, potrpežljivost; pri - krivoverce in neverce v tjHročje sv. katoliške cerkve; *^ a j nam vsem resnično spo- ^ 0, ‘jenje im srečno smrt, dušam v v >cah pa rešenje. Amen. Zadnje molitve. v ^scgainogočni, večni Bog! ‘ ' Cn, > se ti zahvalim za vse dobrote 262 svojega življenja, posebno pa neskončno milost, tla si nam n* svojega Sina Jezusa Kristusa ' spravni dar in njegovo sv. Telo 1,1 Kri v hrano našim dušam za veči* 11 zveličanje. Prosim te ponižno &0' deli mi moč, da brezmadežno Jag ,l r ob vsakem sv. obhajilu vredno p ye ' jemam in se vedno bolj vnema '\ l] ' bežen moja do njega, po Krista® 1 ’ Gospodu našem. Amen. , Naj ti dopade, presv. Troji®*' ta prečisti dar, ki smo ga prineS tvojemu veličastvu, in naj bo I’ 0 tvojem usmiljenji meni in vsem, /,a ktere sem dolžan moliti, v čas"" in večno srečo, po Kristusu, spodu našem. Amen. K blagoslovu. Blagoslovi nas presveta Tr°' ji ca; Bog f Oče, Bog f Sin 1,1 Bog -j- sv. Duh; tvoj blagoslov 263 stani vedno pri nas in nas spremljaj [! , \vsih delih, da jih bomo oprav¬ ki tebi v čast in hvalo in sebi ' 0( lpuščenje grehov. Amen. I *o sv. maši. . O milostivi Bog! ki si mi ubo¬ gemu grešniku dodelil neskončno °broto pred toliko in toliko ljudmi, 1 a sem zamogel biti pri daritvi sv. lna še, ktero angeli gledati žele j P 1 osiui te ponižno in skesano, od- j H| sti in prizanesi mi vse pomanjk- J lv osti, ktere sem storil nied tem ' e ličastnim opravilom vedno ali ne- Ve dno, v razmišljenosti ali nemarno- s v odi me z očetovsko skrbjo po ' Sl Jt potih, po Kristusu, Gospodu ,las em. Amen. O Marija, angelj varh, krstni ni °i pomočnik in angelski mladeneč Sv eti Alojzij! vam se izročim, vi 264 prosite v nebesih za svojega jenčka. Vesel grem zdaj k svoja 11 opravkam; naj bo vse v povelj eanje časti božje v imenu Boga T Očeta in -j- Sina in -J- sveteg a Duha. Amen. 265 Druga sveta maša ^ a kor jo mašnik bere. Molitev pred sv. mašo. S ponižnim srcem daru- jGmo tebi, o Gospod, nebeški to daritev sv. maše. •ebi večnemu, živemu Bogu Psujemo spodobno čast, in te 266 za vse prejete dobrote zah^ 3 ' limo. Dodeli nam gnado, & bomo vredno, spodobno io ljubeznijo deležni te svete d 3 ' ritve. Očisti naše duše vsil 1 grehov, da te bomo s čisti# srcem stanovitno ljubili. Arne* 1, Začetek sv. maše. Mašnik pri spodnji stopnji začne sv. m» s °' V imenu Boga Očeta f in Sina "I in svetega f Duha. Amen. M. Stopil bom pred Božji alta*'* Sl. Pred Boga, ki razveselju.) e mojo mladost. M. Sodi me o Bog! * () razsodi mojo reč od nesveteg 3 ljudstva; reši me krivičneg 3 in zapeljivega človeka. Sl. Ker ti, o Bog! si m°' ja moč; zakaj si me zavrgel • 267 in zakaj moram žalosten ho¬ diti zatrt od sovražnika? M. Pošlji svojo luč in re¬ snico, da me vodite, in pri¬ peljete na tvojo sveto goro, v tvoje prebivališče. Sl. Stopil bom pred Božji altar, pred Boga, ki razvese¬ ljuje mojo mladost. M. Hvalil te bom s citrami, Bog moj Bog! Cernu si žalostna moja duša? in čemu me strašiš? Sl. Zaupaj v Boga še ga bom hvalil; pomoč moja, Bog moj je on. M. Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu. Sl. Kakor mu je bila v za¬ četku, zdaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. 268 M. Stopil bom pred Božji oltar, S/. Pred Boga, ki razve¬ seljuje mojo mladost. M. Naša pomof* je v ime # 1 Boga. Sl. Kteri je vstvaril nebo in zemljo. M. Se spovem Bogu vse- gamogočnemu, sveti Mariji vselej devici, svetemu Miha¬ elu arhangelu, svetemu Jane¬ zu krstniku, svetima apostelj- noma Petru in Pavlu, vse# svetnikom, in vam, bratje, ( * a sem veliko grešil, v mislih besedah in v djanji. Kriv se# kriv sem, silno sem kriv. Zato prosim sveto Marijo, vselej Devico, svetega Mihaela arh- 269 a,l £ela, svetega Janeza krst¬ ila, sveta a posteljna Petra J 11 ^avla, vse svetnike, in vas, )lat je, moliti za me pri Go- s P°(lu našem Bogu. Sl. Usmili naj se te vse- gamogočni Bog, in ti odpusti tv °je grehe, in te pripelje v Ve ^no življenje. M. Amen. Sl. Se spovem Bogu vse- ^amogočnemu, sveti Mariji, v selej Devici, svetemu Mihaelu a, 'hangelju, svetemu Janezu kotniku, svetima aposteljnoma e tru in Pavlu, vsem svetni- in tebi, Oče, da sem ve- >k° giešii^ v mislih, besedah Ul v djanji. Kriv sem, kriv sem, 8l lno sem kriv. Zato prosim, sveto Marijo, vselej Devico-i svetega Mihaela, arhangelja-i svetega Janeza Krstnika, sve¬ ta a posteljna Petra in Pavla, vse svetnike, in tebe oče, mo¬ liti za me pri Gospodu, našem Bogu. M. Usmili se vas vsega- mogočni Bog, odpusti vam va¬ še grehe, in vas pripelji v večno življenje. Sl. Amen. M. Milost, odvezo in od- puščenje naših grehov nam dodeli vsegamogočni Bog. Sl. Amen. M. Bog! obrnil se boš » a nas in nas oživel. Sl. In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo. 271 M. milost. Bog! skaži nam svojo Sl. In dodeli nam svoje Zv ®Učanje. M. Bog usliši mojo molitev. Sl. In moje vpitje naj do tel) e pride. J W- Gospod z vami. Sl. In s tvojim duhom. Mašnik gre k altarju in reče: Molimo. Odvzemi nam, prosimo, Go- N Pod! naše pregrehe, da bomo v, ' e dni stopiti s čistim srcem v ^°je svetišče. Bo Kristusu k^podu našem. Amen. ^ a «nik v sredi altarja priklonjen moli: Prosim te, o Gospod, po ^služenji tvojih svetnikov, 272 kterih svetinje se tu znajdejo in po zasluženji vsih svetni' kov, da mi odpustiš milostljiv 0 vse moje grehe. Amen. Mašnik bero na levi strani altarja nektei'® besede, ki se jim introit, to je, vhod pravi • Češena si, sv. Trojica, i fl nerazdeljiva edinost. Častili bomo, ker nam je milost ska CPsalm.J Gospod, na$ Bog, kako prečudno je tvoj 0 ime na vsi zemlji! Čast bodi Očetu, Sinu in svetemu Dulnh kakor mu je bila v začetkih zdaj in vsaki čas od vekomaj do vekomaj. Češena si, sveta Trojic^ in nerazdeljiva edinost. Častili ga bomo, ker nam je svoj 0 milost skazal. 273 V sredi altarja: M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod, usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Kriste, usmili se nas! M. Kriste, usmili se nas! Sl. Kriste, usmili še nas! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod, usmili se nas! M- Gospod, usmili se nas! M. Čast Bogu na viša¬ jih, in mir ljudem na zemlji, teri so prave volje. Hvalimo ^ častimo te, molimo te, po¬ sujemo te. Zahvalimo se ti a voljo tvoje velike časti. Go- ‘ v P°d Bog, nebeški kralj! Bog ^pgamogočni Oee! Gospod Porojeni Sin, Jezus Kri- Gospod Bog! Jagnje Sv. Aloj; 'jzij. 18 274 Božje, Sin Boga Očeta, Jj! grehe sveta odjemlješ, usm 1 se nas, kteri odjemIješ gr^ 6 sveta, sprejmi našo prošnj 0 ’ ki sediš na desnici Boga 0^ e ' tč, usmili se nas! zakaj sa(1 J ti si svet, sam ti Gosp 0 , ti sam si naj višji Jezus &K stus s svetim Duhom v ča^ Boga Očeta. Amen. Mašnik se proti ljudem obrne in t’ eCe M. Gospod z vami! Sl. In s tvojim duhom- Mašnik moli na levi strani altarja - Molimo. Vsega mogočni, večni B°£' ki si dal svojim služabnik 0 ^ v pričevanji prave vere večne Trojice spoznati, i° 275 mogočnosti veličastva edinost moliti; prosimo, da bomo s trdostjo ravno te vere vselej vsili zopernosti obvarovani. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬ stusu, Sinu tvojem. Amen. Berilo iz lista svetega Pavla aposteljna do Rimljanov. XI. p. 33. — 36. v. O visokost bogastva Božje modrosti in znanja! Kako ne- zapopadljive so njegove sodbe in neizvedljive njegova pota! Zakaj kdo je poznal misli Go¬ spodove? ali kdo je bil nje¬ gov svetovalec? ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se mu povračevalo? Saj je vse iz njega in po njem. Njemu bodi čast in hvala vekomaj! Amen. Sl. Hvala Bogu! 18 * 276 M. Hvaljen si, o Gosp°f' ki brezna pregledaš in sed lS nad kerubini, Hvaljen si, 0 Gospod! na podnebji in češ c 11 vekomej. Aleluja! Hvaljen Gospod, Bog naših očetov, česen vekomaj. Aleluja. si in V sredi altarja: Očisti moje srce in m čl 6 usta, vsegamogočni Bog! si usta preroka Izaija očis t! z živim oglom; tako me 0Č K sti s svojo nezasluženo stjo, da tvoj sveti evang e ^ vredno oznanujem! po Je# 11 ' su Kristusu, Gospodu našel 11 ' Amen. , Blagoslovi me, o Gosp 0 *' Gospod bodi v mojem s fcU 277 !" v mojih ustih, da vredno 1,1 spodobno oznanujem njegov ev angelij. Amen. ^ a šnik gre na desno stran in reče: M- Gospod z vami! ^ In s tvojim duhom. otem prekriža sveti evangelij in sam sebe, rekoč: ^ Besede svetega evan- | el ‘ja, ki ga je popisal sveti 1 Matevž (v 28. p. 18. — 20. v.). $1. Slava tebi o Gospod! 1'isti čas je Jezus rekel S ^°.Pm učencem: Vsa oblast J 1 ' 1 J e dana v nebesih in na ^oilji % Torej pojdite in učite Se narode, in kršujte jih v ^ e nu Očeta in Sina in sve- Duha! Učite jih spolno- atl vse, karkoli sem vam po- 278 vedah In glej, jaz sem z vil ' mi vse dni do konca sveta- Mašnik poljubi sveti evangelij in r e ^ e ' M . Z evangeljskimi bese- dami naj bodo izbrisane naš e pregrehe. Sl. Hvala tebi Kriste! Mašnik v sredi altarja vero moli ob n e ' deljah in večjih praznikih, rekoč: Verujem v enega Bog a ’ Očeta vsegamogočnega, stvar' nika nebes in zemlje, vsi* 1 vidnih in nevidnih reči, in v enega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, Sinu Božjega edinoro- jenega, ki je rojen iz Oče** od vekomej, ki je Bog od Bo¬ ga, luč od luči, pravi Bog e* pravega Boga, ki je rojen ne storjen, ki je z Očetot 11 279 enega bitja, po kterem je vse vstvarjeno, ki je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega zve¬ ličanja z nebes prišel (tukaj se pripogne desno koleno), in je meso na se vzel po svetem Duhu iz Marije device, ter se včlo- večil. Tudi križan bil za nas pod Poncijem Pilatom, trpel, in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smrti po besedah pisem. Je šel v ne¬ besa. Sedi na desnici Očeta, in bo spet prišel s častjo so¬ dit čive in mrtve*, kraljestva njegovega ne bo konca. Ve¬ rujem v svetega Duha, Go¬ spoda in oživljavca, ki iz 0- četa in Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom vred in enako 280 molimo in častimo, ki je P° prerokih govoril. Verujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en krst * odpuščenje grehov. Verujem vstajenje mrtvih in prihodnjo življenje. Amen. M. Gospod z vami. Sl. In s tvojim duhom. Pri darovanji kruha: Vzemi, sveti Oče, vseg a ' mogočni večni Bog! čisti dai', kterega ti jaz, tvoj nevredni služabnik, svojemu živemu in pravemu Bogu darujem svoje brezštevilne grehe, mere in zanikrnosti, in za vso pričujoče, pa tudi za vse ver" ne kristjane, žive in mrtve, 281 da bo meni in njim v zveli¬ čanje in večno življenje! Amen. Mašnik vlije nekaj kapljic vode v vino : Bog; ki si prečudno vstva- ril človeka v blagem stanu, in (ko je grešil) ga še bolj čudno prenovil; daj nam po skrivnosti te vode in ..tega vina združenim biti s tistega Božjo natoro, ki se je vred¬ nega storil, naše človeške natore biti deležen, Jezus, Kri¬ stus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. Pri darovanji keliha: Darujemo ti Gospod! ke¬ lih zveličanja na tvojo milost 282 klicaje, da gre pred obliej e tvojega Božjega veličastva, v prijeten dar za naše, in zveličanje vsega sveta. Anic 11, Mašnik moli s sklenjenemi rokami: V duhu ponižnosti in * skesanosti srca nas sprejmi o Gospod! in naj bo bred tzojim obličjem danes naša daritev taka, da ti bo dopadla? o Gospod Bog! Pridi, posvečevalec, vse' gamogočni večni Bog, in po' sveti ta da?-, ki je pripravljen tvojemu svetemu imenu. Mašnik umije prste in moli iz 25. psalmi’ Z nedolžnimi bom umival svoje roke, in obdajal tvoj altar, o Bog! da bom slišal 283 glas tvoje hvale, in oznanoval vse čudeže tvoje. O Bog! jaz ljubim lepoto tvoje hiše in prebivališče tvojega veli¬ častva. Ne pogubi moje duše s hudobnimi, o Bog! in ne umori me z željnimi krvi, ki je krivica v njih rokah, in. njih desnica polna podkupščine; jaz pa hočem v svoji nedolžnosti živeti. Reši me in usmili se me; na pravem stoji moja no¬ ga; z zbirališčih te bom hvalil, o Bog! Čast bodi Očetu itd. Mašnik v sredi altarja moli: Vzemi, sveta Trojica! da¬ ritev milosti, ki ti jo darujemo v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda našega, in v čast 284 Marije, vselej device, sveteg a Janeza krstnika, svetih apo- steljnov Petra in Pavla, njih in vsih dingih svetnikov; naj jim bo v Čast, nam pa v zve¬ ličanje, in prosijo naj v ne¬ besih za nas, ki obhajamo njih spomin na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem* Amen. Proti ljudem: M. Molite bratje, da bo moja in vaša daritev prijetna Bogu vsegamogoCnemu OCetu* Sl Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo in Čast svojega imena, tudi v naš prid in prid vse svoje svete cerkve. M. Amen. 285 Tiha molitev: Posveti, prosimo, Gospod ,la š Bog! po klicanji tvojega svetege imena to daritev, ki jo darujemo, in stori nas I* 0 nji sebi dopadljiv dar ve¬ komaj. Po Gospodu našem •* e zusu Kristusu i. t. d... Tukaj povzdigne Mašnik svoj glas: M. Od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Gospod z vami! Sl. In s tvojim duhom. M. Povzdignite srca. Sl. Imamo jih pri Bogu. M. Hvalimo Gospoda svo- J e ga Boga. Sl. Vredno in prav je. M. Kes je vredno in prav, 8 Podobno in koristno, da ti m hvalo dajemo vselej in povsod* sveti Gospod, vsegamogočfl' Oče, večni Bog! ki si s svo- jim edin o roj en im Sinom in sve¬ tim Duhom en Bog, en Go¬ spod, ne v edinosti ene osebe, ampak v trojici enega bitja- Kar po tvojem razodenji veruje¬ mo od tvoje časti, to brez vsega razločka mislimo od tvojega S 1 ' na, ravno to od svetega Duha tako, da v pravem in večnem Bo¬ gu molimo tri resnične osebe in edino bistvo in enako ve¬ ličastvo. Kteremu hvalo dajejo angeli in arhangeli, kerubi i ( J serafi, ki ne jenjajo klicat* slehrni dan, z enim glasom* Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot! Polno je nebo 287 in zemlja tvoje časti. Čast tebi na visokosti! Česen bodi, ki pride v Gospodovem imenu ! čast tebi po višavah! Mašnik se prikloni in moli: Ponižno te tedaj prosimo, neizmerno usmiljeni Oče. po Jezusu Kristusu, svojem Sinu, Gospodu našem, vzemi in po¬ sveti te ponudbe, te prečiste svete darove, ki ti jih daru¬ jemo za tvojo sveto katoliško cerkev, da ji mir daš, jo va¬ ruješ, jo ohraniš v edinosti in vladaš po vsem svetu; pa tudi za tvojega služabnika na¬ šega papeža I., in našega škofa I., in za našega cesarja h, in za vse, ki so v pravi katoliški in apostolski veri. 288 Spomin za žive: Spomni se, o Bog ! svojih služabnikov in služabnic (tukaj se spomin stori za tiste, za ktere h°' čemo darovati) in vsili pričujočim kterih vero poznaš in vidte njih pobožnost, za ktere tl darujemo, ali ki ti sami daru' jejo ta dar hvale za-se, i" za vse svoje, za odreše»j e svojih duš, za upanje svoje^* zveličanja in varnosti, in h pošiljajo svoje želje večnem^ živemu in pravemu Bogu. Zjedinimo se, in spoaib 1 obhajajmo, sosebno častite vse' lej device Marije, matere šega Boga in Gospoda Je' zusa Kristusa, pa tudi tvojih aposteljnov in marternikov? M 289 Petra in Pavla, Andreja, Ja¬ koba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja, Matevža, Si¬ mona in Tadeja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Kornelija, Ciprijana, Lorenca, Krizogo- »a, Janeza in Pavla, Kozma in Damijana in vsih tvojih svetni¬ kov, daj nam po njih zaslu- ženji in prošnjah, da bomo v za¬ vetji tvoje pomoči obvarovani pri vsih rečeh, po ravno tistem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Mašnik drži roke nad kruhom in kelhom, in moli: Prosimo te tedaj, o Bog! vzemi potolažen ta dar, ki ti ga darujemo tvoji hlapci in z nami vred vsa tvoja družina, daj n am preživeti v tvojem miru Sv. Alojzij. 