Poštnina plačana f> gotovini.	Posamezna Itd«. Din 1«*
Štev. 32._V Ljubljani, dne 9. avgusta 1934.__Leto XVII.
1 iDk jttS/L l&v	HH	ny		1		1	|	
								
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Ithaia ucall lotrt^k Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 d« 3126 ■•"«!« w»a»%			Naročilu XI taitmitro: četrtletno 1 Dla, polletno II Mi, celoletno M Sla; n la*> zemstvo raita Amerlkei četrtletno 11 Din, polletno M Dla, celoletno M Dla. Ameriki letno 1 dolar. - Rninn poitae hranilnice, podrnlnlee T LJnMJanl, H. 10.711.					
Huda nevarnost nezaposlenosti
Sporedno z gospodarsko krizo iz dneva v dan vse bolj občutimo pritisk druge krize, krize nezaposlenosti. Kot posledico tega stanja vidimo 4anes trume nezaposlenih, delazmožnih ljudi, pahnjenih na cesto, ki težko padajo v breme javne in zasebne dobrodelnosti. Ti ljudje se vdajajo najrazličnejšim socialnim pregreham. Iz tega razloga se opaža z večanjem nezaposlenosti tudi vzporedno naraščanje zločinov, ker se v člo-
m pomoč zoper njo
veški družbi v takih položajih veča število ljudi, ki jih razmere naravnost vabijo v nezakonita dejanja. Kriminalna statistika nam dokazuje, da je s porastom gospodarske bede, z nastopom slabih letin in slabega zaslužka poraslo tudi število zločinov, posebno onih proti lastnini, -kakor tatvine, razbojništva, izsiljevanja itd. Boj za obstanek, revščina in nezaposlenost izzivajo obup, pijanstvo. klateštvo. stanovsko sovraštvo itd.^ torej vse
samo dejanja, ki so najučinkovit.ejši povodi za zločinska dejanja.
Tudi v dravski banovini je postala nezaposlenost zadnja leta stalen pojav. Postala je zlo, ki ga treba nujno lečiti. Število pohajkujočih, večkrat nemoralnih, po zunanjosti celo kriminalnih tipov narašča v naših mestih in na deželi čedalje bolj. Zločinstvenost zavzema že tak obseg, da postaja ponekod že osebna varnost negotova. Naša policijsko-upravna praksa dokazuje, da se je pod cfcriljem nezaposlenosti silno pomnožilo število raznih zločinstev in število protidržavnih hujska-čev ter da žanjejo komunistični prevratniki med maso nezaposlenih obilne uspehe. V zvezi s tem
Sokolsko zmagoslavje v Zagrebu
Pri javni telovadbi je nastopilo nič manj kakor 13.000 Sokolov in Sokolic in prekrasne vaje so užigale in žele ogromno navdušenje. Sokolski stadion, v katerem so nastopale sokolske armade, je velikanska zgradba, ki ji ni para v vsej jugovzhodni Evropi, razprostira se preko 120.000 kvadratnih metrov. Po zletu je ne bodo podrli, temveč bodo les nadomestili z betonom. Tafco bomo v Zagrebu imeli enega najlepših stadionov na svetu.
Krona zagrebškega zleta je bil v nedeljo veličastni sokolski sprevod po zagrebških glavnih ulicah- V sprevodu je bilo 23.000 udeležencev, a ves ta nepozabni zmagoslavni pohod sokolske armade je z nepopisnim navdušenjem gledalo in pozdravljalo nad 80.000 gledalcev. Ploha cvetja in zelenja je letela vso pot na krasne skupine, do neba so grmele ovacije kraljevskemu domu. Tako je Sokolstvo na najveličastnejši način pokazalo belemu Zagrebu kipečo zdravo silo jugo-slovenskega naroda.
Sokolstvo je v nedeljo praznovalo v Zagrebu svoje zmagoslavje. Beli kraljevski Zagreb je sprejel v svoje okrilje okrog 25.000 Sokolpv iz vse države, prišli pa so tudi Cehoslovaki, Poljaki, Rusi in Bolgari. Zlasti zadnji, ki imajo telovadno organizacijo pod imenom «Junakov>, so bili vsepovsod prisrčno pozdravljam.
Poleg sokolskih pripadnikov je prišlo na pokrajinski zlet na tisoče gostov. Pripeljali so jih nešteti posebni vlaki. Tako je Zagreb preko noči dobil čisto velikomestno lice, njegovo prebivalstvo se je pomnožilo na 300.000 duš. Podnevi in ponoči je vladalo vrvenje po ulicah in javnih lokalih kakor doslej še nikoli.
Posebno odlikovanje Zagreba je bilo v tem, da je Nj. Vel. kralj Aleksander poklonil zagrebški sokolski župi prekrasen prapor. A sokolski predstavniki so izročili zagrebškemu županu najvišje sokolsko odlikovanje — častno plaketo, s kakršno je bil doslej počaščen samo naš vladar. Na zagrebških svečanostih je Nj. Vel. kralja zastopal admiral Priča, navzočni so bili nekateri ministri, župani mnogih mest, člani Narodnega predstavništva in odlični slovanski sdkolski voditelji.