19 290 svoje dni, reši nas večnega P 0 * gubljenja, in daj nam prištet^ biti med tvoje izvoljene, Po & 1 ' stusu, Gospodu našem. Am e,l j Daj, prosimo te, o B°tr' da bo ta dar ves posvečef’ sprejet, poterjen, resničen 1,1 prijeten; da nam bo spremenj 6 ’ 1 v telo in kri tvojega prelj 11 bega Sina, Gospoda naše «?* 1 Jezusa Kristusa. Ki je vzel pred svoj*^ trpljenjem ta dan kruh v sV°J e svete roke, in je vzdignil ° S proti nebu k tebi, svoje ' 11 ' 1 vsegamogočnemu Očetu, zahvalil, ga posvetil, razlo' 11 ', in dal svojim učencem, reko f ' „ Vzemite, in jejte vsi od te£ il ' zakaj to je moje telo w . L 291 Mašnik povzdigne sv. hostijo, ter jo lju¬ dem pokaže, da jo molijo in potem reče : Ravno tako je vzel po ve¬ čerji tudi prečudni kelih v svoje svete in častite roke, te spet zahvalil, g a posvetil, in dal svojim učencem rekoč: ^Vzemite in pite vsi iz njega; ker to je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, skriv¬ nost vere, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpuše- nje grehov. Kolikorkrat hote to storili, storite v moj spomin^. Mašnik povzdigne kelih s sveto krvjo, da jo ljudje molijo in potem reče: Zavoljo tega tedaj obha¬ jamo, o Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto ljudstvo, spomin presvetega trpljenja, od smrti 19 * 292 vstajenja in častitega vne^ hoda ravno tega Kristusa, ® iH tvojega, Gospoda našega darujenm tvojemu prečudne^ veličastvu od tvojih daril , dobrot ta čisti dar, ta dar, ta brezmadežni dar, kruli večnega življenja, in ^ lih večnega zveličanja. • Ponižaj se, pogledati »a darove s potolaženim in mil° s Ijivim obličjem in vzeti jih, ka^ si se bil ponižal vzeti daro svojega hlapca, pravični Abeljna, daritve našega oč e Abrahama, in sveto in brez^ dežno daritev, ki ti jo je dai'° v Melkizedek, tvoj veliki duho^ e Ponižno te nrnsimn. VŠ e gamogočni Bog! prosimo, reci pri» e ti ti P d I. v k z 1 ' n gti 293 ' Hr i po rokah svojega sve- a, igela na tvoj vikši altar, |! ,e( l tvoje Božje veličastvo, bomo vsi, kar nas bo de¬ dnih tega altar ja, in nas za¬ užilo presveto telo in presveto kri tvojega Sina, napolnjeni 7i vso dobroto in gnado. Po •avno tem Kristusu, Gospodu lašem. Amen. Spomin za mrtve: Spomni se, o Gospod! tudi dvojih služabnikov in služabnic k I. (tukaj se spomin stori za mrtve, 2a ktere hočemo moliti), ki SO sli Pred nami z znamnjem vere, 'n ki so v miru zaspali. l>o- deli jim, o Gospod! te prosimo, •o vsim, ki so v Kristusu za¬ spali, kraj počitka, luči in miru. 294 Po ravno tem Kristusu, G°' spodil našem. Amen. Mašnik se na prsi udari in moli: Tudi nam grešnikom, « v °' jim služabnikom, zaupajoči® v tvoje veliko usmiljenje, daj delež in družbo s svojimi st T °" tiuii aposteljni in marterni^ 1 ’ z Janezom, Štefanom, Matije®’ Barnabom, Ignacijem, Al e ' ksandrom, Marcelinom, trom, s Felicito, Perpetv 0 ’ Agato, Lucijo, Nežo, Cecilij 0 ’ Anastazijo, in z vsemi sv<>' jimi svetniki; prosimo te, ne po našem zasluženji, amp a ^ po svoji prizanesljivosti na® daj priti v njih družbo. Kristusu, Gospodu našem; l’° kterem, o Gospod! vselej le 295 dobrote vse stvariš, jih posve¬ tiš, blagosloviš in jih nam po¬ deliš. Po njem, z njim in v njem bodi tebi, Bogu Očetu vsegamogočnemu v edinosti svetega Duha vsa čast in hvala. Mašnik povzdigne kelih s sveto hostijo in potem reče na glas: M. Od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Molimo. Z Zveličarjevo zapovedjo opominjani, in podučeni z nje¬ govim božjim naukom si upa¬ mo reči: Oče naš, kteri si v ne¬ besih. Posvečemo bodi tvoje itne. Pridi k nam tvoje kra¬ ljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zem- 296 Iji. Daj nam danes naš vsak' danji kruh. In odpusti na**’ naše dolge, kakor tudi n * 1 odpuščamo svojim dolžnikom- In nas ne vpelji v skušnjavo- Sl. Temuč reši nas hudega, M. Amen. Reši nas, prosimo, o Go' spod! vsega hudega, pretek' lega, sedanjega in prihodnjega? in na prošnjo svete častite? vselej device Božje matere Ma' rije, svojih svetih aposteljnov Petra in Pavla in Andreja, i * 1 vsih svetnikov, daj nam mi 1 ’ v naših dnevih, da bomo pomočjo tvoje milosti podpiran* vselej greha prosti, in vse zmote obvarovani. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Sinu 297 tvojem, ki s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. Mašnik stori s koščekom sv. hostije tri¬ krat križ čez kelih in reče: /W. Mir Gospodov bodi vedno z vami. Sl. Iz s tvojim duhom. Mašnik spusti košček sv. hostije v kelih in reče: Ta zmes in posvečenje telesa in krvi Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi nam, ki jo prejmemo, v večno življenje. Sl. Amen. Mašnik se udari trikrat na prsi, rekoč: Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! 298 .Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ, usmili se nas' Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ, daj nam mir- O Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim aposteljnom : mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne glej mojih grehov, ampak vero svoje cerkve, in daj ji po svoji volji mir in edinost, ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen- O Gospod Jezus Kristus! Sin živega Boga, ki si p° Očetovi volji s svetim Duhom vred svet s svojo smrtjo ^ življenje obudil, reši me s svojim presvetim telesom in s svojo presveto krvijo od vsib mojih pregreh in vsega hu- 299 dega. Daj, da se vselej tvojih zapoved držim in ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe, ki živiš in kraljuješ z ravno tem Bogom Očetom in svetim Duhom od vekomaj do vekomaj. Amen. O Gospod Jezus Kristus! vžiti tvoje telo, ki ga prejeti se jaz nevredni človek pre¬ drznem, mi ne bodi v sodbo in pogubo, temuč naj mi bo po tvoji dobroti bramba in zdravje duše in telesa; ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog °d vekomaj do vekomaj. Amen. Zavživanje. Kruh nebeški bom prejel in klical v Gospodovo ime. 300 Mašnik se trikrat na prsi udari in reže trikrat: O Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdrav¬ ljena bo moja duša. Mašnik stori križ čez-se s sveto ho¬ stijo in reče: Telo Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa obrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Mašnik prime kelih rekoč: Kaj bom povrnil Gospodu za vse, kar mi je dal? Zve¬ ličavni kelih bom prejel in klical v Gospodovo ime. Kli¬ cal bom va-nj in njegovo hvalo oznanoval, in v zavetji boin pred svojimi sovražniki. 301 Mašnik vzame kelih v desno roko, in stori z njim križ čez-se rekoč: Kri Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Molitev po zavživanji. Kar smo z ustmi prejeli, o Gospod, naj bo s čistim srcem zavžito*, in ta časni dar nam bodi večno zdravilo. Telo tvoje, o Gospod! ki sem ga zavžil, in kri tvoja, ki sem jo pil, naj se z mojim srcem sklene, in daj, da ne bo nič pregrešnega madeža v meni, ker sem s čistimi in svetimi skrivnostmi pokrepčan *, ki živiš in kraljuješ od veko¬ maj do vekomaj. Amen. 302 Mašnik na desni strani: Hvalimo Boga nebes, 1,1 pred vsemi živimi ga častimo j ker nam je svojo milost skazal- Mašnik v sredi altarja proti ljudstvih M. Gospod z vami! Sl. In s tvojim duhom. Molitev po obhajilu. Naj nam tekne k prid 11 telesa in duše, Gospod naš Bog, tega zakramenta zav r ' žitek in večno spoznanje Trojice in ravno tiste neraZ' deljive edinosti. Po Gospod * 1 našem Jezusu Kristusu, Si *** 1 tvojem, ki živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. SL Amen. 303 M. Gospod z vami. Sl. In s tvojim duhom. M. Idite, minula je maša. Sl. Hvala Bogu. Mašnik sredi altarja priklonjen moli: Naj ti, o sveta Trojica, opravilo moje službe dopade, in daj, da bo daritev, ki sem jo nevredni človek pred očmi tvojega veličastva daroval, tebi prijetna, zame pa, in za vse, ki sem jo zanje opravil, sprav¬ na po milosti tvoji. Po Kri¬ stusu Gospodu našem. Amen. Mašnik poljubi altar, se proti ljudem obrne, in jih blagoslovi rekoč: Blagoslovi nas vsegamo- gočni Bog -J* Oče in -J- Sin in *j* sveti Duh. Sl. Amen. 304 Mašnik stopi na desno stran altarja 111 reče: JI. Gospod z varni! Sl. In s tvojim duhom- JI. Začetek svetega evah' gelija po spisu svetega Jane z3 j Sl. Čast tebi, o Gospod' Ji. V začetku je bila & e ' seda, in Beseda je bila P 1 ' Bogu, in Bog je bila Besed 3, Ta je bila v začetku pri Bog u ' Vse je po nje storjeno brez nje ni nič storjenega kar je storjenega. V nji J e bilo življenje, in življenje r bilo luč ljudi. In luč v te® 1 sveti in tema je ni zapopadla- Bil je človek poslan od Bog 3 ’ ki mu je bilo ime Janez. je prišel v spričevanje, da j p 305 spričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, temuč, da bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ki raz¬ svetli vsacega človeka, kteri pride na ta svet. Na svetu je bil, in svet je po njem stor¬ jen, in svet ga ni spoznal. V svojo last je prišel in nje¬ govi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim je dal oblast Božjim otrokom biti, njim, ki verujejo v njegovo ime, ki niso iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In Be¬ seda (tukaj se z desnim kolenom pri¬ pogne) je meso postala, in je med nami prebivala, in smo videli njeno čast, kot čast Sv. Alojzij. 20 306 edinorojenega od Očeta p 0 ^ nega milosti in resnice. Sl. Bogu bodi hvala! Zakrament sv. pokore. * C0 Kdor nima krstne nedolžnosti, s , mora pokoriti za grehe, ali pa bo trp® v peklu strašne in večne bolečine. b bo že zavrženim toliko let preteklo, k° likor je zvezd na nebu in prahu ® zemlji; kolikor je bilo od stvarjenja svet in bo do konca sveta trave in kaplJb dežja in rose — se jim bo pekel z vseflj groznimi bolečinami kakor z nova j ace J„ in bo trpel večno , oh, večno in Jeraja! — In temu peklu celo večno plačilo pri Bogu zaslužiš — s pravo pokoro, se prav goreče! breg uideš ^ v nebes' 1 ! O po ko '' 1 t 307 .VI olite v pred spraševanjem vesti. 0 sv. Duh! razsveti me, (la poznani, kako grda pošast sem svetim tvojim očem; razsvetli me, spoznam, kakor ob smrtni uri, taj, kako in kolikrat sem grešil Zoper božje in cerkvene zapovedi, Zoper vikši in nižji od mene, zoper se¬ bi enake, zoper sebe samega v mislih, željah, besedah, djanji, opuščanji do¬ brega in v tujih grehih. Otajaj ti, o nebeški Ogenj! mrzlo moje srce, da Vse grehe sovražim, obžalujem in z brhkimi solzami povem božjemu namestniku, da obrodim sad pokore hi večno življenje zadobim po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Vlolitev po spraševanji vesti. Moj Stvarnik, moj Rešenik, nmj Gospod in moj Bog! oh, glej 308 me predrznega grešnika; glej n ' e trdosrčnega hudodelca! Oh, držuj še nekaj časa pravični strašni svoj srd; dovoli mi še svoj f to¬ liko časa, da se spovem hudobij! Spoznam nevrednost Gospod! — Stokrat služil, da bi me bil svojo, ze s em - ,. 1V ubil in tres 1 * večni ogenj! Jaz nehvaležnih, P* krivičnik, jaz hudodelec se pred''^ nem žaliti naj boljšega svoje# Očeta; — se predrznem grozovito križ pribiti svojega liešenika zaničevati presveto rešnjo Kii $) e . govo; — se predrznem zavreči teptati vse gnade sv. Duha! Strah me prepada, groza obletava zavolj moje neumno 8 ’’ zavolj mojih hudobij, s kterinii 8e '^ žalil, dražil in zapustil presv. jico, samo popolnost, zgolj dobi'° l !