Slavnostna tribuna na telovadišče: na njej so bili pri javni telovadbi zbrani najodličnejši predstavniki, tako kraljev zastopnik admiral Priča, ministri, senatorji in narodni poslanci, zastopniki vojske in voditelji slovanske sokolske armade.
Osvajajoč je bil pogled na 4500 Sokolov, ko so se razvrstili na velikem telovadišču. To je mol, to je zdravje, to je jedro jugoslovenskega naroda!
narašča delomržnost, širi se prekomerno uživanje alkohola, razpaslo se je vlačugarjenje, nemoralno življenje sploh pa obsega že tako velik krog ljudi, da je narodno zdravje ogroženo.
Naš narodni pregovor pravi: «Kdor ne dela, naj ne je!* Toda pred našimi očmi se danes odigrava žaloigra, da bi mnogi hoteli delati, pa nimajo kje. Oblastva se v polni meri zavedajo svoje dolžnosti napram vprašanju pomoči potrebnim. Storila bodo vse, da olajšajo siromašnim slojem prehrano in zaposlitev. Na drtigi strani bo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se pri vsakem nezaposlenem točno ugotovi, ali je brez dela, ker ga ne more dobiti, ali mu je brezposelnost postala poklic-. Zadnje omenjeni so postali že prava nadloga in strah naših mest in podeželja. V teh poklicnih brezposelnih potepuhih in poklicnih beračih se navadno skrivajo-nevarni zločinci. Pri njih ni vzrok nezaposlenosti; gospodarska kriza, ampak vqdvratnost do. vsakega, poštenega dela. Tu gre zai ljudi, katerih način življenja je poguben za človeško družbo.. Gre za najnevarnejše družabne priživnike, ki se ne morejo ali nočejo prilagoditi pogojem dela, reda in
brezposelnikov s takojšnjim poostrenjem policijske prepovedi beračenja. Javno in vidno bi naj dala to prepoved plakatirati po vsej banovini z najstrožjimi kaznimi kot protiutež ugodnostim, ki izhajajo iz beračenja. Nihče bi ne smel dati nezaposlenim ničesar razen nagrade za neko dejanski izvršeno delo. V zvezi s tem naj bi se najstrože prepovedalo klatenje in potepanje iz kraja v kraj pod pretvezo iskanja dela. Beračenje po hišah se najstrože zabrani.
Glede na podpiranje revežev naj bi kraljevska banska uprava priporočila občinam, da po možnosti same in v sporazumu z dobrodelnimi ustanovami £krbe iz svojih sredstev za nje.
Takšne mere v zvezi s socialrio-političnimi in socialna-gospadarskimi merami., bi .vsekakor pripomogle, da'se z vzajemnim sodelovanjem samo-' aigrav^ih^M®, r, doijpdelnih in človekoljubnih .društgv" fer. dabromišl^čih poedincev nezaposlenost brez večjih, potresov zadovoljivo ublaži.
zahtevam današnje družbe. Zato je poseganje
oblastev v svobodo takih poedincev. opravičljivo in neizogibno, ne glede na to, da sta beračenje in pc.tepuštvo že sama po sebi kazniva .načina življenja, ki opravičujeta mere javne varnosti. -
V nizu ukrepov, ki naj jih javna oblastva čimprej izvedejo oziroma predložijo vladi v Beogradu v cilju omiljenja brezposelnosti in iztrebljenja družabnih priživnikov, bila bi ena od prvih in najvažnejših uvedba obveznega dela za vse nezaposlene po vzorcu sličnih učinkovitih odredb na Bolgarskem, v Italiji in deloma tudi v Nemčiji. Izkustvo v omenjenih državah dokazuje, da se je ta odredba popolnoma obnesla.
Sporedno s tem naj bi oblastva s policijskimi naredbami skušala "omejiti dotok -nezaposlenega prebivalstva z dežele v mesta in njagove zaposlitve v mestih in večjih industrijskih krajih, posebno onih nezaposlenih kmečkih delavcev, ki eo na vaši osebno preskrbljeni z najpotrebnejšo hrano in stanovanjem, da se s tem zaščiti poklicno delavstvo in spreči cenejša delovna ponudba.
Razmotrivala bo tudi vprašanje dotoka nezaposlenih iz drugih banovin, kakor je to izpeljala savska banovina. Posebno učinkovito naj bi pa posegla oblastva v vprašanje poklicnih
Politični pregled
Rjava revolucija v Avstriji se je končala s popolnim ' porazom narodnih socialistov. Več tisoč mladih .U^orhikovagJjribežalo v našo državo ter so jih naša oblastva internirala.
V Avstriji so vsi zapori polni upornikov.
Tako javna uprava kakor tudi privatniki so takoj, odpustili vse, ki so bili količkaj na sumu, da so sodelovali ali celo samo odobravali socialno narodno ' uporniško gibanje. Voditelji pridejo vsi pred izredna sodišča. Novo vlado je sestavil kane ler dr. Schuschnigg in je brez pridržkov sprejela predlog nemške vlade, da pride von Papen za poslanika Nemčije na Dunaj. Zdi se, da je popustila napetost v pogledu krivde Nemčije za izbruh rjave revolucije v Avstriji in za umor kanclerja Dolfussa. Tudi so potihnili glasovi o nastopu velesil v tem vprašanju.
Nemčijo je zadel v preteklem tednu s Hin-denburgovo smrtjo hud udarec,
saj je bil stari maršal tisti, ki je v najbolj perečih časih z odločno roko preprečil marsikatero usodno napako sebičnih politikov. Nemška vlada je prenesla s posebnim zakonom vso oblast na. Hitlerja, ki je odredil za 19. avgusta
ljudsko glasovanje,
katero naj inu potrdi njegovo novo vlogo kot vse* mogočnega Fuhrerja nemške republike. V nasprotju z bojaznimi politikov Evrope, češ, da pomeni ta Hitlerjeva nova moč nevarnost vojne, poudarja Hitler, da Nemčija ne želi nakakšnih mednarodnih zapletljajev, hoče pa, da brezpogojno svet spoštuje potrebe in upravičene zahteve nemškega naroda. Kakor poročajo, je zapustil Hinden-burg politično oporoko, v kateri priporoča obnovo cesarstva in zahteva o tem ljudsko glasovanje. Pokojnega maršala so pokopali pretekli torek ob udeležbi več stotisočglave množice slovesno kakor že dolgo nikogar v Nemčiji. Ves svet je soglasen v sodbi, da je legla s Hindenburgom v grob velika doba Nemčije, ki zre s skrbjo v negotovo bodočnost.	.. ,
JAGNJENCA. (Ponesrečen vlom.) Predzadnji ponedeljek je vlomil ponoči okoli 2. že Večkrat kaznovani vlomilec in tat iz Jagnjence v trgovino Franja černeta, misleč, da si nabaše koš. To pot pa je imel vlomilec smolo. Ropot v trgovini je prebudil v sosednji sobi poslovodjo g. Vilka Gračnerja, ki je hitro pregnal "vlomilca še brSz plena. Še isto noč je isti vlomilec izvršil dve manjši tatvini. Le dobrim radiškim orožnikom se je zahvaliti, da je vlomilec že na varnem.
MOJSTRANA. Dobili smo veselo vest, da bo našemu sokolskemu praporu kumoval Nj. Viso-čanstvo kraljevič Andrej. Res vesela vest in velika čast za naše skromno društvo. Razvitje bo 12. dvgusta istočasno z okrožnim zletoin in proslavo dvajsetletnice obstoja našega sokolskega društva. Kumica bo pa ga. Gizela Derničeva, vrla sokolska delavka. Vsi naši Sokoli imajo polne roke dela k pripravami za ta veliki 'dan. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da bo pri prireditvi sodelovalo tudi'žriano šokolško ' društvo Ljub-ljana-Šiška s'"posebnimi točkarifi. Ker naše;' Ljubljančane že poznamov šini) uverjerii, da Tias bodo še prav posebno presenetili. Lahko rečemo, da nikomur ne bo žal; kdor se bo odzval našemu vabilu ter prišel za ta dan v našo sokolsko Mojstrano. Zato 12. avgusta vsi k nam!
OSLUŠEVCI. Preteklo nedeljo je priredila naša občinska organizacija na Polenšaku javen političen shod, ki se je vršil v Lahovi gostilni. Shodu je predsedoval g. Korpar, ki je iskreno pozdravil
Ivan Albreht:	2
GOLSKI SVETNIK
7 «Saj mi lahko zaupaš, prijatelj, da si že slišal govoriti ljudi.*
«Nekam razburjen se mi ziiš. Gotovo si truden*, sem se izkušal izmakniti.
«Ni treba izbegavanja,* je tiščal Boštjan, «saj je itak vseeno! Življenje občuje z nami brez nežne obzirnosti.*
Pokazal mi je v sobo, kamor sem brez obotavljanja vstopil.
«Saj ni nič,* je sedel za široko pisalno mizo, <to mi pa lahko potrdiš, da se me nisi nadejal v teh hribih.*
«Sploh nisem vedel, da si si izvolil ta stan*, sem tiho priznal. <Kolikor se spominjam, si se bil nameraval posvetiti medicini.
Boštjan je prikimal:
«Pa je stopil vmes tisti petelin, ki si ga i videl zunaj v veži, in je dal mojemu življenju čisto drugačno smer.*
Rezek, nervozen smeh mu je zaprl glas. Ponudil mi je cigareto, sam pa začel odpirati predale pri mizi.
«Mogoče te bo zanimalo*, je kakor sam sebi pravil vmes. «Naposled je na svetu lahko zanimivo vse in nič, ali ne? Prah sem in v prah se ■^rnem. Samo pot je včasi predolga in preveč trnjeva.*
Poigraval sem se medtem z dišečim cigaretnim dimom in nestrpno čakal. Nazadnje je Boštjan globoko nekje iz predala potegnil omot papirjev in ga položil predme na mizo.
cTakole*, mi je sedel nasproti. «Ako te veseli, boš lahko prebiral.*
Razmotal je s širokim črnim trakom prevezan zavitek. Droben prstan, nekaj pisem, par posušenih cvetov in še nekaj take drobnjave je položil na kraj.
«To ni ob koncu koncev nič zanimivega*, je pojasnil s trpkim usmevom. «Običajna zgodba in vsakdanje relikvije mladosti. Saj veš,*
Pri njem bi me bilo zanimalo tudi to, vendar se nisem hotel izdati.
«Ali razgrinjaš romane?* sem pričel s šalo, kakor bi me vse to ne brigalo čisto nič.