|| in sem šel v službo k njenem 11 309 svojemu naj hujšemu sovražniku hudiču. — Grešil sem, o Gospod! pa spoznam svojo krivico; žal mi je, da sein te žalil, oh, ne sodi krivičnega hlapca po ostri svoji pravici! Če boš odgovor tirjal od naših grehov, o Gospod! kdo bo obstal ? Ti, o Bog! si sani rekel: „\očem smrti grešnika, temuč. da se spokori in večno živi 44 , o ne za¬ pusti me tedaj! o podaj mi svojo roko, da se vzdignem iz mlake in revščine greha, in kar nikdar te ne bom več radovoljno žalil. O Jezus! nesi me zgubljeno ovčico nazaj k zvesti svoji cedi; reši zgubljenega sina strašne sužnosti hudičeve. O neskončno sveti in pravični Bog! nisem vreden povzdigniti svo¬ jih oči proti nebesom; nisem vre¬ den te svojega očeta imenovati. Ko pa si vender v resnici moj oče, se ozri, o Bog! z milostnim očesom 310 name ubozega črviča, ker mil° s ^ O'oj pogled obuja mrtve, in grešnike k pokori. O usmiljeni 0 ° e ,. se enkrat mi odpusti hudobne z a ' Jezusovega zasluzenja, in ^ britkega trpljenja in grenke s# 11 Sina svojega se me usmili. ^ Glej, kako poti' krvavi p°j\ • oljski gori — zame grešnika! G 1 A kako ga zvežejo, napljuvajo, bi^ in s trnjem kronajo, da ima v ■ glavo prebodeno in je ves v ■ rani, — zame nehvaležnika! G 1 , 1 kako grozovito ga raztezajo na ■ žu, da žile in kite pokajo in skl " in udi hruše Glej, Oče nebeški! kako mu P*,j e zame krivični^ ' kako mu bijajo z robatimi žeblji kosti in 0 g in kite na rokah in nogah, kakavi curkama usipa sveta njegova -— oh, zame hudobneža! Glej, k a __ medli in trpi ves strt na križu P, vzdignjen, v naj hujši žeji z 1,0 311 čem napajan, preklinjali 'in liudo- delcam prištet! kako moli za kri— žavce svoje — za vse grešnike: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo“ ; kako z nagnjeno glavo umrje — za grešni svet — zame trdosrčnega grešnika! Milost, o Bog, milost mi dodeli! Zbriši mi grehe, sprejmi me za svojega otro¬ ka; — nič več te ne boin žalil! O Gospod! pripravljen sem vse trpeti, rajši tudi smrt prestati, ka¬ kor bi te še kterikrat vedno in radovoljno žalil. Tukaj o Bog! žgi, tukaj tepi, tukaj me strahuj noč in dan, samo tam v večnosti mi bodi milostljiv; tam me ne zavrzi spred svojega obličja. Ti, o Jezus! ki si 'azpel nedolžne svoje roke na križu, da objemaš z milostjo vse grešnike, 111 jih ljubeznjivo pritiskaš na pre¬ bodeno svoje srce, ti, o moj Zve¬ ličar! ki si glavo nagnil, da deliš 312 grešnikom poljubek (jkušljej) m' 111 ’ ti, o moj Rešenik ! potrdi moj sklep; in pomagaj mi, da ga bom vselej in do smrti skrbno spolnoval. A» iell j O Marija, prečista devic 3 ; sprosi mi srčno žalost nad vseli * 1 grebi in resnično poboljšanje. -R°! angelj varh, moj krstni patron i" P sv. Alojzij, zgled prave spokorno 8 * 1 ’ in vsi svetniki! pristopite mi v p°' moč zdaj, ko stopim pred sodb * 1 namestnika božjega, da se bo " 1 spovedal odkritosrčno in skesa " 11 vseli hudobij, da se resnično spo¬ korim in do smrti stanoviten oši¬ nem, po Kristusu, Gospodu in Re- šeniku našem. Amen. Po zadobljeni odvezi. Povikšuj moja duša Gospod 3 ’ in vse, kar je v meni, hvali njf' govo sveto ime! Povikšuj moj 3 duša Gospoda in ne pozabi čud 3 njegove milosti! 313 Odpustil ti je vse hudobije; zacelil je vse tvoje rane. V ečno je njegovo usmiljenje! Odrešil te je večne smrti; z dobrotami te je obsul, in kronal te je s svojo gnado. Go¬ spod je milostiv in usmiljen ; on ni ravnal z menoj po mojih grehih in ni povračeval po mojih hudobijah. Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako kraljuje njegovo usmiljenje nad tistimi, kteri se ga boje; on ve, da smo slabe stvari, da smo re¬ ven prali. Povišujte Gospoda, ker je on dober; prepevajte njegovemu imenu, ker je sladko. Hvalite Go¬ spoda na nebu; hvalite ga na vi¬ šavah; hvalite ga vsi angelji; hva¬ lite ga vse nebeške moči! Vse stvari hvalite in povišujte v mojem imenu Gospoda /.a veliko dobroto, ktero mi je skazal. Pogreznil je breme mojih hudobij v nezmerno morje svojega usmiljenja; spet se 314 sinem njegovega sina imenovati. 0 Bog, kako se ti bom zahvalil toliko milost, za toliko dobroto • Glej, o Gospod! tukaj pred tvojim obličjem, pred sedežem tvojega ljub' ljenega Sina in mojega Zveličarja? glej, tukaj ti obljubim, prihodnji* 5 se vsili grehov, posebno pa tega . . ., in vsake grešne priložnost'? posebno pa te . . . skrbno varo¬ vati. Obljubim ti s svojo gnati 0 čisto in pošteno do smrti živeti? dobrega storiti, kolikor bo v moj 1 moči, bližnjega ljubiti in mu z besed 0 in djanjem v vsili potrebah pomagati- Pomagaj mi, o Bog, pomagaj mi! Jezus, moj rešenih; tebi da¬ rujem in zročim svojo dušo in svo¬ je telo. Ti izruj iz mojega srca vse pregrešne nagnjenja in dodeli mi? da se mi bodo iz vsega srca grehi in hudobije gnjusile, posebno pa naj navadnejši .... 315 O Marija, dobra mati! sprosi mi gnado stanovitnosti do zadnjega zdihljeja; pod tvojo pomoč in v tvoje zavetje pribežim zdaj in vse¬ lej. Amen. Moj angelj varh, moj krstni po¬ močnik, ti sv. Alojzij, goreči spo¬ kornik brez greha, in vsi izvoljeni božji! hvalite Gospoda z menoj za neskončno dobroto. Amen. —-se— Sv. obhajilo. „Presrečni, kteri so povabljeni k ženitovanju Jagnj etovemu!“ Ites srečni so, ki prej m 6 vredno Jezusa v spresv. Zakramentu, ali strašna nesreča — večna poguba — čaka vsih, ki ga nevredno pvejmo. Zatorej bodi k mizi božji z živo vero sv. Petra, s trdnim upanjem sv. Pavla, z gorečo ljubeznijo sv. Janeza Ev., s srčno žalostjo sv. Magdalene in z neskončno ponižnostjo stotnikovo. Pri- 316 pravljaj se skrbno za to važuo in i® e ' nitno opravilo z obujanjem vere, upanj 11 in ljubezni, z obžalovanjem grehov, _ premišljevanjem svoje nevrednosti ^ trpljenja in ljubezni Jezusove do gi' ei ' nikov, da vedno pri nas ostane in hrani s svojim mesom in napaja s svoj 0 krvjo. O ljubezen čez vso ljubezen! Molitev pred sv. obhajilom- O presladki Jezus! kdo mi ^ gnado, v podobi kruha tvoje sveti® obličje gledati, ktero žele angel ) 1 gledati ? Kdo mi da, da se mi pid peteri studenci tvojih krvavi ' 1 ran, ktere z očmi vere na tvoje 111 telesu vidim? Kdo mi da piti tega studenca žive vode, da sP omije grešna moja duša? Veruje®! z nepremaknjeno vero, da si ti, H' 0 .! Bog! pričujoč v naj svetejšem Za¬ kramentu z dušo in telesom, s krvj® in z mesom, po božji in človešk* naturi. Verujem, da v tem pi‘ e " 317 svetem Zakramentu je resnično pri¬ čujoče tvoje prečastito Telo, svet¬ lejši od solnca, z ravno tisto či¬ stostjo, lepoto, slavo in častitljivo¬ stjo, kakor se gledati daš angeljem in vsim izvoljenim svojim v nebesih. Verujem, da je v tem svetem Za¬ kramentu sveta tvoja režnja Kri, ktero si za moje zveličanje prelil. Verujem, da je tukaj tvoja presveta duša, tvoje človeštvo in božanstvo. Zato vero hočem živeti in umreti. Amen. O predobrotni Jezus! v tebe zaupam, ker ti si moje zveličanje, moja moč in moje pribežališče, ti si vir vseh dobrot. Oh nikoli bi se ne predrzni! jaz grešnik tebe samo svotost v tem Zakramentu vseh skrivnosti prejeti, ako bi me ti pri¬ jazno ne vabil, ako bi mi ti ne žugal večne smrti, če te prejel ne bom. 318 Ti me vabiš, o Jezus! ki s j zame kri prelil ; zato stopim k tebi kakor ubožna ovčica k dobremu pastirju, kakor bolnik k zdravniku, kakor slepec k luči večne svetlobe, kakor obsojeni jetnik k zagovor' niku, kakor berač k Kralju nebes in zemlje. Usmili se me, o Jezus- in reši me, ker ti nikogar ne za¬ pustiš, kteri v te zaupa. Amen. O preljubeznjivi Jezus! kako močno ljubezen je žarilo tvoje srce, da si nam pred odhodom v sun't na križu večerjo pripravil, ktera vso sladkost v sebi ima. Velika in prečudna je bila tvoja ljubezen, ko si se ponižal našo natoro nase vzeti; veči in prečudnejši je bila tvoja ljubezen, ko si za naše hu¬ dobije britko trpljenje, celo grenko smrt na križu prestal; ali še ve¬ liko čudnejši je ta, da si nam svoje telo in svojo kri v hrano našim du- 319 Sa ni zapustil in se nam samega Se be do konca sveta dal. Zato, o Jezus! te ljubim iz vsega S| ca, ti edino tolažilo v stiskal), e tlino upanje moje duše, edina naj- v 'kši dobrota! Ljubim te z vso močjo Sv oje duše! o da bi te premogel 'sak trenutek življenja vedno go- 'ječnejši ljubiti! To je moja žareča /j filja, po tem moje srce koperni. I'i, usmiljeni Zveličar! me k sebi vabiš, ti vse moči mojega telesa nase vlečeš, ti hočeš mojo lačno ■n žejno dušo nasiti in napojiti. Ob kako mrzel, kako nehvaležen bi •»ogel biti, da bi te ne ljubil! O goreči ogenj ljubezni v srcu mo¬ jega Jezusa! oh vnemi moje srce, tla bo gorelo v živi ljubezni. Lju¬ bim te, o Jezus, nebeška mana! le tebe bom ljubil, ljubil vekomaj. Amen. 320 Ponižanje in obžalovanje. O neskončno sveti, nezapopad' ljivi Bog! kdo si ti, in kdo sem j až ’ da se ponižaš k meni priti? k, sem jaz, da se ponižaš s svoj 1111 telesom me nasititi in v borni I* 1 ' šici moje duše stanovati? Nise 11 , vreden proti tebi pogledati, in J! hočeš v moje srce priti! ti Kn' a J vsili kraljev, Gospod nebes in zen 1 ' Ije, Bog vojskinih trum, ki svet pogledaš in se strese in strepeta? ti sama svetost, pred ktero angel]' ska čistost zgine; ti sobice večne svetlobe, ki prebivaš v nedosežen 1 luči: jaz pa uboga stvar, nečist, ne' vreden, predrzen črviček, poln g reS nega poželjenja, hudega nagnjenj ' 1 in prazne nečimurnosti, gnjusoba 11 stud grešnikov, posoda osramotenj 3 * otrok jeze in slepote. O usinilj erl1 Jezus, nisem vreden; strašen l" 1 ' dobnež sem, pa pred teboj se p°" 321 nižam; pozabim samega sebe in v globočini svoje nevrednosti se ves tebi podvrženi. Prali in pepel sem, vendar se predrznem s teboj go¬ voriti, ker skesanega in potrtega srca ne zaničuješ. Ob ozri se na¬ me, ne srdi se večno nad menoj, bodi mi usmiljen! Spoznam svojo hudobijo in jo iz srca obžalujem; spoznam pa tudi, da brez tebe nič ne premorem, da brez tebe ni zve¬ ličanja, ni življenja! O da bi mo¬ gel v srčni britkosti solze točiti in ž njimi enako Magdaleni tvoje no¬ ge močiti! Ob moj Jezus! sklenem, te nikoli več žaliti, te ljubiti in bližnjemu pomagati! usmili se me se zdaj: reci le eno samo besedo 'n ozdravljena bo moja ranjena du¬ ša; smela bo prejeti tebe, skriv- nost vsili skrivnosti, dobroto vsih dobrot. O Marija, prosi zame! O Jezus, ljubim te — usmili se me! Sv. Alojzij. 21 Hrepenenje po Jezusu! Kdaj bom, o Gospod in ■ • ■ ... - — •- d* 1 ' s teboj popolno sklenjen? Moja ša koprni po nebeški mani, sama zamore nje gorečo željo tolažiti. Moja duša medli p<> a , gelskem kruhu, kteri sam jo nasitil; moja duša hrepeni po P 1 '* vem živem Bogu, ki je v sve* Zakramentu pričujoč našim du s ; jj v močno hrano. Kakor jelen 1&&* mrzle vode, tako hrepeni moja A ša po tebi, o Jezus! « e Moja duša plamti od g ol ' e jj želje, tebe, Jagnje božje! prejeti. Pridi tedaj, moj ljubi ličar! napolni mojo dušo z neb**® sladkostjo, pridi, o Jezus! in P 1 pravi vredno prebivališče božji I v mojem praznem in .j e c n m rrnmminn »»InA-At/P ^ J II« bežni srcu. Ti sani zamoreš njegove spolniti! oh vleci me k sebi, da počivam, dokler te ne najdeni. 0 o k P (I P h tc ki v- k« 323 usmiljeni in ljubeznjivi Jezus, naše upanje in naše zveličanje! pridi! razveseli me, razsvetli mojo sle¬ poto, vžgi v mojem srcu ogenj I svoje ljubezni, da tebi samemu živi in vekomaj gori. Spreobrni mi vse posvetne veselice v grenkost, vse 1 težave in zoprnosti v sladkost in potrpežljivost; ti sam mi bodi edino ( veselje od zdaj na vse veke. Amen. I' K sv. Alojziju. O sv. Alojzij, ti goreči seraf od ljubezni do Jezusa v presv. Za- jj kramentu! ti me pelji, te ponižno 1 prosim, k angelski večerji brezma- ' dežnega Jagnjeta in sprosi mi tako ! pripravljeno srce, zlasti tako ža- 1 lost nad grebi, tako ponižnost in 1 tako žarečo ljubezen do njega, ka- '! koršno si ti imel ob vsakem za- ) 'žitji te skrivnostne jedi. Uči me, 'U kako zamorem Ženina svoje duše " 21 * 324 z vso častjo sprejeti, moliti i» ' e ■ ličiti, da se vedno bolj ljubes 61 ^ ž njim sklepam in popolno sklei* e za vse veke. Amen. K Materi Božji. O Marija, moja mati! P ot ^ mi danes Jezusa, kakor si ga P° dala pastircem in sv. trem kralj Povej mu, da sem tvoj služabu‘J in gotovo me bo prijaznejši jel, ljubeznjivejši objel in mi nejši milost delil. Amen. Ravno pred zavžitjem. . Gospod nisem vreden, da g' 1 f tu pod streho grešne moje duše j reci le besedo, in ozdravljena — Gospod, ti vse veš, veš da te hrepenim srčno ljubiti! O moja duša! čas je tu; ' seli se in radosti trepetaj; $ ^ živi Bog te obišče in se hoe e teboj skleniti! P 1 ) 0 ' d») 325 O hiti, teci mu naproti; po- Z( liavi ga z vso mogočno častjo; !°pi se v plamteči ljubezni do svo¬ jca ženina, zdihuj in reci: „0 ne¬ mška mana, o hladilna rosa; pridi spolni goreče hrepenenje moje! ' 'idi, moj ljubi, kjer ljubezni med- «Di! Pridi v moje srce, ker brez l ^be omagam in umi jem!