«Romane?* me je mimogrede ošvrknil s pogledom. «Veš, prišel si kakor nalašč. Ne zameri, ko govorim tako odkrito! Mislil sem že večkrat nate in bi ti bil morda celo pisal, da sem vedel, kje živiš. Tako je zdaj še bolje. Sicer si se pa gotovo odzval zgolj klicu mojih misli.*
Moj začudeni pogled ga je menda napotil, da je hotel biti jasnejši:
«Veš, bavim se precej s telepatijo (lastnost, da vidiš dogodke, ki so se zgodili kje daleč). Ni tako za psa kakor bi človek mislil prvi trenutek. Sploh ne vem, če je okultna (tajna in zagonetna) znanost kaj manj važna od eksaktne vede (veda na podlagi točnih dognanj). Vse zavisi od volje ali od medija (posredovalna oseba med člove-
kom in duhovi) ali morda samo od medsebojnega razmerja raznih okoliščin. Ne vem.*
Besedi, ki jih je izrekel za tem, nisem razumel. Sploh se mi je zdel bolj in bolj zmeden, čim dalje sva sedela. Kakor skopuh bankovce je prekladal papirje, razporejal in izločal, zavijal in spet odmotaval ter se včasi nasmehnil, včasi otožno vzdihnil. Ne le roke, tudi lica so mu po-drhtevala v nekšnem nervoznem krču in še celo pod gubami na čelu je bilo videti, kakor da se nekaj giblje in vztrepetava. Mojim očem se je umikal, kadar pa sva se po naključju ujela s pogledi, so mu oči obvisele ko priklenjene na mojih.
«Hočeš prebirati*, mi je nazadnje ponudil, kar je odbral zame, medtem ko je vse drugo spet skrbno zavil in spravil nazaj v predal.
«In kaj je to?* sem se delal brezbrižno nevednega.
«Moje življenje,* se je okrenil Boštjan nazaj k meni, <ali zgodba o petelinu, ki si ga videl v veži. Kar hočeš.. .*
Z zvonika je odjeknilo enajstkrat, ko sva si voščila lahko noč. Na pragu me je še zadržal: «Saj boječ nisi, kaj?* Stal je tesno ob meni in mi naglo šepetal: <Jaz mislim, veš, da je vse volja božja — ali usoda — ali... No, bati se ti ni treba! Nevidni svet ni strašnejši od vidnega. Meni je celo ljubši. Lahko noč!*
Kakor na vzmeteh se je zavrtel in me je pustil samega. Po vsem tem mi seveda ni bilo
narodnega poslanca g. Petovarja, tajnika sreske organizacije g. dr. Fermevca in predsednika občinske organizacije g. Laha. Poslanec g. Petovar je obširno poročal o delovanju vlade in parlamenta, zlasti pa o zadnjih uredbah in zakonih. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
V	imenu sreske organizacije je govoril še njen tajnik g. dr. Fermevc, v imenu občinske organizacije pa predsednik g. Lah. Po poročilih se je razvil živahen razgovor in je na razna vprašanja g. poslanec dajal potrebna pojasnila. Shod, ki je bil zelo dobro obiskan, je ponovno dokazal, da uživa jugoslovenska nacionalna stranka popolno zaupanje na deželi in da si nasprotniki zaman trudijo zanesti med kmečko ljudstvo razdor in nezaupanje do vsedržavne stranke.
PODCERKEV. (Požar.) Našo vas, ki si še ni opomogla od povodnji, je zadela nova nesreča. Med neurjem je te dni treščilo v hlev posestnika Trudna. Hipoma je bil hlev v ognju, ki se je bliskovito razširil na sosednja poslopja. Strela je tudi ubila tele, hudo pa opekla enega prašiča. Ker so bila gospodarska poslopja natrpana s krmo, ni bilo misliti na udušitev požara, temveč so se morala gasilska društva iz Pudoba, Starega trga in Loža omejiti le na lokaliziranje požara.
V	teku dobre pol ure so bila uničena gospodarska poslopja posestnikov Trudna, Sterleta in Ha-ceta. Poleg tega je Trudnu popolnoma zgorela stanovanjska hiša ter del stanovanjske hiše posestnika Haceta. Hišo g. Sterleta je bilo mogoče obvarovati. K sreči je bilo vreme mimo, da se požar ni razširil dalje, kar bi postalo za Podcer-kev usodno. Gašenje je omogočilo tudi deževno vreme, ki je vodnjake dodobra napolnilo. Skoda je znatna, ker je požar uničil posestnikom vso letošnjo krmo. V ognju je bilo sedem poslopij. Najbolj je oškodovan Truden, ki mu je požar uničil vse.
VUZENICA. (Požar.) Ni še dolgo, kar smo poročali o velikem neurju, ki je zadelo naš okoliš, in že nas je zopet obiskala nesreča, tokrat trg sam. V torek, 31. julija, okrog 23. ure je začelo goreti v gospodarskem poslopju pri Jezer-šku, po domače Zebreku. Kakor blisk je zajel požar podstrešja skednja, govejega hleva, svinjskega hleva, keglišča in klavnice, tako da so od vaje v Sokolskem domu se vračajoči zagledali, ko so prišli do hiše, že vse v plamenih. Takoj obveščeni gasilci in drugi so prihiteli na pomoč in reševali, kar se je še dalo, vendar je bilo v gorečih poslopjih vse, izvzemši živine, izgubljeno.
Gosli napravijo « veselje pa ludi delo!
Gospodinja hoče pokazati,kaj zmore njena kuhar-ska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodja
• • »
Malo Vi m a na vlažno krpo, pa malo podrgnitit in v« se zopet svetil
7A ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADMH PREDMETOV
V razmeroma kratkem času sta prispeli še sosednji gasilski društvi iz Mute in Marenberga. na pomoč in se je tako posrečilo obvarovati nesreče vse sosednje stavbe. Edino mirnemu zraku se je zahvaliti, da požar ni upepelil ves gornji trg, požarna straža pa je stala še vso naslednjo noč. — Ta nesreča nas je spet opomnila na dve nujni
potrebi za trg, in sicer na novo, močno motorni brizgalno in pa na močan vodovod za ves trg. Taj bodi program bodočega delal	j
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe?
mnogo do spanja. Kakor sem bil, sem se vrgel na posteljo in začel prebirati zgodbo Boštjano-vega življenja — povest o petelinu, kakor jo je imenoval sam.
Takšna je ta povest.
III.
---Kako sem si želel priti do osme, te
zadnje postaje na gimnazijskem potu! Zdaj je dosežena in tako hitro je minilo. Velika noč je pred durmi, počitnice in svidenje: Elo bom videli Ona iz Gorice, jaz iz Ljubljane, v Zalesju pa se srečava. Zdaj ji povem, kaj čutim zanjo. Učitelj, njen oče, gotovo ne bo ugovarjal, ko izve, da 3em se odločil za medicino. Pet let: Ela je še mlada. Vsako leto se bova videla in slednje počitnice bodo paradiž. Se svojo matar moram spoprijazniti s to mislijo. Sicer želi sina duhovnika, ali nazadnje... «Kdo naj bo grešnik in spokornik, če postanemo vsi svetniki ?> ji zasu-čem na veselo plat. Gotovo me bo razumela. Da imam očeta še živega, bi se lahko domenila. On je bil sama živa dobrota Vendar: saj sem mlad in življenje je moje!
*
' Govoril sem z Elo — v cerkvi na koru, samo nekaj besedi. Prosil sem jo za piruh in mi ga je obljubila. Ko ga mi da, ji povem vse, čisto vse. Popoldne je bilo doma nekaj namigavanja. Ko sva po večernicah sedela z materjo zgoraj v hiši, se je vznejevoljiln, ker sem dejal, da pojdem na vas.
«Na počitnice prideš domov, se šteje, pa te Sisto nič ne drži doma. Samo okrog bi vihral !>
Dejal sem ji, da moram vendar obiskati sorodnike. Tudi bi se spodobilo pogledat malo k učiteljevim.
To ji ni bilo nič kaj všeč. «Z gospodom gotovo še nisi govoril, čeprav hodiš mimo župnišča v cerkev>, me je vščenila, a jaz samo:
«Kaj naj pa govorim z njim?» Res je naš župnik človek sam zase in ne mara družbe. Star je že in betežen. Samo o revmatizmu stoka in na brezverce se huduje, ki kužijo svet. Kaj je meni za revmatizem in za brezverce, ko mi je pa Ela obljubila piruh!
«Preden pojdeš nazaj, morava še pametno govoriti*, je dejala mati, a jaz sem prikimal in se izmuznil iz hiše. Za sorodnike mi ni bilo. Kako naj bi tudi taval po vasi, ko pa naš vrt meji na šolsko dvorišče!
*
Velika nedelja, oj, blaženi dan, kako sem danes občutil tvojo lepoto! Dih mladega življenja v prirodi, praznična čistost sinjega neba, mogočno zvonjenje zvonov, ki slave zmago Odreše-nikovo, vse sem zajel v svojo dušo in nosim s seboj. Kakor živo potrdilo v bodočnost odmeva v meni in je posvečeno z nebeškim plamenom njenih vdanih oči.
Ela, Ela!
Veter, ki vzgiba na vrtu brsteče mladike, ponavlja tvoje ime, potok kraj vrta ga veselo žu-
bori in še tišina noči, ki se naslanja na o»kn»| mi ga neslišno kliče v spomin.	/
Ela, Ela!	\
Dekle, otrok, ali moreš s svojimi šestnajstimi leti slutiti, kako si se zarasla vame s svojo mlada, lepoto?