“ O sladki Jezus! že stojiš pri durih mojega srca; že slišim pri¬ jetni tvoj glas; že čutim nebeško tvo¬ je pričujočnost; — odprem ti, o "•ili moj Zveličar! stopi v revno stanišče moje duše; napasi me s svojim mesom, napoji me s svojo svvjo, odpri mi zaklade svojega ^miljenja! — Telo našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo za večno življenje! Amen. 326 Po sv. obhajilu. Po zavžitji moli in slavi Jezusa, ' počiva v tvojem srcu. Dragi so ti tl , iiutki, zsto ga zaupno prosi naj P°^ e e( nejših čednost; prosi ga pomoči zop® najnavadnejši greh; prosi ga vsili da nih in telesnih potreb zase in za star 1 ®' dobrotnike, prijatelje in neprijateU’ sorodnike i. t. d.; prosi ga za sv® cerkev, za krivoverce, neverce, za da 1 " v vicah. Duša Kristusova posveti 111 — telo Kristusovo zveličaj mej kri K ristusova napoji me; — strani Kristusove operi me. — . dobrotni Jezus! usliši me; ne p ' 1 pusti, da bi zapustil te; hudobn el11 . sovražniku ubrani me; ob smrtni 1)1 pokliči me in deni zraven sebe da z angeli tvojimi bom hvalil na vse veke. Amen. IVI olitev. O najmilejši Jezus! ti se p° nižaš k meni ubogemu siromaku 327 živi Bog, čigar sedež so ne— besa, in zemlja podnožje njegovo! Beži od mene, o Gospod! beži od mene; grešnik sem velik in tebe prejeti popolno nevreden. Pa brez tebe, o moj Zveličar! sem prah in pepel, brez tebe ne premorem nič; sam ti, nebeški zdravnik! zamoreš zaceliti in napojiti ranjeno in žejno mojo dušo s svojo krvjo; sain ti zamoreš okrepčati oslabelo mojo du¬ šo s svojim mesom. Zatorej bodi stokrat cešen in pozdravljen v rev¬ nem stanišču mojega srca! Našel sem te, kterega ljubi moja duša; molim te, častim te, poveličujem te, hvalim te, svet, svet, svet si, o Gospod in Bog! Zdaj, o Jezus, o ženin moje duše! zdaj si v meni in z menoj; zdaj si vlast mojega srca. O dobri pastir, ki si dal živ¬ ljenje za svoje ovce, oh vzemi me najdeno ovčico na svoje rame, nesi 328 me na dobro pašo, na ktero si ,,,e pri sv. krstu postavil 5 varuj ® e ’ brani me vsili sovražnikov inojeg a zveličanja, da se nikdar več ne zg u " bim; vodi me, da se pripašem do n e ' beških planin večnega veselja, ker bom gledal in vžival vekomaj. Anie' 1 ' O Jezus! tebi živim; o J e ' zus! tebi umi jem; o Jezus, W°! sem živ in mrtev. O Jezus, ž*' 1 kruli, brana močnih, veselje ange"; lov! obdrži me v živi veri! ohrai' 1 me v trdnem upanji in pomnoži genj moje ljubezni. Daj mi, o J e ' zus! da opustim vse grehe, p 0 "' sebno.; da se ogibam vse' 1 grešnih priložnost, posebno . . ■ naj zgine vsa posvetnost od m efl e i ter naj zgori v ognji žareče ljubek" ni do tebe. Ti o Jezus! bodi p r j meni in jaz bom pri tebi; bodi va°\ učitelj, bodi moj voditelj po trnje'’ 1 poti v obljubljeno deželo. 329 O Kralj nebes in zemlje! ki si neskončno usmiljen in dobrotljiv Svojim stvarem, oh ozri se milost¬ no name ukožnega siromaka. Ti veš in znaš vse moje nadloge, te¬ žave in potrebe dušne in telesne; o spolni in dodeli mi, kar mi je po¬ trebno za zveličanje moje, posebno pa to milost.... Tebi se darim vsega; očisti in posveti mi srce, da ne bo nikdar nič nespodobnega mislilo in želelo; posveti moja usta, dane bodo nikdargrešne besede spre¬ govorile, klele, opravljale, zmerjale, zapeljevale; posveti moje oči, da ne bodo nikdar nič nečistega in ne¬ sramnega gledale; očisti in posve¬ ti moje roke, vse ude in počutke života, da se zavarvam in zabranim vsega grešnega djanja. Posvetim, o Jezus! tebi vsako kapljico krvi, vse dušne in telesne 'šile in zmo¬ žnosti, vse življenje! Pridi ogenj 330 božje ljubezni in sežgi vse, kar j e nečistega v meni in zoprnega sve- tim tvojim očem, da ti bom prije¬ ten dar tebi v čast in slavo. AuieH; Usmili se, o Jezus! vernih v vicah.; olajšaj jim strašne muke, pelji jih v sveti raj. Usi 1 "' 1 se tudi vseh, za ktere sem dolži " 1 moliti in prositi — posebno pa . . • •' Poplačaj jim stoterno vse storjene dobrote, spolni jim dušne in teles¬ ne potrebe. Spomni se, o Bog! ti"h vsih mojih neprijateljev, ki so m e žalili ali haj hudega storili; spoj¬ ni se tudi tistih, ktere sem ja * 5 kterikrat žalil, zapeljal, pohujšak ali jim hudo storil. Razširi in p®' veličaj sveto vero nad vse sovraZ' nike, spreobrni neverce, zedini 21 nami odcepljene brate; dodeli vsei" grešnikom spoznanje, žalost in reS" nično spokornost. Tega te prosim? o nebeški Oče! po neskončnem za- 331 služenji Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti sv. Duha, Bog na v se veke. Amen. Zahvala po sv. obhajilu. Hvalite vse stvari Gospodove Go¬ spoda ; Hvalite in povišujte ga na vekomaj. Hvalite angeli Gospodovi Gospoda; Hvalite nebesa Gospoda. Hvalite vse vode nad nebom Gospoda; Hvalite vse moči Gospodove Go¬ spoda. Hvalite solnce in luna Gospoda; Hvalite zvezde na nebu Gospoda. Hvalita ves dež in rosa Gospoda ; Hvalite vsi božji duhovi Gospoda; Hvalita odenj in toplota Gospoda; Hvalita mraz in vročina Gospoda. Hvalite rose in rij a Gospoda; Hvalite zmrzlina in ivje Gospoda. Hvalita led in sneg Gospoda; 332 Hvalite noči in dnevi Gospoda. Hvalite luč in tema Gospoda; Hvalite bliski in oblaki Gospoda. Hvali naj zemlja Gospoda; Hvali in povišuje naj ga na vekomaj- Hvalite hribi in griči Gospoda; Hvali, vse kar zeleni na zemljb Gospoda. Hvalite studenci Gospoda; Hvalite morja in reke Gospoda; Hvalite morski somi, in vse, kar se giblje po vodi, Gospoda; Hvalite vse tiče pod nebom Gospoda- Hvalite vse zveri in živine Gospoda; Hvalite človeški otroci Gospoda. Hvali Izrael Gospoda; Hvali in povišuj ga na vekomaj. Hvalite mašniki Gospodovi Gospoda j Hvalite hlapci Gospodovi Gospoda- Hvalite duhovi in duše pravičnih Gospoda; Hvalite sveti in iz srca poniža* Gospoda. 333 Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duhom vred; Hvalimo in povišujmo ga na vekomaj. Hvalj en bodi Gospod na nebeških višavah; Hvaljen, češen in čez vse poviše¬ vali na vekomaj. Prošnja da bi Jezus ostal pri nas. Ostani, o Gospod Jezus Kri¬ stus ! vekomaj pri meni, kakor kralj v svojem kraljestvu. O sladka ljubezen, o prisrčni mojster in učenik in me uči spol- novati voljo svojo v vsili delih. O milostni Zveličar moj! napajaj mojo dušo, kakor prijeten studenec na vrtu, da se od goreče tvoje ljubezni omehčan popolno vtopim v milih solzah srčne žalosti nad vsemi svo¬ jimi grehi. O Jezus! bodi mi v duši ko drago vino v hramu in me 334 omami z ljubeznijo svojo, da ® e ne bo druzega veselilo, kakor sa¬ mo ti, ljubezen vse ljubezni! V Jezus; bodi moji duši mana, da i* 11 boš nad vse stvari prijeten in sladak- Prebivaj v moji duši, o Jezus! k‘> tečno zdravilo, ker ti sam zamoreS zaceliti vse moje rane; ostani v men 1 ko mično brenkanje strun, da san® tebe vživati, imeti in slušati hrepeni®* O Jezus moj, o sladčica vseh sladčic! ostani in prebivaj v m e n'5 da bom samo od sladkosti in pi' 1 " jetnosti tvoje ljubezni vekomaj puhtej* Daj mi, o brezmadežno Jagnj e božje! kakor lilijam v poljanah, či¬ stost na duši in telesu; daj mi ko dišečim vijolicam globoko ponižnost? stori me ko biserna rosa rodovitega® plodnega na vseli čednostih in da' rovih sv. Duha. Skleni me s teboj, da se nikoli ne ločim od tebe, temuč te ljubim in zate gorim vekomaj. Amen- 335 OViskanj e !Sv - rešnjega Telesa. Prvo obiskanje. Priprava. .. 0 naj slajši Jezus Kristus! iz J u bežni do nas revnih grešnikov tu- a | v ozki ječi v podobi kruha prebi- ' a ; s ; Ti ljubeznjivo kličeš, željno l )| | čakuješ in z milostnim srcem vse ^“ ejemaš, kteri te v tem presv. Za- . la »ientu obiščejo. Trdno verujem, da l ^ 1 tukaj pričujoč častitljivšiod solnca v slavi, kakor v nebesih, živi Bog in 336 človek od trume angelov moljen 1,1 česen. V duhu ponižnosti in v p e ' pelu svoje nevrednosti spoznam H e ' štete dobrote in milosti, ktere sl mi podelil od prvega dihljeja zdaj. Iz vsega srca se ti zahvali 111 zanje, posebno pa za to neskonču 0 milost, da si se nam sam v ti pi‘ e " čudni skrivnosti daroval; da si naj 11 svojo mater Marijo, besednico 111 pomočnico v vseli potrebah zap u ' stil in poklical mene ubogo stvai k sveti katoliški veri. Hočem dan eS presveto tvoje srce počastiti po sla' bi svoji zmožnosti, da se ti spo¬ dobno zahvalim za neprecenjeni da ( prečastitega rešnjega Telesa; ti vsa razžaljenja, ki jih od never¬ nikov, krivovercev mlačnih in hu¬ dobnih katoličanov pretrpiš, neko¬ liko poravnam, in da bi te z da¬ našnjim obiskanjem po vsili krajih zemlje vredno in srčno molil, kje' 337 koli ti, o naj ljubeznivši Zveličar! naj manj spoštovanja in počešenja najdeš, in kjerkoli si v teni presv. Zakramentu ljubezni od ljudi po¬ polno zapuščen. O naj slajši moj Jezus! iz vsega srca in čez vse te ljubim; žal mi je, ob kesam se, da sem dozdaj tvoji dobroti toliko bolečin delal. Glej, moj milostni Zveličar! s tvojo po¬ močjo sklenem te prihodnjič nikoli več ne razžaliti; vtrdi moj sklep 'n daj mi stanovitnost. Spoznam Svojo revščino in nevrednost; ven- der se ti vsega darujem; tvoji službi se posvetim, svoji volji se popolno odpovem. Brez pridržka ti izročim misli, želje, besede in djanje, vse kar imam. Po sveti Svoji volji ravnaj z menoj; samo l ebi hočem dopasti, tebi po vsi moči streči. — Priporočim ti tudi duše v vicah, [»osebno za ktere sim dol- Sv. Alojzij. 22 338 žan moliti in ktere so goreče častil ta sv. Zakrament in blaženo Devic 0 Marijo. Priporočim ti tudi vse gi' eS ' nike, da jih spokoriš; vse nevei' nike in krivoverce, da jih pripelji v sveto katoliško cerkev. Sklene’ 11 slednjič vse svoje želje in zdihlje]^ z žarečim tvojim srcam, o milost" 1 Odrešenik! ter jih tako zedinje" e darujem nebeškemu Očetu, in z ( k" hujern k njemu v tvojem ime’ 1 "’ naj ne zavrže iz ljubezni do tel ,(1 pohlevnih mojih prošenj. Hvaljen in češen bodi brez neh" nja najsvetejši Zakrament! Am 6 "' Premišljevanje. Vrabec nahaja stanovanje V vsaki hiši; grlica nareja gnjez^ 0 ’ v kterem zabrani in obvarva nilf' diče hudega vremena in ropars* živali. Zakaj pa jaz grešnik težavah in nadlogah življenja, tolikih dušnih nevarnostih ne išče" 1 339 ' av etja in ubežališča v prijaznih () V .°)ih šotorih? — Oh, Gospod! d Pusti mi, hočem te prihodnjič . v sih revah in potrebah pomoči " tolažbe prositi tukaj pred al- I na kterim imaš sedež mi— k ° s 5 sedež vsih dobrot. O moj Bog! j|hka j e tvoja ljubezen do nas l ) l)o gih grešnikov! Ti iz gole 1ju— i do nas zapustiš nebeški raj, °bkorkrat te duhoven na altar ^°kliče; vse svoje časti in slave, v blišča se znebiš, celo člo— v psko podobo prikriješ in kruh in ,)() postaneš, se pustiš tudi pre- ^Ijati in prenašati v borne baj- kakor v svetle palače kraljev. |; 1 kolikor je duhovnov, toliko žel- 1,1 pokoren; kolikor duš te |j b tolikim se daš povžiti! O lju — eejj; vse ljubezni, o prečudna, S j "slišana ljubezen ! Oh previdel 5 s Udki moj Jezus! vse krivice in 22 * 340 razžaljenja, ktere se ti bodo prigod)' le v presv. rešujem Telesu. Vedil kako boš sam zapuščen, zaničevan 1,1 —groza me obhaja — celo preklinj®" v cerkvah prebival. Vedil si, kako \ e bodo mučili in trpinčili hudobneži v Jl 1 posvečenih hostijah, ker te mnogo*® 1 ' no z ognjem, z vodo nespodobno ko"' čajo. Previdel si dobro, da te bo®!’ lastne ovčice po nevrednih obhajil ' 1 znova bičale in grozovito križal^" Vedel si, o presrčni moj zus! da te ne bodo ljudje celo ' l naj potrebnejšim preskrbeli, ker tvoje stanišča večkrat nesnažne, |||( ozaljšane, in celo večna luč po ' e " nobi človeški ugasne. In kako mo"® boleti tvoje očetovsko od ljube *" 1 do nas ranjeno srce, kadar se p*’® tvojim obličjem celo hudobni lj"m e predrnejo na vsak način grešiti i" te . žaliti, posebno z grdim vedenjem P' službi božji. O naj milejši Jezus ! v ' s ° 341 to nečast si dobro previdil, ali iz lju- bezni do nas sirot, do nasnehvaležni- kovse ne prestrašiš$ iz gole ljubezni se tvoje srce še bolj vname in vžge. O moj Zveličar! da bi jaz mo¬ gel z gorkimi solzami ali celo s svojo krvjo vse nesrečne kraje sprati, kjer koli se tebi nečast in krivica godi, kjer koli tvoje presveto Srce predrzno trpinčijo. V svoji nezmož¬ nosti vsaj želim in trdno sklenem, ( la te bom v tem stanišču ljubezni, kolikorkrat mi bo moč, obiskal, te v duhu ponižnosti in s potrtim sr¬ ečni molil in častil, za namestenje v se nečasti in krivice, ki se ti godi Po širokem svetu v tem presv. Za¬ kramentu. O da bi mogel vse ljudi "a svetu pregovoriti in zbuditi, naj ki tebe samo ljubezen v tem skrivnost¬ nem kruhu ljubili in spodobno častili! O vsegamogočni Jezus! daj vsim narodom spoznati; daj, da 342 te vesoljni svet slavi in časti j daj; da bo ves svet enak cerkvi, v k te ' 1 se ti bo večna hvala prepevala« O Bog ljubezni! o ljubitelj je duše ! usliši srčne moje zdihlj e ) e ' Želim te, o neskončna dobrota! ' vso močjo ljubiti: pokoren ti boj 1 in vse bom storil, kar mi zapov^’ brez sebičnosti in brez zanašanj 9 na plačilo. Želim ti služiti iz či® . otročje ljubezni, samo zato, da f povikšal tvojo čast, si prislužil tvoj dopadenje in pomnožil veselje jega žarečega srca. Večna ljub®' zen tvoja mi bodi edino plač ' 11 za nevredno službo. O Jezus, ljubljeni Sin neb«®* kega Očeta! ti bodi moj gospoda'; ti gospodari mojo voljo, moje s ,ce in vse kar imam, in zato uti " e daj druzega, kakor samega sob e ? ker tebe ljubim, tebe iščem, P. tebi zdihujem, tebe želim; po 343 a '°ja duša hrepeni; od gorečih želj tebe ona medli in omaguje; nič ’ az un tebe neče imeti, oh, Jezus! aa j se ji v last! . Opravi še duhovno obhajilo, kakor j e pri maši rečeno; tudi so dobre mo- itve pred in po sv. obhajilu; slednjič Z opravi kako molitvo k Bogorodnici Mariji. Drago obiskanje. Priprava, kakor pri prvem. Premišljevanje. » Vstani in hiti , moja prijateljica , ni °ja prežala uevesta. in pridi u . S prijaznimi besedami nagovarja ^yeličar vsako dušo, ktera ga ob- 'sce v presv. rešnjem Telesu. ?,Presrčna duša“, ji govori Je- „moja prijateljica, ki me tukaj °oiščeš, vstani, vzdigni se iz si- ' 0t tiašnega svojega stanu; glej me ^kaj i z čiste ljubezni do tebe pri- 344 eujočega, da te obogatim z gnado; ktere ti primanjkuje. Hiti in tec* k meni j ne boj, ne ustraši se m°' jega veličastva, mojega blišča j glej iz ljubezni do tebe sem se vse slave, vsega veličastva in blišča zn e ' bil, ponižal sem se in skor pokol*' čal, da ti odvzamem strah in b°' jazen, in pridobim zaupanje tvoj e ; Moja prijateljica si ; nič več ois* sovražnica, ker jaz tebe in ti niei* e ljubiš. Prežala si moja nevesta; glej, to lepoto ti je moja lepota p () ' delila, pred si bila grda in studna? in zdaj si angelom podobna, o pij' di brž; odpri mi, moja sestra, moja prijateljica, moja golobica; o d p 1 ' 1 mi svoje srce, ker moji lasje so polni dušeče rose“. To je sladk* glas, to je prijetni glas JezusoV; kterega vsaka duša sliši pri ob*' skanji presv. Zakramenta. Vso pregrešnega življenja, kteremu se 345 l e hila duša vdala, je mili Zveli- zanašal in potrpežljivo čakal "! z daj pride sam, pa ne s krva- V * 11 bičem svojega srda, oh on pri— , e v skrivnostnem kruhu z nešte¬ ti milostmi orožen, da bi v nji ?§asil nečisto ljubezen do sveta, " Vz gal ogenj čiste ljubezni do sebe. O naj milejši Jezus! kdo-mo¬ lje popisati, kdo radost mi- sro bi imela moja duša ob- cadar te v presv. rešujem obišče? Kdo si ti, in kdo 8 e ®jaz? Ti si živi Bog, neskončno ' e ličastvo, Kralj vsili kraljev, Go- s P°d nebes in zemlje, ki prebivaš ^doseženi luči v nebeškem raji; i Jaz uboga stvar, nepokorna, ne- 'aležna, nevredna stvar, z madeži •j' e ba vsa osuta! In pri vsi dušni j., telesni nevrednosti mi še dovo- ' s P ,- ed tvoje sveto obličje stopiti, le vabiš k sebi v goreči svoji c vese kt. potiti 1 telesu 346 ljubezni, ter se v neskončni dobi' 0 *! in neslišani ponižnosti celo z nieH°J naj slajši pogovarjaš. O vse duše, ki Boga ljubijo bodite si v nebesih ali na ženil)'? o ne nehajte ga ljubiti; o ljubih ga, ker Gospod je prijeten, G°' spod je sladak; o ljubite ga se zame! , j O Marija, moja mati! spi'° s ! mi milost od svojega Sina, da ^ ga mogel prav resnično iz vsegjj srca, iz vse duše, iz vseh tf° cl ljubiti in vživati. O moj Jezus! moje vse! tukaj pred altarjem tvoje dobrote se teb 1 v prijeten dar sežgem. Vse k® 1 imam, tvoje naj bo! vse svoje ve" selje, vso svojo voljo tebi posvetil' 1 ; Ti zgolj ljubezen, ti nezapopadljb' 1 Bog ljubezni! ti me vladaj, ti kra" Ijuj nad menoj, ti pripni nase 16 vezmi ljubezni moje srce; pokonča) 347 T meni vse, kar tebi ni všeč, in /,a| eči meč tvoje ljubezni naj pre¬ čka vse nagnjenja, vse želje in ^janja, ktere nasprotvajo tvoji sve- l °sti. ]Ve pusti v meni celo naj j*mnjši ljubezen do sveta. Oh lju— . ),ai te, moj Bog! ljubim te čez vse 1,1 samo tebe hočem ljubiti na vse ' e ke. Oh nedolžno Jagnje božje, Maj bom tebi kaj podoben? Kdaj ,°m čist kakor lilija, kdaj bom Mejši od snega? Kdaj bom od lubezni do tebe vnet, kakor gore * e *'ubi in serafi, kakor ti sam do lile, ie žariš? Bežite od mene vse kaj hočem od vas, ker mi i mojega Ženina ne pri¬ dete j idite in prilizujte se Mtirn, kteri vas iščejo; jaz iščem j 11 želim samo Jezusove lju— ®*ni. O Jezus! stori to čudo, Vz gi moje srce; samo zate naj S° 1- i in popolno zgori. O Jezus, stvari, jubezn 348 moj Zveličar, daj mi ljubezen, da| se večjo ljubezen. Duhovno obhajilo, kakor pri prvem obiskan] 1, -*- Tri božje čednosti. Vera. Verujem v tebe, pravi tro- jedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvarit kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro poplačaš in hude kaznuješ. Verujem, da se j e Sin božji včlovečil, da nas ,j e s svojo smrtjo na križu od' rešil, in da nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Ve¬ rujem in trdim vse, kar si tb o Bog! razodel, kar je Jezuš 349 ^istus učil, kar so aposteljni O 55 nanovali, in kar nam sveta l *imska katoliška cerkev zapo- y e V “ e nika in Posvečevalca, raz¬ bil. Žal mi je, da sem grešil, d - Uil sem tebe, svojega vsega- ^gočnega Gospoda, svojega JJ a jboljšega Očeta, razžalil. * p dno sklenem, vse grehe in Vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj 352 obžalovati, in nikdar več zo¬ per tvojo sveto voljo ravnat'* Vzemi me zopet za svojeg a otroka in dodeli mi gnado, t a svoj sklep dopolniti. Prosi®] te po neskončnem zasluženj 1 tvojega božjega Sina, naše£ a Gospoda in Zveličarja, Jez 11 ' sa Kristusa. Amen. 853 litanije vsih svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! K. ■iste, usliši nas! jj°g, Oče nebeški, Sin, Odrešenik sveta, J*°g, sveti Duh, ^ v eta Trojica, en sam Bog, ^ v eta Marija, '’ v - Mati božja, devic Devica ^v. Mihael, ^ v - Gabriel, ^ v . Rafael, usmili se nas za nas Boga prosi! ^ si sveti angeli in arhangeli, za »as Boga prosite! se svete vrste zveličanih duhov, sa nas Boga prosite! Sv, Alojzij, V 23 354 Sveti Janez Krstnik,} za nas Bo§ a Sveti Jošef, I P 1 ' osi: Vsi sveti očaki in preroki, za i' aS Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakop, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakop, Sv. Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, , Vsi sveti aposteljni in evangelij 1 ’ za nas Boga prosite! za nas Bog a prosi! 355 V, Sl sveti učenci Gospodovi, za »as Boga prosite! sveti nedolžni otroci, za nas c. ^<»ga prosite! Stefan, J- Lovrenc, ‘5 v. V;_’ za nas Boga V- ' I prosi Vincenc, ) ‘j. v< Fabijan in Sebastijan, j. V * Janez in I > avel, s' ^ 0zn,a Damijan, y V> Gervazi in Protazi, , sveti martrniki, za nas Boga c. Prosite! & v * Silvester, ^v n ' za iias Boga prosita! v Gregor, Anibr oz. za nas Boga prosi! Sv, Sv, A S v Justin, v ' Hieronim, S / »Martin, Vs'; 1VliklaVŽ 5 Sy eti škofje in spoznovalci, za \r '! as Boga prosite! Sv eti učeniki,za nasBoga prosite! 23 * 356 za nas Boga prosi! Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Bernard, Sv. Dominik, Sv. Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, za Boga prosite! Vsi sveti mnihi in puščavniki, nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse svete Device in vdove, za 1111 Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje? 1 nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi J*® 111 ’ o Gospod! za Bog® pr ■os'- n» s za 1 ) 3 « 357 nam milostljiv, usliši . 0 Gospod! ^ga hudega, s ega greha, vr V °i e jeze, ' a gle in neprevidene smrti, ^sušnjav hudičevih, ' ez e, sovraštva in vse hude g, m nudega vremena, J^e potresa, ^ u ge, lakote in vojske, ečne smrti, skrivnostjo svojega svetega ^ v človečenja, ^ svojim prihodom, ^ svojim rojstvom, svojim krstom in svetim y. Postom, s Svojim križem in trpljenjem, svojo smrtjo in svojim po¬ kopom, h ? lie ’ nečistosti i 1 t nas, reši nas, o Gospod! 358 S svojim svetim vstajenjem, S svojim čudovitim vnebo¬ hodom, S prihodom Tolažnika sve¬ tega Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zanesi, Da nam odpusti, Da nas k pravi pokori pripelji, Da svojo sv. cerkev vladaj in ohrani, Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohrani, Da sovražnike svete cerkve ponižaj, Da našega cesarja obvaruj, Da krščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruj, Da vsemu krščanskemu ljud¬ stvu mir in edinost dodeli, reši nas, <] On sp<> ,)! Hv,\\ vsv\s vvw\vso.v\ 359 ^ a nas vse v svoji sveti službi potrdi in ohrani, *' a naše misli k nebeškim željam 1 ) povzdigni, ^ vsem našim dobrotnikom večne dari dodeli, ' a duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov več¬ nega pogubljenja reši, |* a sad zemlji daj in ohrani, J ^ a vsem vernim dušam večni pokoj dodeli, i' a nas uslišiš, ^in božji, '* a gnje božje, ki grehe J J sveta od- jeinlješ; zanesi nam, o Gospod! a gnje božje, ki grehe sveta od- o Gospod! sveta od- jemlješ 5 usliši nas, a gnje božje, ki grehe jemlješ; usmili se nas, o Gospod! K riste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! prosimo te, sliši nas! 360 Ki ■iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš, i. t. d. V. In nas ne vpelji v skušnja'' 0, O. Temuč reši nas hudega. jVdolitve. 1. K svetemu rešnjemu telesu. Kadar je izpostavljeno V. Kruh z; nebes si jim dodelil- O. Kteri ima vso sladkost v Molimo. O Bog 1 ! kteri si nam v prečudnem Zakramentu sp®' min svojega trpljenja zapusti’’ daj nam, te prosimo, sv e ^ e skrivnosti tvojega Telesa lli tvoje Krvi tamo častiti, da s^ tvojega odrešenja vedno v sd ’ 1 čutimo. Kteri živiš in kralj u ' 361 z Bogom Očetom v edino¬ st svetega Duha. Bog veko¬ maj. Amen. ^ odvrnjenje vsili nadlog in nevarnosti. , v Vsegamogočni večni Bog, ne— ) eski Oče ! poglej z očmi neskončne ? v °je milosti naše reve in nad- l0 ge. Usmili se vsili vernih kristja- za ktere se je tvoj edinorojeni _ a, naš Gospod in Zveličar Je- Us Kristus, voljno grešnikom v r°ke dal, in je tudi svojo drago J 1 »a lesu svetega križa prelil. ? tem Gospodu Jezusu odvrni, ^dostljivi Oče! zaslužene šibe, se- a |'je in prihodnje nevarnosti, punte, j°jsko, kugo, lakoto, dragino, bo- ez,l > in žalostne revne čase. Vsegamogočni večni Bog! l!s mi]j se svojega služabnika našega ^Peža L, in vodi ga po poti več- ,le ga življenja, da bo s tvojo po- 362 močjo, kar je tebi prijetno, žele'? in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vSl ‘ vernikov! glej milostljivo na s' T °' jega služabnika našega škofa !■? ki si ga pastirja naši škofiji postavil j dodeli mu, da tistim, čez ktere je P°' stavljen, z besedo in z djanjem * dobremu služi, in tako s čedo, mu je zročena, večno življenje dose0 e ' Bog, varb vsili kraljestev, deli svojemu služabniku, našemu ce" sarju I., spoznati in častiti tvojo s ktero se sovražnik premaga, bo, ker je iz tvoje volje cesar pos^ 1 ? tudi v tvojem varstvu vselej mogoče"' Razsvetli in potrdi v vsim e 0 " brini duhovske in deželske oblas*" nike in gosposke, da nas bodo "‘ l vse to napeljevali, kar zatnoi -e . tvoji božji časti, k našemu zve' 1 " Čanju, k miru in sreči vsega k 1 ' ščanstva pripomoči. 363 Prosimo tudi, kakor hočeš, da J^ni je prositi, za svoje prijatelje 111 neprijatelje, za zdrave in bolne, Za vse žalostne in revne kristjane, Za žive in mrtve. Vsegainogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mrtve, in se Omiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del Za svoje spoznaš, pohlevno te prosi¬ jo, da vsi, za ktere smo se namenili Goliti, kteri so še pri življenju, ali pa s ° se že s sveta ločili, na prošnje vsih tv ojih svetnikov od tvoje dobrote od- Puščenje vsih svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo e dinost v veri brez vsega raz- ^'tja in ločitve. Preobrni naša srca * pravi pokori in poboljšanju našega z ' v ljenja. Vžgi v nas ogenj svoje jubezni. Daj nam goreče želje po v si pravičnosti, da ti bomo kakor tv °ji pokorni otroci v življenju in v smrti prijetni in dopadljivi. 364 I Tebi o Gospod! bodi vedo 0 priporočeno, vse naše djanje in ne' banje, naše delo in opravilo, nase življenje in naša smrt. Daj n 3 " 1 tvojo milost tukaj vživati, in tani' kaj z vsemi izvoljenimi doseči, te bomo v večnem veselji in zve' ličanji hvalili in molili. To na® dodeli, o Gospod nebeški Oče! P° Jezusu Kristusu svojem ljubem Gospodu našem in Odrešeniku, ktei'J s teboj živi in kraljuje v edino stl sv. Duha Bog vekomaj. Amen. . V. Božja pomoč ostani vselej P r ‘ nas. O. Amen. Oče naš . . . Cešena Marija - •' ( petkrat}. 365 Lavretanske litanije. praznikih Matere božje in ob sobotah .) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Ki •iste, sliši nas! Ki •iste, usliši nas! Oče nebeški, g j*°g Sin, Odrešenik sveta, 5 3_ £°g sveti Duh, ~ ^ v eta Trojica, en sam Bog ! * za nas Boga prosi! m ^ v esa Marija, * v eta Mati Božja, ^r' eta ^ evlc Devica, /lati Kristusova, milosti Božje, ^lati prečista, 366 Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, • v \so.\d stbu Tez, 367 mini in sprave, ''ata nebeške, ^godnja danica, j-diavje bolnikov, r*'ihežališče grešnikov, *°lažnica žalostnih, j~ 0 iBoč kristjanov, ^''aljica angeljev, ^'aljica očakov, ^'aljica prerokov, ^''aljica aposteljnov, ^''aljica marternikov, ^'aljica spoznavalcev, ^''aljica devic, ^•'aljica vseh svetnikov, daljica brez madeža izvir- •> ,le ga greha spočeta, ^'aljica svetega rožnega j v enca, J{ *gnje Božje, ki grehe sveta od~ . jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Ja g"je Božje, ki grehe sveta od- jernlješ; usliši nas, o Gospod! za nas Boga prosi! 368 Jagnje Božje, ki grehe sveta od' jemlješ; usmili se nas, o Gospod- Ki •iste, sliši nas! K. •iste, usliši nas! Oče naš. (Mešena si Marija. Molitve. 1. K presvetemu rešnjemu Telesu- (Kadar je izpostavijeno.J Glej molitev pri litanijah vseh svetnih' 2 K materi božji. Pod tvojo pomoč pribežim 0 ? 0 sveta Božja porodnica! ne zavrzi n a ' šili prošenj v naših potrebah, ie j ua X reši nas vselej vseh nevarnosti- _ častitljiva in blažena Devica, gospa, naša srednica, naša bes°. niča, naša pomočnica. S svoj 111 Sinom nas spravi; svojima nas priporoči; svojimuSinu nas vn° cl ' 369 • Prosi za nas, sveta Božja ^ porodnica! • l)a bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Svojo milost, prosimo, Gospod! Kaše srca vlij, da, ki smo po jelovim oznanjenji včlovečenje "stusa, tvojega Sina, spoznali, Sir |li e govim trpljenji in križu ča- 'djivo vstajenje dosežemo po Je- . ‘ Su Kristusu, Gospodu našem. Al tten. y 3. K svetemu Jožefu. Prosi za nas, sveti Jožef! bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. % Naj nam, prosimo, Gospod! ^'oženje ženina presvete tvoje Marije pomaga, da, kar | )() Sa slabost ne premore, nam bode njegovih prošnjah dodeljeno. Alojzij. M 370 Češena bodi Kraljica! Češena bodi, kraljica, Ilia j' milosti, življenje, sladkost in u P a ^ nje naše, bodi češena! K tebi vp 1 ' jemo, zapušeni Evini otroci; k te zdihujemo žalostni in objokani tej dolini solz. Oh, obrni ted a b naša pomočnica! svoje milosti) 1 ' oči v nas, in pokaži nam p° j revnim življenji Jezusa, blaženi & svojega telesa; o milostljiva, « ,.j brotljiva, o sladka Devica ^ al !j, a ! V.Prosi zanas,svetaBožja porodni O.Da bomo vredni obljub Kristusu ' 1 Molimo. ( v{ Vsegamogočni večni Bog' • si dušo in telo častite Device tere Marije, da bi vredno pr®" 1 ' s Iišče tvojega Sina biti zasluži*^ pripomočjo svetega Duha P rl P ia daj, da bomo, ki se njenega *Pjj, mina veselimo, po njenih milost J A 371 košnjah prihodnjih zlegov in večne s, Hrti rešeni. 