Dein Hauch ist Duft, dein Schritt ist Tanz, dein Wort Musik der Psalmen —	(
Da sem jaz pesnik, bi povedal še vse drugače, kakor je znal Dahn! Kajti jaz vem, Ela, da je bilo posvečenje, ko se mi je tvoj topli dih odzval v poljub. Posvečenje ali prekletstvo: brez tebe ni zame v življenje poti...	vV
Ela, Ela!	' 1
Učitelja ni bilo doma, ko sem prišel, gospo: pa sem srečal v veži. Gospa Stegujeva je preprosta kmečka ženska, ali njena lepota je bila tolikšna, da se je učitelj Milan bojda ves zar topil vanjo. Rad mu verjamem, kajti malo je še danes deklet, ki bi se v lepoti mogle kosati z gospo Fano, najsi je tudi dala že šestim otror, kom življenje. In Ela je njen odraz.	_ ;
V ostalem je gospa še vedno ohranila svojO. preprostost. Gospodo tolikanj spoštuje, da jft bila bojda že tretjič v otroški postelji, ko se ji' je še vedno zaletavalo, da je svojega moža vk kala.	\
Tudi mene je danes sprejela zelo prijazno in spoštljivo. Sprejrila me je v sobo, kjer se je Ela zabavala z mlajšimi bratci in sestricami, pa mi je začela streči kakor bogzna kakšnemu imenitnemu gostu. Ela je bila nekaj časa malco
Tedenski tržni pregled
/ ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem svinjskem isejmu so se prodajali pet do šest tednov stari iprasci po 75 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari po 120 do 150 Din, 3 do 4 mesece stari po 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev stari po 320 do 350 Din, 8 do 10 mesecev stari po 400 do 520 Din in eno [leto stari po 550 do 600 Din. Za kilogram žive I teže se je plačevalo 5 do 6 Din, za kilogram mrtve ■teže pa 8.50 do 9.50 Din. Na zadnjem ptujskem i svinjskem sejmu so se prodajali 7 do 8 tednov fstari prasci po 70 do 100 Din. Za kilogram.žive | teže se je dobilo pri debelih prašičih 6 do 7 Din, ^pri pršutnikih 5 do 6 Din, pri plemenskih svinjah pa 5.50 do 6 Din. Za kilogram mrtve teže j ee je dobilo 9 Din."
ls SADJE. Zaradi nastalih ovir pri izvozu zgodnjih jabolk v Nemčijo je skoro popolnoma prestalo kupovanje in je cena popustila od prvotnih >1.70 Din na 75 par. Upamo, da bo naša vlada čimprej odstranila ovire in bo tudi cena spet porasla pri živahnejšem povpraševanju.
HMELJ. Stanje hmelja po drugih hmeljskih [okoliših se tudi v preteklem tednu ni izboljšalo. Suša traja na Češkoslovaškem in v Nemčiji kljub neznatnim padavinam dalje in se zlasti v žate-škem okolišu širi prav nevarno rdeči pajek. Računajo s slabim polovičnim pridelkom. Tudi v Savinjski dolini ne obeta rastlina kljub ugodnemu vremenu obilnega pridelka. Vsega skupaj ! cenijo letino na 7000 starih stotov. Došlo je že ; več tujih nakupovalcev, vendar se kupčija še ni I pričela, izvzemši manjše količine za vzorce, ki 60 jih plačali po 60 do 70 Din za kilogram. Glav-t no obiranje se bo pričelo šele po 15. t. m. Kakor ; kaže ves položaj, smemo z gotovostjo pričakovati [živahne kupčije in ker pridelek ne bo kril svetovne potrebe, prav lepih cen, vsekakor ne pod [ 50 do 70 Din, kakor bo pač blago.
Sejmi
! 13. avgusta: Sv. Jurij ob južni železnici; ' 14. avgusta: Leskovec, Ptujska gora;
16.	avgusta: Sevnica, Sv. Rok pri Čakovcu, Mozirje, Cerklje, Skofja Loka, Vače, Šmarje (ljubljanski srez), Lož, Planina (logaški srez), Trebnje, Rakičan;
17.	avgusta: Šmarje pri Jelšah, Draskovec, Kapela pri Brežicah;
18.	avgusta: Sv. Helena pri Čakovcu;
19.	avgusta: Hodoš.
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (k tečajem se prišteje premija 28-50 %): 1 holandski goldinar za 23 do 23.10 Din; 1 nemško marko za 13.12 do 13.23 Din; 1 dolar za 33.72 do 34 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 141 do 142 Din; 100 italijanskih lir za 290 do 293 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 318 do 324 Din, investicijsko posojilo pa po 71 do 72 Din. Avstrijski šilingi so se dobili po 8.20 Din.
Kratke vesti
t= Sporazum glede izvoza sadja v Nemčijo.
Po daljših pogajanjih se je ustanovil v Mariboru sindikat sadnih trgovcev za izvoz, ki bo razdelil združenim trgovcem sorazmerno z izvozom prejšnjih treh let kontingent. Kmetijska družba bo pri sindikatu vršila nadzor ter bo posredovala v prid kmetovalcem tako glede cen kakor tudi glede krivic, ki bi se morda pripetile kmetu. Za svoje člane si je zagotovila od kontingenta 50 vagonov.
= Kupčija s sadjem v ptujskem okraju je v polnem razmahu. Vozovi, naloženi z jabolki, se vrstijo drug za drugim po ptujskih ulicah in imajo tako kupci kakor prodajalci od ranega jutra do poznega večera polne roke dela. Posebno še, ker se morajo jabolka pri prevzemu natančno pregledati, če niso natolčena ali pokvarjena, sicer niso sposobna za izvoz. Pri prevzemu pride zaradi tega često do neljubih prepirov, ker je kupovalec primoran natolčeno in pokvarjeno sadje kot nesposobno za izvoz za-vriniti. Da se tem neprijetnostim odpomore, se kmečko ljudstvo kot prodajalec opozarja, da do-važa zdravo in nepokvarjeno sadje na trg.