4. Za vse potrebe. f Ponižno, Gospod! te prosimo, ! az veži po svoji milosti naših gre- '° v vezi! in ohrani po prošnjah J°je izvoljene matere ljube Device * a| ije in vseh svojih svetnikov nas, • '°je služabnike, naše dobrotnike 1 naše pohištvo v vsi svetosti; *** očisti vso našo rodovino in la se prijatlje hudobe in grehov, in Izpolni jih z lepimi čednostmi; do- e ‘i nam mir in zdravje, odvrni od vidne in nevidne sovražnike, °dženi vse hude želje; daj nam "^'avo vreme in dobro letino, skaži »lil te |, 0 st našim prijateljem in neprija- e, 'i v njej prebivajo, kuge, lakote, ' n obvaruj to faro z vsemi, Vq , J J i J 7 o / t . ' tj ognja, potresa, povodnji, in ^li milostljivo vsem vernim krše- 24 * 372 nikarn, živim in mrtvim, v n . e beškim kraljestvu večno življenja mir in pokoj. Obvaruj našega P a ' peza I., našega škofa I., našeg' a cesarja I., in vso našo duhovsk^ in deželsko gosposko, in vse k >' sansko ljudstvo vseli nadlog in vS ^ zlega. In tvoj blagoslov pridi z neb^ na nas, in bodi vselej nad n»®}J Po Gospodu našem Jezusu k ’ 1 stusu, Sina tvojem, kteri s te \| živi in kraljuje v edinosti svetng 1 Duha Bog vekomaj, Amen- Oče naš. Češena Marija! (petk' a ' I 373 Sveti križev pot. v. Sveti križev pot nam živo pred l ( ! postavlja težave, trpljenje in 'dkosti Jezusove od obsojenja do ^°ha. Zatorej se mora obiskanje • križevega pota s takim duhom javljati, kakor bi res za Kristu- (j , 1 . 11 s težkim križem obloženi ho- v 1 j ga milovali in svoje grehe, '°k vsega trpljenja in britke smrti 374 Zveličarjeve, obžalovali. Molitvice se morajo zbrano, prisrčno in sano opravljati. Kdor želi odpu st ^ e pridobiti, more vsaj grebe obža ' 0 vati in srčno kesanje čez nje ^ čutiti. Molitev pred sv. križevim potom. Začni, prosimo te, o G°' spod! s svojim duhom vse djanje in spremljaj gfa s s' 7 °J° sveto pomočjo, da se vse molitve in dela vselej s začno in s teboj začete t 0< 1 v tebi končajo, po Kristus 0 ’ Gospodu našem. Amen. 375 Darovanje svetega križevega pota. O moj dobrotljivi Jezus! jubim te čez vse, ker si večna Job rota in brezkončna milost, ^al mi je iz vsega srca, da tebe, naj veči dobroto, i ^ a J razžalil. Darujem ti ta sv. ^ižev pot v tvojo čast, v spo- ^bi tistega težavnega pota, kterim si zavolj mene ubo- ^ga grešnika hodil. Želim se odpustkov vdeležiti, kteri ?.° za sveti križev pot pode¬ li, zatorej želim tudi vse a bo opraviti, kar in kakor je V z adobljenje odpustkov storiti potreba. Prosim te, o Jezus! °deli mi gnado in moč, da 376 si zamorem s tem svetim kri' ževim potom v tem življenj* milost tvojo, v prihodnjem P a večno veselje prislužiti. Amen- I. Postanek. Jegus je v smrt obsojen. Molimo te, o Kriste! i ' 1 te hvalimo, ker si s križe * 0 svojim svet rešil. Premisli prečudno ponižfl° st nedolžnega svojega Jezusa, s kt el<) je brez vsega izgovora poslušal j 1 ] sprejel krivično sodbo. Tvoji g' e 1 so tiste lažnjive in krivične ktere so sodbo podpisale. tvojega jezika, s ktero si se vet''' krat zoper svojega Boga in njega pregrešil, je sodnika oslepil’ da je nedolžnega Jezusa v SU 11 obsodil. Obrni se tedaj k njetfi 1 *’ 377 Maj in zdihuj bolj s srcem, kakor z ustmi: moj ljubeznjivi Jezus! nezmerna je tvoja ljube¬ mu proti meni ubogemu greš¬ niku! Tedaj ti za hunobno stvar Jot-o, vrvi, verige in tepenje tr piš? Ti, nedolžnost, si za krivičnika v tako grozovito smrt Osojen V Oh to naj rani moje S| ‘ce, da objokujem vse grehe, *tere sem z jezikom storil! ^žalujem jih presrčno in kli- k tebi: O moj Jezus! usmi- |i e nje, prosim te, usmiljenje lfl milost, o Jezus! Oče nas Č esena Čast Usmili se nas, o Gospod! ^mili se nas! L 378 II. Postanek. Jezus vzame križ na rame. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli, s kako veselim 1)1 radovoljnim srcem dobrotljivi J ezllS sveti križ objame, in kako p 0 * 1 .' pežljivo prenaša tepenje in sovapje neusmiljenega ljudstva. Ob l ' poln nevolje in nepotrpežljivosti žiš na vso moč pred križem! H a J ne veš, da brez križa se nebeško veselje ne zadobi? Ob! obj°k u J svojo slepoto, obrni se k svojem« Gospodu, zdihuj in prosi ga: Ne tebi, o Jezus! ne tebb ampak meni se spodobi kri?; O težki križ, kterega so ni «) 1 grehi tebi naložili! O ljube?' njivi Jezus! dodeli mi gnado n' 379 ^oč vse križe objeti, ki sem zaslužil z grehi. Oh stori, da “°m voljno objel svoj križ in se spolno od sveta ločil; daj mi, 0 trpeči Jezus! tako ljubezen 'i° križa, da bom s tvojo slu¬ znico sveto Terezijo vselej v °šil in želel: trpeti ali reti, u mr e ti al i trpeti. u Oče naš . . . Cešena . .. Čast 11 °§u . . . Usmili se nas, o Gospod! ^mili se nas! III. Postanek. Jezus pade prvič pod 'križem. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem Sv °jim svet rešil. 380 Poglej in premisli, kako 0°J Jezus zavolj tolike prelite krvi ves oslabljen prvič na tla pade. O gi' oZ ' a ’ kako je s pestmi bit, z nog*® 1 teptan in sovan! in vender id sati pritožbe, celo nevolje n e J? pohlevnih njegovih ust. Ti pa in češ obupati, če le majhen k ,1/j občutiš ali slišiš zoprno besed® Oh sovraži svojo nepotrpežlji' T ° st ’ svoj napuh in svojo nečiniurn 08 ^ in zdihuj k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! gl e J’ jaz najnevredniši grešnik kle¬ čim pri tvojih nogah. Oh, kO' likrat in v kakšne grehe se® zabredel! Oh, kolikrat se® v globočino hudobij pogrebni* • O mili Jezus! podaj mi svoj 0 roke! Pomoči, o Jezus! p°' moči pri tebi iščem, da vse ži ve 381 dni nikdar nikoli v smrten greh padem in tako v zadnji uri 8 voje zveličanje upati zamorem. Oče naš , . . Cešena ... Čast ^og u . . . Usmili se nas, o Gospod! ^mili se nas! IV. Postanek Jezus sreča žalostno svojo mater Marijo. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, ker si s križem Svojim svet rešil. O kako neizrečeno žalost in “°lečino je občutilo milo srce Je¬ hovo ! Ob s kakšno grenkobo in kostjo je bilo napolnjeno Marijino ? r ce, kadar sta se srečala! Poslu- Sa j, o nehvaležna duša! „K.aj ti je Si °ril moj sin ?“ Marija k tebi kliče. 382 — „Kaj hudega ti je storila ®°) a mati? Oh zapusti vender svoje g l ' e " he, zavolj kterih inidva tako žalos in boležine trpiva 44 , ti Jezus govoi** O grešnik! kaj praviš k teinu? ne pretrese zadeto srce? Oh p''° sl in zdihuj s skesanim srcem: O božji Sin Marije! 0 presveta mati mojega ljubeg 3 Jezusa! ves strt in ponižaj* klečim pri vajnih nogah. ^ jaz sem tisti izdajavec! jaz se « 1 z grehi meč brusil, kteri ) e ranil vajne srci. Oh iz s,ca mi je žal; odpustita mi, P°' hlevno prosim. Milost, o J e ' zus, milost, o Marija! Po veliki milosti, mi dodelita g* 13 ' do, da kar nikdar več ne bo ® 1 grešil, temuč da bom vajo 0 grenko trpljenje in britko ž®' 383 test noč in dan premišljeval ,r * srčno objokoval. «' v v Oče naš . . Cešena . . . Čast «og u . . . Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! V. Postanek. Simon Girenejčan pomaga Jezusu hriž nositi. Molimo te, o Kriste! in hvalimo, ker si s križem Sv ojim svet rešil. Spomni se, da si ti tisti Si- teon, ki si ves podvržen nečimrn¬ osti, mehkužnosti in sladnosti svojih Očutkov ; ki nosiš svoje križe ne- !', a d in le z veliko nevoljo, ko se M ubraniti ne moreš. O trinog! Oudi enkrat svoje srce in usmili se ta ko obloženega Zveličarja. Sprejmi 384 rad«voljno in objemi vse križe, i' eVf ' in nadloge, ktere ti bo ljubeznjim tvoj Oče poslal. Trdno skleni, " e samo vse zoprnosti krotko in P 0 " hlevno potrpeti, ampak tudi svojem" Bogu zanje hvaležnega se skaza 11, V vseh težavah tako-le k njem" zdihuj: O najmilejši Jezus! bv a ' lim teza toliko priložnost, ktei° mi daš, da bi za mogel za ^ trpeti in sebi kaj prislužiti- O moj Bog! daj mi milost in gna** 0 ’ da bom vse, kar se mi bo v življenji težkega prigodilo, 55 vdanem srcem pretrpel in tako večnega veselja vdeleŽi** Stori, o mili Jezus! oh stori, <* a bom tuka j s teboj jokal in trpe*’ potlej pa tudi s teboj v nebesi * 1 se veselil in gospodoval. A 885 Oče naš . . . Češena . . . Čast ”°g« . . . Usmili se nas, o Gospod! ^niili se nas! VI. Postanek. Veronika poda Jezusu potni prt. in Molimo te, o Kriste! e hvalimo, ker si s križem Sv ojim svet rešil. Poglej in premisli v tem prtu eto obličje svojega Zveličarja, ljubi Jezusa, goreče ga ljubi in to ljubeznijo vtisni njegovo obličje j s voje srce. Oh presrečni, kdor z v.Rusovem obrazom v svojem srcu £ V| in se ž njim v večnost preseli! J^Orej prosi te gnade in zaupno 'Ustusa na pomoč kliči, rekoč: O prežalostni moj Jezus! ^ ,0 sim te, vtisni v moje srce -AJojzij. 25 386 sveto obličje svoje, tla bom brez nehanja nate mislil, noč in dan tvoje grenko trpljenje pred očmi imel, ter grdobo in ostudnost svojih grehov z gor¬ kimi solzami spiral. O mili Je¬ zus ! s kruhom tvojega trpljenja hočem svojo dušo nasitovati in moje oči bodo točile potoke solz nad mojimi hudobijami- Oče naš . . . Češena . . - čast Bogu ... Usmili se nas, o Gospod • usmili se nas! VII. Postanek. Jezus pade drugič pod križem. Molimo te, o Kriste! h* te hvalimo, ker si s križe« 1 svojim svet rešil. 387 . Premisli, kako Jezus, tvoj Bog 1,1 Gospod, zopet na tleli lezi, ves J^labljen od velikih muk in bolečin 1,1 od sovražnikov trpiiičan in za- "iče van. Premisli, da prevzetnost 'oja je Jezusa potrla in ga na a potlačila, ker je ne more pre- "^šati. Oh zapusti svojo ošabnost; 1,6 bodi več tako napuhnjen, oh jPokori se in skleni ponižniši biti! •‘osi tedaj s skesanim srcem: O prečastiti Jezus; ako '^vno te vidim na ojstrim kam- pod bremenom križa ležati, te vender molim in častim ko ‘! v °jega mogočnega, večnega ^°ga. Prosim te, mili Jezus! j^teri, oh poteri moj napuh, <( leri iz mojega srca vso ošab- da bom svojo nečimur- “ost SVOJO spoznal, vse zasramo- 388 vanje s tebi tako dopadljivo ponižnostjo sprejemal, da bom gnado zadobil tudi s teboj v nebeškem kraljestvu povikšaii biti. Oče naš . . . (Jesena . . . ('ast Bogu . . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Vlil. Postanek. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo te, o Kriste! b' te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli in prevdari v svojem srcu, koliko vzroka imaš jokati i" zdihovati prvič nad ljubeznjivim svo¬ jim Jezusom, ki zavoljo tebe to- 389 trpi • drugič sam nad seboj, tako nehvaležen ostaneš in ne j ' le haš njega žaliti. Oh kako moreš ' e| ider premišljevaje grozovite nje- js°ve bolečine trdosrčen ostati? O ' a ko, da se ne staja ginjeno srce ' grenke solze notranje žalosti za- '°Ij toliko in takih hudobij, ki Kri- ^Usa neprenehoma novič križajo? ^'ej, kako milostnega se Jezus [ ev nim ženam skaže! O zdihuj poln Spanja in s skesanim srcem: ko KO O preljubeznjivi moj Je- ^s! kako je vender mogoče, ^ se moje srce ne stopi od s olz prevelike žalosti? Solze, j* mili Jezus! solze prave po- ^°re in srčnega usmiljenja !*** daj, da se vdeležim z ob¬ danimi očmi in s potrtim s, ’ c em tiste tolažbe, ktero si 390 tem revnim ženam skazal. Oh ne obrni, o Jezus! svojih mi¬ lostnih oči od mene. Oh oz n' j se name ubozega grešnika^ da bom tudi jaz poln gnade in tolažbe ob zadnji uri tebe viditi mogel. 0^-e naš . . . tfešena . (V Koga • . . IJsmili se nas, o Gospod ■' usmili se nas! IX. Postanek. P«* tretjič, pod kritem. Molimo te, 0 Kriste! in ( e hvalimo, ker si s križev 1 svojim svet rešil. t)|u že tretjič pade Jezus 55 grozimm bolečinami pod k rižem- reuiisli, kako je Kristus nedolžn 11 391 111 krotka ovčica, od Judov in ne— Jarnikov, kakor od steklih volkov % tepen, sovan, po robatih in °Strih kamnih semtrtje vlačen in *^ko cerklja njegova presv. rešnja **ri iz prevlečenega života. Oh ne- ‘ S|, ečni greh, o studili greh, ki celo Sina božjega tako grozovito trpin- °is! o grešnik! kaj celo ene same s,) lzice tvoj potrti in ranjeni Bog ni v, eden ? Oh zdihuj in prosi ves °kjokan: Vsegamogočni Bog! ki hebo in zemljo z enim prstom držiš, oh, kdo te je tako ne¬ usmiljeno na tla vrgel ? O ža- ^°st! noben drugi ne, kakor ^oja silna pregreha, v ktero Se m se tolikrat p o vračal. Moja hudoba ni jenjala grehov de- * a ti in zato se je množilo tvoje 392 trpljenje. Pa glej, o mili Je¬ zus ! glej me zdaj pri tvojih nogah klečati! Oh s skesani * 11 srcem trdno sklenem svojo hu¬ dobijo končati. Z objokani « 11 očmi ti tisoč (tavžent) in ti* sočkrat obljubim kar nikda* več ne grešiti. O moj Bo£- nikdar več, nikdar več nej Oče naš . . . Češena . . • C' aS * Bogu ... Usmili se nas, o Gospod- usmili se nas! X. Postanek. Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo. Molimo te, o Kriste! i« te hvalimo, ker si s križe « 1 svojim svet rešil. Premisli, o duša! kako je J®' /.us zunaj po životu ves ranjen 1,1 393 stepen tudi znotraj z grenkim žol¬ čem mučen. Oh glej grešnik! kakor ( >n tvojo nesramnost, nespodobnost in nečimurnost v oblačilu z nagostjo svojo plačuje in z žolčem tvojo po¬ žrešnost. Ali moreš svojega trpe¬ čega Jezusa brez usmiljenja po¬ gledati ! Ali se ne uderd solze po¬ milovanja po tvojih licih ? Oh vrzi se k Nogam nazega Jezusa, zdihuj in reci: O Jezus! žalostni Zveli¬ čar moj! kako velik razloček je med teboj in menoj! Ves ranjen si ti, poln grenkosti in ves s krvjo oblit; jaz pa Poln nečimurnosti, sladkosti in veselja ali vsaj tak želim biti. O gorje mi, nisem na pravem potu! Oh, mili Jezus! ti me pelji na pravo cesto; ti *ni skaži usmiljenje in ogreni 394 mi vse sladnosti tega sveta, da bom namesti njih hrepenel britkost tvojega trpljenja ob¬ čutiti in tako vreden postanem s teboj večno veselje vživati. Oče naš . . . Češena . . . t " te hvalimo, ker si s križem svojim svet rešil. Premisli, kako oster je bil meč, ki je prebodel srce žalostne ma¬ tere Marije, kadar je vzela mrt¬ vega svojega Sina v naročje. Vi- dila ga je vsega ranjenega in krva¬ vega 5 oh kako žalost in bolečine je ona v maternim svojim srcu 399 občutila! Kteri meč pa je bil tako oster, ki je njeno srce prebodel? Oh, greh je bil, ki je Jezusu živ¬ ljenje vzel! oh, greh je bil, ki je Marijino srce tako močno ranil! Objokuj tedaj ta grozoviti greh; skleni svoje solze s solzami svoje žalostne matere in zdihuj:- O Kraljica vseh marter- nikov! o kdaj bom vreden tvojo žalost in bolečine prav razumeti? O kdaj bom milost zadobil, tvojo britko žalost v svojem srcu nosili in s teboj trpeti? O mogočna Gospa! sprosi mi to milost, da noč in dan svoje grehe obžalujem in objokujem; da bom ves skesan in spokorjen v za¬ upanji in ljubezni zate umrl in po smrti s teboj večno živel. 400 Oče naš . . . Češena . . . Oast Bogu ... Usmili se nas, o Gospod usmili se nas! XIY. Postanek. Jezusa v grob položi. Molimo te, o Kriste! it 1 te hvalimo, ker si s kri že® svojim svet rešil. Premisli tukaj žalovanje, zdi' kovanje in jokanje Magdalene, J a ' neza in družili pobožnih duš, jim je bil Jezus odvzet in v giok položen. Zlasti si k srcu ženi te' žavo in grenko žalost Marije, nje¬ gove matere, kadar je Ijubeznji' vega svojega Sina iz naročja zg u ' bila. V premišljevanji le te njene žalosti in njenega trpljenja se mo¬ raš res sramovati, da si pri obl- 401 okovanji tega križevega pota tako 'Halo usmiljenja občutil. Oh zbudi Svoje srce vsaj zdaj pri zadnjem postanku; poljubi s častjo kamen Sv. groba, položi vanj v duhu svoje Srce in reci mrtvemu Jezusu: O usmiljeni Jezus!..ki si to krvavo pot iz ljubezni do klene storil, v tem grobu le¬ tečega te častim in molim, ^elim in voščim tebe v svo¬ jem srcu zaprtega imeti, da tii s teboj sklenjen po tem s v. križevem potu k novemu življenju vstal in se zamogel v tvoji gnadi s tega sveta točiti. Po zasluženji tvojega topljenja, kterega sem pre¬ mišljeval, mi dodeli milost, da 'io zadnjo uro tvoje sv. rešnje Sv. Alojzij. 26 402 Telo moja popotnica; da bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef, in da svojo slednje zdihljeje sklenem ® tistimi zdihljeji, s katerimi si ti na sv. križu svojo dušo zdihnil. Daj mi z živo vero, trdnim zaupanjem in goreč 0 ljubeznijo s teboj in zavolj tebo umreti, in potlej s teboj večne čase živeti. Amen. v Oče naš . .. Češena . . . Ga s * bodi... , Usmili se nas, o Gospod' usmili se nas ! i Mo 11 tov. ^ Nebeški Oče, večni Bo£; j po tisti ljubezni, s katero s 1 poslal svojega Sina JezuS# * 403 Kristusa zavolj meno na svet, in s katero je on po britki svoji martri in grenke smrti mene rešil; ti darujem ta sv. križev pot, ki sem ga s tvojo milostjo ravno obiskal. Sprejmi to pobožno opravilo v povik- šanje svoje časti, v zahvalo Sa vse meni in drugim po¬ deljene milosti, za odpuščenje grehov vsega sveta, za po- tooč vernim dušam v vicah, slasti pa tiste, za ktere sem 8 konca prosil. O milostljivi ^če nebeški! poglej na obličje Kristusa, Sina svojega; oh dsliši glas njegove svete krvi prizanesi meni ubogemu grešniku. Amen. 26 * 404 Zdaj se moli 6 Očenašev, 6 (Jesenih Marij in 6 Čast Bogu, po namenu svetega očeta papeža. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus in nje¬ gova žalostna mati Marija! Amen. Počešenje trpečega Jezusa. Cešen mi bodi o Jezus, Zveličar sveta, ki si zame trpel na lesu sv. križa grozne bolečine in prestal naj brit- kejši smrt! Češena mi bodi presveta glava Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, k» je bila za nas s trnjem pre¬ bodena in s trstam neusmi' ljeno bita! 405 Češeno mi bodi premilo obličje Zveličarja našega Je¬ zusa Kristusa, ki je bilo za Uas zapeljevano in z zaušni¬ cami bito! v - Cešene mi bodite prelju- beznjive oči Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki ste bile za nas z gorkimi solzami zalite! v Cešene mi bodite medo- točne usta Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki ste bile za nas z grenkim žolčem na- pajene! v Cešeue mi bodite svete Ušesa Zveličarja našega Je¬ zusa Kristusa, ki ste bile za bas z zaničevanjem in pre- Minjevanjem trpinčene! 406 Češene mi bodite dobrot¬ ljive roke in noge Zveličarja našega Jezusa Kristusa, k 1 ste bile za nas grozovito » a križ razpete in s čavlji O' 0 " batimi žeblji) pribite! Cešeno mi bodi naj lj u ' beznivši srce Zveličarja na- šega Jezusa Kristusa, ki sl za nas neskončno žalost •" trpljenje prestalo in še P° smrti neusmiljeno s sulico pre¬ bodeno bilo! v Cešene mi bodite ponižne kolena Zveličarja našega Je¬ zusa Kristusa, ki ste za »a$ tolikrat pokleknile v molitvah in usmiljenja od Boga prosile- Cešen mi bobi ves živo 1 Zveličarja našega Jezusa Ki' 1 ' 407 stusa, ki si bil za nas krvavo bičan, ranjen, na križ pribit, umorjen in pokopan! Češena mi bodi predraga kri Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki si bila za nas po vsem životu prelita! Češena mi bodi presveta duša Zveličarja našega Je¬ zusa Kristusa, ki si bila za nas na križu nebeškemu Očetu izročena! Zavolj tega izročenja ti tudi jaz, o Bog! danes in vsak dan izročim svojo dušo, svoje življenje, srce in telo, vse občutke in djanje svoje, vse dobrotnike, sorodnike! prija¬ telje in znance 5 izročim ti duše svojih staršev, sester, bratov 408 i. t. d., in vse duše v vicah- Dodeli, o Gospod! vsim po¬ trebni blagoslov na duši in telesu! posebno nas varuj in reši vsili skušnjav hudičevih, greha in večne smrti. Vtisni pa nam globoko v srce grozne bolečine trpljenja svojega, da se spominjamo v grenkosti in žalosti^greha, in vekomaj tebe več ne^žalimo. Amen. 409 i. Začudilo se nebesa Prahu umrjočemu, V glorji čistega telesa Angelju nebeškemu ! On v besedi, misli, deli Je podoba čistosti, Cisteji bi ne živeli V pralm trupla angelji. 2 . Limbar beli solnca vneti Kralj cvetličja je vsiga; Vendar mir v obličji sveti Lepši je Alojzija! Čiste misli in živetje, D’viška K.d’ bojazljivost, So zemlje naj lepše cvetje, So nebeščanom sladkost. 3 . Kaj pomenijo te rane, Kaj rodeča rožna kri? Oh ljubezni glej neznane! Dete mlado pokori 410 Se za grehe, ki storilo Jih še nikdar ni bilo; Truplo deva v sužno silo, Tepe z lastno ga roko. Šala prazne popustite, Ki vam lišp je mar sveta; Nad Alojz’jem se čudite, Oh gori le za Boga! Lej, pogumno vrže krono Iu škrlat kraljevi v prah; Mu obeta bolji trone V družbi svetih božjih to. Srce v nebesa povzdignimo! Svetnika dan’s najlepšega, Alojzija vsi počastimo, Hvalimo ž njim Zveličarja! Alojzij k tebi pribež’mo In svoje srca ti damo; Alojzij naš, Alojzij naš 1 Ko zvezda v raj’ se lesketaš. 411 2 . Sam Bog si tebe je prihranil, Bil njemu ves si posvečen ; Gnjus greha te nikol’ ni ranil, Bil s čistostjo si zaročen. Alojzij k tebi pribež’mo i. t. d. 3 . Moliti te je veselilo, Le v Bogu si vse misli imel. To srčno l)’lo ti je hladilo, Po njem si vedno koprnel. Alojzij i. t. d 4 . Zveličarja premišljevati In križ objemat’ noč in dau, Mu dušo in telo dar’vati, Si bil goreč in neugnan Alojzij i. t. d. 5 . Marijo s prečisto D’vieo Zavolj čistosti slavil, Jo prosil, klical pomočnico, Marije čist služabnik bil. Alojzij i. t. d. 412 6 . In vendar atigelj ti pobožni Se postiš, šibaš in mrtviš; V solzali in krvi preotožni Telo nedolžno pokoriš. Alojzij i. t. d. 7 . In mi, k’ smo toljko že grešili, Pokoro še odkladamo; O spros’ nam, da b’ se spokorili, Da vendar k Bogu pridemo, Alojzij k tebi pribež’mo In svoje srca ti damo; Alojzij naš, Alojzij naš! O zvezda v raji, pros’ za nas! Ime Marije. Zakličem Marijo, in polno že je Miru in veselja pri meni tu vse: Pri glasu imena se vzdigne srce, Vsa žalost proč gre. 0 srečen, kdor ljubi Marijo zvesto 1 413 Zakličem Marijo, občutki sladki PresiPjo zaljubljene duše moči; Svetloba lepote, ki izreči ni je, Vse v meni užge. O srečen, kdor služi Mariji skrbno I Zakličem Marijo, in duh ves goreč Veselja prenesti ne morem že več ; Ime ljubeznjivo vse v meni konča, Živeti ne da. O srečen, kdor sklenil v ljubezni nje bo! - -W- Salve Regina. Češena bodi, o kraljica Nebes in zemlje ti Gospa! Mogočna, usmiljena Devica, Vsa čista in brez madeža 1 Marija, k tebi uboge reve Mi zapuščeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. Češena bod\ presveta Mati! O Mati Božje milosti 1 414 Tako te smemo imen’vati, Ker porodnica Božja si. Marija, k tebi itd. češena — naše bod’ življenje! Življenje počastimo te! Častito tebi to češenj e, Ko Mater Jezusovi gre. Marija, k tebi itd. Češena bodi brez števila Velikrat naša ti sladkost! Češena pomočnica mila! In upanje v naši slabost’! Marija, k tebi itd. Oči prijazno v nas obrni, O sladka in dobrotljiva! Prihodnje zlege nam odvrni, Po smrti pokaž’ nam Jezusa. Marija, k tebi itd. 415 Življenje sv. Stanislava Kostka. j»%vetemu Alojziju je v življenji skor popolno enak sv. Stani- slav Kostka. Oba svetnika sta leskečo zvezdo krstne nedolž¬ nosti med zapeljivim svetom ohra¬ nila v polni svetlobi; oba sta ovar- vala belo lilijo deviške čistosti ne¬ oskrunjeno od grešne slane; oba sta že v krasni zarji prve mladosti spletla dušeč venec nevenljivih čed¬ nosti, ki nas imajo osramotiti v naši mlačnosti in spodbadati k pobož¬ nemu življenju, k veči gorečnosti; oba sta bila goreča častitelja presv. i'ešnjega Telesa in blažene I). Ma¬ lije; oba sta bila plemenitega rodu 416 in sta mnogo trpela, da sta prišla v jezuitovski stan ; oba sta bila en dan svetnikom prišteta. Častimo tedaj oba skup! Sv. Stanislav, najmlajši sin Janeza Kostka iz staroslavne, ple¬ menite rodovine, in Margarete Kriš¬ ke, sestre vojvode Mazovskega, je bil rojen na Poljskem 28. okt. 1. 1550 v trgu Kostkovim. Že dete je bil vnet za Boga, in Bogu se je posvetil, kakor hitro je prišel k zavesti. Stanislavek je bil krotak in priljuden, in nekaka rajska le¬ pota mu je obsevala milo obličje, da ga je vsak ljubil in spoštoval, ter hrepenel njemu enak postati, kdor ga je le pogledal. Cvetico čistosti je varoval tako skrbno in zvesto, da je celo omedleval, ka¬ dar je slišal kako nesramno be¬ sedo ; zato so mogli starši vedno paziti, da ni zinil kak obiskovalec 417 kaj nespodobnega, ali so pa take kar prosili, naj se jim vendar smili nedolžni Stanislavek. V 14. letu ga pošljejo stariši z bratom Pavlom na Dunaj v go¬ jilnico (semenišče) jezuitovsko. Tu¬ kaj med množico mladenčev krnali zasvita plamen goreče pobožnosti Stanislavove, in čez malo časa je bil že vsem lep zgled bogoslužnosti. Vsak ga je hotel videti v molitvi, ker je bil vedno tako zbran in vtop- Ijen v Boga, kakor bi bil popolno zamaknjen že v nebesih pred tro- nom božjim gledal, vžival in molil presv. Trojico. Časi so mu po¬ kosile v molitvi angelsko obličje solze plamteče ljubezni in dušnih sladkost. — V takih priložnostih je bil tako navdan božjega duha, da ga je vdihal vsakemu, kdor je kaj govoril ž njim. Pomenkval se je rad od Boga, Marije in svetih reči; Sv. Alojzij. 27 418 posvetnost je zaničeval popolno. P a kmali mu zgine raj sreče in pokoja, začno se mu brhkosti in trpljenje. V gojilnici je bil Stanislav popolno srečen in hvalil je Boga, ki ga je pripeljal v varno zavetje zoper za¬ peljivost sveta; ali zdaj zapro go¬ jilnico in rejenčki se morajo ločiti. Da bi končala šole, ostaneta Pavel in Stanislav še na Dunaji. Pavel, ki je bil dve leti stareji in je hotel Stanislava gospodariti, si sam zbere stanovanje v hiši nekegaluterana. Po¬ božni Stanislav mu razodene svoje misli zavolj vere — pa vse je go¬ voril gluhim ušesom; Pavel se i' e da odvrniti od te hiše, ker je stala na lepem kraji mesta. Sv. Stanisla'' je tudi tukaj prav pobožno živel* Vstajal je, ko je brat spal, ter jo kleče molil in s srčnimi zdihljej 1 razlival obtežano svoje srce pied očmi Boga vsevednega. Ni ga ve- 419 selila bliščavna obleka, ne šumeče veselice, ne mične igre; pred šolo in po šoli je častil presv. Rešnje Telo; vsak dan je skušal pri več svetih mašah biti, in v nedeljo ni nikoli opuščal popoldanje službe bož¬ je; prejemal je vsako nedeljo sv. obhajilo, za katero se je skrbno pripravljal posebno s postom in dru¬ gimi spokornostmi. Prečisto De¬ vico Marijo je po otročje častil in jo imenoval svojo mater. Nji v čast je molil vsak dan sveti rožni- venec, in kar je kdo lepega in ve¬ ličastnega od nje pisal ali povedal, Vse si je nabral v bukvice, ter je potem premišljeval in slavil mo¬ gočno svojo pomočnico v nebesih. Častil je tudi sv. Barbaro in jo prosil varstva in pomoči v smrtni Uri, da bi ne umrl brez prejema s v. Rešnjega Telesa. 27 * 420 Pavel je bolj posvetno živel, in Stanislav bi ga bil rad spre¬ obrnil; pa vse prizadevanje je bilo zastonj. Življenje bratovo je Pavla jezilo, ker mu je vest marsikaj očitala. Zato je skušal Stanislava pregovoriti, da bi tako živel, kakor on, in se vedel bolj po gosposko, po šegah blagorodnih plemenitnikov- Stanislav pa mu odgovori, da j e za kaj imenitnejšega stvarjen, ko z a svet, in hoče živeti, kakor Bog 11 dopade. Zdaj ga začne Pavel oh vsaki priložnosti dražiti in zasme¬ hovati; celo preklinja in pretep 8, pobožnega brata, ki pa vse voljo 0 pretrpi zavolj Boga. Čeravno J e ta grozovitnost skor tri leta trpela? vendar potrpežljiva ovčica ni zinila nikoli nobene pritožbe proti nobe¬ nemu človeku. Miren in pokojen je Pavlu stregel in si skušal nje¬ govo ljubezen pridobiti z vsako rečjo? 