Zverinski umor v Ljubljani
GOIetnega delavca Franca Seršo so v stanovanju na Starem trgu št. 19 pobili s sekiro, raztelesili,
skuhali in kosti zakopali na Golovcu.
Grozovit zločin je odkrila policija v Ljubljani na Starem trgu št. 19. Ugotovila je, da je bil na zverinski način umorjen 601etni delavec France S e r š a, ki je tam živel v bornem, mračnem stanovanju s svojo ženo Ivanko Serševo, takisto staro 60 let, ter z njeno nezakonsko hčerko, 361etno Jožefo Cepudrovo in z 191etno hčerko Francko.
Jožefa Cepudrova, ki je bila raznašalka časopisov, je imela zadnji čas znanje z invalidom Antonom Rozmanom, starim 27 let, doma iz Mokronoga, ki pa je takisto živel v Ljubljani in se preživljal z raznašanjem časopisov. Jožefa Cepudrova je bila popolnoma pod njegovim vplivom. Večkrat je bila obupana, zlasti zmedena pa je bila prejšnjo nedeljo in ponedeljek. Prišlo je tako daleč, da je Jožefa Cepudrova v torek skočila v Gruberjev prekop in utonila. Videli so, kako je Ljubljanica nesla njeno truplo, katerega
pa vzlic iskanju niso našli, ker se je pač nekje zataknilo.
Ali policiji je prišlo v roke pismo, ki ga je bila Jožefa Cepudrova zapustila. In r tem poslovilnem pismu je Jožefa razkrila, da se je v hiši na Starem trgu št. 19 prejšnjo soboto zvečer izvršil strašen umor. Takojšnja preiskava policije je vedla k sklepu, da je bil France Serša najprej umorjen, njegovo truplo pa razsekano na kose, ki so jih zločinci skrili bogvekje. Ožgane kosti, ki so jih še našli v tistem mračnem stanovanj«, so kazale, da so zločinci umorjenca razsekali ali razžagali na drobno, nato pa kuhali v kropu, da je meso odstopilo, nato pa so dele mesa lahko odplavili po kanalih, kosti pa zakopali.
Na podlagi teh ugotovitev je policija aretirala invalida Antona Rozmana, umorjenčevo ženo Ivanko in hčerko Francko. Ves teden so jih zasliševali, toda vsi trije so se branili, kakor so
v zadregi, vendar je kmalu zmagala njena ne-hlinjena preprostost. Pomenkovali smo se o šoli in o mestih, pa seveda nisem pozabil povedati, da nameravam postati zdravnik. Gospejina ljubka krotkost me je celo tako opogumila, da sem vprašal Elo tudi po pirhu.
tSeve, če je obljubljen, potem...» se je nasmehnila gospa Fana, Ela pa mi je povešenih oči in vsa rdeča izročila velikonočni dar. Najrajši bi ga bil vpričo obeh poljubil in sem se le s težavo premagal, da nisem s piruhom vred pridržal tudi njene vitke ročice. Ali že dotik prstov me je prešinil kakor električna iskra in tudi Eli so sunkovito valovile prsi.
Ko je čez čas prišel Elin bratec klicat gospo, češ, da želi z njo govoriti oštirjeva Tona, sva ostala z mladenko sama. Prva tančica lahnega somraka se je jela razprezati po sobi in v peči je poredno prasketal ogenj. Meni je zastala beseda, Ela pa je nepremično gledala na mizo, ko da je na bogato vezenem prtu napisana od-gonetka vseh skrivnosti. V topli tišini sem čutil vonj njene svežosti, pil zlati soj njenih las in cul utripe njenega srca. Kakor v omotici je roka poiskala roko in grlo se mi je krčilo, ko sem hotel govoriti. Samo kakor v snu sem čul šepetajoči odpor:
«Gospod Hojnik...»
Ne vem, kaj sem jecljal, srce je ponavljalo samo: «Ela, Ela,> in je prevpilo njeno moč.
<Ti», je dahnila in njen poljub je bil te svete ljubezni prva daritev
O, Ela, da bi mogel reči kakor Jozue: «Solnce, stoj!» za vso venčost bi uročil ta trenutek, ta edini...
Ela, angel moj, ali ga nosiš s seboj kakor jaz?
*
Da bi že minilo teh nekaj mesecev, ki me ločijo od počitnic! Kakor na trnju sem v šoli in vedno mi je pred očmi samo Elin obraz. Pred odhodom z velikonočnih počitnic sva se videla samo še enkrat in nisva mogla dosti govoriti, zato si zdaj tem več pripovedujejo najina pisma. Kette, Murn, Župančič, Heine in Petrarca, vsi morajo na pomoč, da si lahko odkrijeva, kar je zdaj žarišče vsega najinega življenja. In še mi piše Ela, da komaj čaka počitnic, ker ne more vsega pisati in mi ima vendar še toliko nujnega povedati! Da bi se vsaj malo požuril ta sparjeni, prašni čas!
Z materjo sva tedaj govorila, vendar se nisva dosti zmenila. Dejal sem, da pojdem po maturi na univerzo, mati pa me je zafrknila, naj prosim svetega Duha prave pameti. Takih stroškov grunt ne bo zmogel. Sploh da bova še govorila, preden pride do resnega.