421 da le ni nasprotvala vesti njegovi. Kolikor bolj priliznjeno pa so ga vabili brat in znanci v posvetno življenje, toliko skrbniši in natančniši je primerjal njih namene in izreke sv. Evangeliju, in zato je ostal vedno nepremakljiv v svojem življenji. Tepeženje bratovo in morda tudi preostra spokornost nakopljete Stanislavu smrtno bolezen. Rad bi se bil ločil, ali groza ga sprehaja, kako bo prejel Jezusa, ker luteran tnu ga ne bode lahko dopustil v hišo prinesti. Tudi bratu je razodel to misel; pa ta mu pravi, da bolezen se ni nevarna. Zapuščen celo od brata, se obrne k Mariji, tolažnici žalostnih; priporoči svojo potrebo sv. Barbari, katere god je bil drugi dan, in jo prosi, naj bi mu ona °d Boga zadobila to milost, da bi Se zamogel še enkrat pred smrtjo skleniti z Jezusom, Zveličarjem in 422 ženinom svoje duše, in glej čudo! Ponoči se mu prikaže v rajski svet¬ lobi sv. Barbara, in dva angela spolnita hrepenečo njegovo željo, ker sta mu prinesla presv. Besne Telo. Kmali potem se mu prikaže še D. Marija z milim Jezusom, ter mu je dala z neznano radostjo v srcu tudi telesno zdravje, čeravno so se bile po sv. obhajilu bolečine tako povikšale, da je bil bolnik že v zadnjih pojemljejih. V ti pri' kazni mu je tudi velela Marija, naj stopi v red jezuitovski. Ze več ko eno leto poprej j e čutil nagnjenje k temu redu; pa m si ga upal razodeti, ker se je bal starišev in rodovine; prepustil j e bil dozdaj to božji previdnosti. P° ti prikazni pa vse pove spovedniku, in šel je pomoči prosit tiste osebe, katere bi mu kaj zamogle pripo¬ moči do zvoljenega stanu, ker ro- dovina mu je napravljala vedne za¬ preke in neskončne napotja. Pa zastonj so bile vse prošnje; dokler ni imel očetovega dovoljenja, ga na Dunaji ne sprejmo v samostan. Kaj mu je zdaj početi? Še enkrat se izroči Bogu in ga prosi, naj mu naznani pomočke, kako bi za- mogel spolniti sveto njegovo voljo. Po goreči molitvi in srčnih zdih— Ijejih se čuti nenavadno vnetega; nekaj ga žene iz Dunaja daleč v tuje kraje, kjer želi vstopiti v sa¬ mostan jezuitovski. Premišljal je strašne težave popotovanja; vedel je, da ga Pavel lahko doteče, ker sam ni imel ne voza, ne denarja; da ga na Nemškem nikjer ne bodo sprejeli v samostan, in bo mogel iti celo v Rim vsaj tri sto milj daleč. Pa ne upade mu srce; še bolj mu raste želja in več ne more ostati na Dunaji. Dobil je priporočilo 424 do slavnega očeta Kanizja v Di- lingen-u na Bavarskem; zato jo vdari neko jutro meseca avgusta 1567 po sv. obhajilu kar naravnost proti Dilingen-u. Iz Dunaja pridši zameni svojo suknjo s platneno; se prepaše s pasom, na katerem je visel rožnivenec; si dobi palico in urno maha svojo pot. Zvečer za¬ pazi Pavel, da brata predolgo ni domu; vest ga speče, ker bi bil utegnil zavolj vednega tepeženja ubegniti. Da ga po vsem Dunaji poiskati, pa nikjer ni bilo Stanis¬ lava. Zjutraj hitro dirja za njim, ker še mu je dozdevalo, da si je šel samostan iskat. Ze ga je bil skor dotekel, pa glej čudo! konji se uprd, ne ganejo se dalje; za¬ vije) in obrnejo se, ter urno nazaj na Dunaj vihrajo in Stanislav je bil rešen zalezovanja. Z milimi darovi se preživi na težavnem potu, 425 in ko je bil med mestoma Avgs- burgom in Dilingenom, gre v pj-i— cestno cerkvico, kjer je mislil ze¬ vajočo svojo dušo z nebeškim kruhom oživiti. Pa goljufal se je; bilo je to poslopje lutranska molitnica. Srce ga zaboli, da ne more spolniti koprneče svoje želje, pa glej zopet čudo! angeli mu prineso drugič sveto hostjo in ga obhajajo. V Dilingen-u ga predstojnik Jezuitov, oče Kanizi, prav prijazno sprejme, in tudi spozna božji njegov poklic po pismu m po toliki stanovitnosti, pogumnosti in gorečnosti njegovi za ta stan. Vender ga še tri tedne poskuša zlasti v ponižnosti in po¬ ko rščini; mogel je namreč za mizo streči in druga zaničljiva dela o- pravljati. Te opravila so bile ple- nienitnemu inladenču neznane, ker so od prve zavesti vedno drugi njemu stregli: vender je zvesto in 426 ročno spolnoval vse svoje dolžnosti, in skrbno je prikrival svoj stan. Slednjič pa ga je razodel oče Kanizi vsem udom, da bi se učili pokorščine in ponižnosti nad tako blagorodnem mladenčem. Od zdaj so ga vsi občudovali zavolj lepih in prečud¬ nih lastnost, posebno zavolj ostre spokornosti, ker je bil v melikuž- nosti zrejen, pa se je pokoril tako stanovitno in neutrudeno; vikši so že celo prevideli, da bo velik svetnik, svetla luč sv. cerkve. Oče Kanizi ga pošlje do Rima, da bi ga ondi general Jezuitov sam sprejel v samostan. Stanislav se nič ne ustraši težav skor dve¬ sto milj dolge poti, ampak ves gori, da bi bil že kmali v Rimu. Tukaj se vrže brez odlašanja pred generala sv. Frančiška Rorgija, in srčno prosi, naj bi ga dobrotno sprejel pod svoje varstvo v red 427 jezuitovski. Ta ga je že spoznal po pismih in je prav rad zagotovil in spolnil njegovo prošnjo. Da so ga pred preoblekli, ni hotel kar ene ure zamuditi zogledovanjem slav- noznanih imenitnost Rimskega mesta. Ko nastopi svoj stan, mu srce raj¬ skega veselja zaigra in trepeta od pred nikoli še občutenih sladkost, ker spolnjena mu je bila hrepeneča želja; našel je mir in pokoj svoji duši, za katero se je toliko bojeval in trudil. Vedno je pravil novin¬ cem, da imajo angelsko življenje in naj hvalijo Boga za milost, ker si jih je zvolil v posebno svojo službo. Tako pobožno in sveto je že prve dni v novincijatu živel, da so ga vikši vsem v zgled postavljali. Dušnega veselja in srčnega miru mu tudi ni moglo skaliti srdito pismo očetovo, v kterim mu je žu- 428 gal in protil narnest zlate verižice (ketnice), ktero bi bil nosil pri njem, težke železne okove in večno ječo v gosti temi, ako se ne po¬ vrne zopet nazaj. Stanislav pismo prebravši se je sicer milo zjokal, pa le nad slepoto očetovo, da ne spozna zemeljske nečimurnosti in nebeških zakladov; sklenil je, rajši vse tudi smrt pretrpeti, kakor pa iti iz samostana, zemeljskega svo¬ jega raja. Stanislav je opravljal vsakdanje svoje dolžnosti prav skrb¬ no v duhu pokore, ker ravno to Bog od nas tirja, ne pa posebnih reči. Ni še svetnik, kdor veliko stori, ampak kdor vse svoje dela opravlja z dobrim namenom. Kar dobrega in lepega je videl nad brati svojimi, vse je posnemal, in tako je imel sam na sebi vse dobre lastnosti vsega samostana. Kako skrbno je spolnoval zapovedi tudi 429 bratov svojih, nam kaže ta do¬ godita. En dan veli kuhar Sta¬ nislavu in še enemu novincu drv v kuhnjo prinesti. Da bi se kaj ne poškodovala, jima pove, koliko ima vsak prinesti. Novinec se je iz gorečnosti preveč naložil, in zato poprosi Stanislava, naj mu pomaga težko breme vzdigniti, Stanislav pa mu smehljaje reče, naj le oddene, kar si je čez po¬ velje naložil, potem mu če rad pomagati. To je novinca jako spod¬ bodlo k natančni pokorščini. Tudi s postom in drugimi ostrostmi je zatiral poželjivost mesa, pa vselej je slušal glas spovednikov, in ka¬ dar so mu vikši količkaj zabranili, je verno njih voljo spolnoval. Kro- tak, priljuden in ponižen je bil neskončno; nikoli ni mogel slišati kake hvale ali od plemenitega rodu svojega. V takih okolnostih je 430 vselej začel govoriti od splošne človeške slabosti in grešnosti, ali od minljivosti in ničnosti vseli ze¬ meljskih prednost in časti 5 govoril je od prave vrednosti in cene v božjih očeh. Kadar pa se je po- menkval od Boga in matere svoje Marije, takrat je vesel gorel, in zarja mu je obsevala s svojimi žarki plamteče obličje. V slavnoznanem redu sv. Igna¬ cija je lepa navada, da dobiva v spodbudo veči gorečnosti in po¬ božnosti slednji ud samostana vsak mesec posebnega svetnika za pa- trona. Sv. Stanislav dobi v za¬ četku avgusta za posebnega pa- trona sv. Lorenca. Njemu se je močno priporočal, ker se mu je že dozdevalo, da bo še ta mesec umrl. Ravno v začetku avgusta je slišal pridigo, kako kratko je naše življenje na svetu, in kako pri- 431 plavljeni moramo biti vsak dan stopiti pred Božjo sodbo. Domu grede je rekel bratom: „Mene zadeva ta pridiga, mene. Vam je koristno pripravljanje na smrt, me¬ ni pa potrebno, ker bom že ta mesec umrl 44 . Nekaj dni potem je rekel pomenkvaje se od vnebo¬ vzetja D. Marije nekemu očetu: „0 kako vesel dan je mogel biti angelom in svetnikom dan vstopa blažene Device v svetle nebesa! Gotovo obhajajo vsako leto ta spo¬ min, kakor mi na zemlji, s po¬ sebno slavnostjo in častjo, in tudi jaz upam, da bom pričujoč ob prvem tem prazniku, ki ga bodo zdaj obhajali 44 . Po takih besedah še vendar noben ni verjel, da bi imela tako mlada, čvrsta in nade- polnu cvetica, kakor je bil Stani¬ slav, tako hitro usahniti, in pri¬ jetni duh lepih čednost in svetega 432 zgleda odvzeti slabotnim ljudem na zemlji. Pa nebeški Ženin či¬ stih duš presaja rad in kmali nje- žne lilice svoje iz mrzlega in bur¬ nega sveta v rajske gredice, kjer vživajo in se razcvitajo v vsi slavi v žarkih božje ljubezni, v večni luči svojega hrepenenja. Tako se je tudi prigodilo sv. Stanislavu. Dan sv. Lorenca je še po¬ sebno praznoval; prostovoljno je tudi ta dan pomagal v kuhinji, kjer je premišljeval ogenj ogledo- vaje strašne muke pogubljenih v peklu, in trpinčenje sv. Lorenca na žrjavici. To nam kaže, kako lahko človek premišlja in moli ob vsaki priložnosti, ker nas vsaka stvarica kaj posebnega opominja. Na večer tega dne ga strese mrzlica in mogel se je uleči. Ko stopi k ležišču, ga prekriža in tudi sebe, ter reče te besede: „Odtod 433 ne bom več vstal, če Gospodu tako dopade 44 . Potem je d j al vik- šernu, da upa po prošnjah sv. mučenika Lorenca in blažene D. Marije še pred vel. Gospodnico umreti in pričujoč biti pri tem slavnem praznovanji v nebesih. Do 14. avgusta se bolezen nič ne hujša; in ko reče nekemu bratu, ta noč bo moja zadnja na svetu, ga smehljaje on zavrne, da brez čuda še umreti ne more za tako majhno boleznijo. Zdaj pa se mu že začne mrzel pot izvirati in kmali omedli, da so ga težko k zavesti spravili. Nekdo ga je opominjal k veči zaupnosti, pa on mu je odgovoril: „Kaj mi po¬ maga vse prizadevanje, ker bom gotovo umrl? 44 Druga omedlevica vendar prepriča pričujoče, da je res smrt blizo. Presv. rešuje Telo in sv. maziljenje je sprejel na tleh Sv. Alojzij. 28 434 z neznano pobožnostjo in goreč¬ nostjo, da so vse gledalce solze oblile. Po sv. obhajilu je ponav¬ ljal besede: ^Pripravljeno je moje srce, o Gospod! pripravljeno je moje srce ? 44 Zdaj v Boga po¬ polno zamaknjen nekaj časa miren ostane, potem pa poljublja križa¬ nega Jezusa in D. Marijo, in okoli roke si je ovil rožnivenec. Nekdo ga vpraša, čemu mu je ta rožnivenec, ko ga ne more moliti. „Res ga ne morem moliti, pa spominja me ljube moje Matere v nebesih 44 , mu je odgovoril Sta¬ nislav. In pri teh besedah je zbral vse moči in je stegal in povzdi¬ goval roke proti nebesam z naj večini veseljem. Po polnoči reče priti še nekterim novincam, da se od njih poslovi; potem se zahvali vsem skup za skazano očetovsko skrb, jih prosi odpuščenja, če je 435 kterega kaj razžalil ali mu kteri- krat slab zgled dal, in reče k predstojniku obrnjen besede sv. Pavla: „Č?as je že kratek 44 . Zdaj začno vsi pričujoči moliti in on obuja, sv. križ v lokali drže, srčno ža¬ lost in žarečo ljubezen. Med tem se zamakne in vidi si nasproti priti blaženo D. Marijo z nešteto množico svetih devic. Toliko pride k zavesti, da naznani svoja vi¬ denja, potem pa izgovorivši svete imena: Jezus, Marija, Jožef! je šel ob treh zjutraj v nebeški družbi Marijino vnebovzetje praznovat pred tron nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta, kjer naj za nas s sv. Alojzijem vred moli in Boga prosi. Bil je še le 10 mescev je- zuitovski novinec in nepopolno 18 let star. Obličje je enako bilo prejšnemu samo bolj veličastno je postalo; pogreb je bil slaven, po- 436 sebno zavolj neštete množice po¬ grebcev. Ves Rim je vrel k njemu, vsak mu je hotel roke in noge poljubiti, vsak je iskal kak ‘osta¬ nek (diako svetinjo) od njega do¬ biti, in celo cvetice, ki so na njem ležale, so zbirali in skrbno branili. Kmali je Bog tudi poveličal svo¬ jega ljubljenca z mnogimi čudeži. Poljsko si ga je deželnega patrona izvolilo. KAZALO Stran. Vvod. 3 Nauk od šestnedeljne pobožnosti sv. Alojzija . 5 Sporočila sv. Alojzija do častiteljev svojih 8 Red, po katerem naj kristjani živd . . 15 I. Življenje sv. Alojzija. Stran. XI. Alojzij zgled ljubezni do bližnjega 119 XII. „ v bolezni in smrti . . . 126 čudeži, storjeni po prošnji sv. Alojzija . 136 II. Premišljevanje čednosti sv. Alojzija. a) Za vsako nedeljo pobožnosti. 1. Sv. Alojzij zgled ljubezni božje . . 145 b) Za vsak dan v tednu. Pondeljek: Sv. Alojzij zgled pobožnosti in molitve.189 Torek: Sv. Alojzij zgled pokorščine . 194 Sreda: Sv. Alojzij zgled češenja D. Marije 197 Četrtek : Sv. Alojzij zgled zvestobe svo¬ jemu poklicu.200 Petek: Sv. Alojzij zgled svete smrti . 204 Sobota: Slava sv. Alojzija v nebesih . 208 Stran. Molitve v čast sv. Alojzija. Jutranja molitev ob šestnedeljni pobožnosti 214 Večerna molitev ob šestnedeljni pobožnosti 216 Izročilo in prošnja do sv. Alojzija . . 218 Vsakdanja molitev k sv. Alojziju . . 221 Za dar čistosti.222 Zoper nečiste skušnjave.222 Za posnemanje zgleda sv. Alojzija . . 222 Za stanovitnost v dobrem.223 Za spokornost.223 Za ločenje od sveta.225 Za pobožnost do križanega Jezusa . . 226 Litanije sv. Alojzija.227 Molitve. Jutranja molitev.232 Večerna molitev.235 Molitev, ko stopiš v cerkev .... 239 I. Sveta maša.241 II. Sveta maša.265 Sveta pokora.306 Sv. obhajilo.315 Obiskanje sv. rešnjega Telesa I. . . . 335 Obiskanje sv. rešnjega Telesa II.. . . 343 Tri božje čednosti.348 Tiskal R. Milic v Ljubljani.