Ker je tako, zdaj sploh ne pišem domov. »
Dasi poačsi, je le minilol Pismena matura je končana, Ela pa ima že počitnice in mi je pisala z doma. Prosi me, naj ji ne pišem v Za-lesje, ker bi sicer nastalo preveč govoric. Nekaj
si ljudje baje že šušljajo. Poštarica je menda znesla novico. Gotovo se naši nasproti učiteljevim zdaj zavoljo tega drže tako nekam po rezi. Starejši brat Andrej učitelja niti ne pogleda in mati se je Eli zadnjič izognila, ko bi se bili morali srečati. Po pisavi poznam, da je bila Ela razburjena, ko mi je sporočala neprijetne vesti. Potrpi, draga, saj so dnevi štetil
Matura, razstanek s profesorji in tovariši, slovo od mesta, kjer sem preživel venec mladih let, vse je kakor sen za menoj. Zdaj sedim doma in premišljujem. Ele še nisem videl, dasi sem že tri dni v Zalesju. In med dom in mene je leglo nekaj, kar naju loči. Tujca se čutim in na sovražnih tleh. Mati je prijazna z menoj, toda nekakšna skrb živi v njenih očeh. To me bpga. Andrej me gleda po strani. Skoraj nič ne govoriva. Sestra Anica mi je povedala, da bi se rad oženil in prevzel grunt. Ako bi jaz šel na visoke šole, bi bilo zanj breme težko. Anica pa je dobra. Eliuih let je in menda tudi ve, da nosim učiteljevo v srcu...
Razkošna zavest, da sem nekaj dovršil in se otresel spon, da sem zdaj svoboden človek, ki mu je na stežaj odprt svet, je čisto skopnela. Opojnega abiturientskega veselja je konec. Bolj in bolj začenjam čutiti, da nisem res na cilju, ampak globoko nekje pod klancem.
vedeli in znali, vendar pa toliko spretno, da jim policija ni mogla dokazati podrobnosti umora. Preiskava je bila zelo težavna. Šele naključje je naneslo, da so pretekli petek na Golovcu našli del .kosti, ki jih je bila tam pod grmičjem zakopala Jožefa Cepudrova, preden je šla v smrt. Tiste kosti so širile strašen smrad, 'kakor da bi vnebovpijoči greh hotel sam opozarjati nase.
Ugotovitve preiskovalne komisije ob grozoviti najdbi so bile strašne. Deli telesa so bili zaviti v žakljevino, ožgani in razku-hani. Sodna zdravnika sta takoj ugotovila, da so kosti večinoma zdrobljene, rebra pa polomljena. Tudi hrbtenica je bila na nekaterih delih razsekana, odnosno prežagana.
Nepojasnjeno pa je ostalo, kje je umorjenčeva glava, kje so deli nog in rok. Razen glave manjkata obe piščali, stegnjenici in okončine rok. Sodijo, da je Jožefa Cepudrova dvakrat nesla kosti zakopat, drugič najbrž na Grad, zato so tudi tam ponovno iskali, ali ne bi mogli po smradu ugotoviti ostankov. Pa zaenkrat zaman. (Med slikami danes priobčujemo prizorišče, kjer je policija našla kosti Franca Serše.)
Po celotedenski preiskavi bo strašna uganka, kako je bil France Serša umorjen in kdo se je nad njim tako nečloveško pregrešil, v kratkem pojasnjena.
Francka Serša je izpovedala, da je tisto usodno soboto zvečer prišel oče domov iz gostilne. Komaj je za seboj vrata dobro zaprl, ga je že napadel Tone Rozman s sekiro, ki jo je imel pripravljeno. S krepkimi udarci je pobil starega na tla, nato sta ga pa skupno z Jožefo Cepudrovo položila na posteljo. Ker še nista bila gotova, ali je stari Serša res mrtev, sta ga še na trebuhu ležečega obdelovala z noži in s sekiro. Tone Rozman je potem odšel časopise prodajat, kake pol ure po polnoči se je pa vrnil in pomagal čistiti sobo, da bi se zabrisali vsi sledovi krvavega dejanja. Jožefa Cepudrova je bila medtem truplo raztelesila in dala posamezne dele razkuhati v kropu.
Česar ni mogla razsekati s sekiro, je razžagala z malo žago, kakršno rabijo mesarji za žaganje kosti. Hrbtenico je prežagala na dveh mestih. Ko je bilo vse delo končano, je Anton Rozman odšel domov, Francka pa je pomagala Jožefi držati nahrbtnik in vrečo, kamor je pospravila
kosti, ki jih je nato Jožefa nesla v nedeljo popoldne na Golovec in jih tam zakopala.
Da je po tem strašnem početju pripravila pekoča vest Jožefo Cepudrovo do samomora v Ljubljanici, ni nič Čudnega. Njeno truplo so v soboto zvečer — torej ob tednu po zločinu — potegnili iz Ljubljanice. Ostali osumljenci pa pridejo zdaj v sodno preiskavo, ki bo pač do vseh podrobnosti ugotovila, kaj vse se je odigTalo v usodni noči.
Zanimivo je, da je policija v tistem bednem stanovanju na Starem trgu št. 19 odkrila pravcato bogatijo.
Našla je šest hranilnih knjižic z nad 100.000 dinarji vlog, od tega je Jožefi pripadalo troje knjižic z vlogami nad 80.000 Din. Pri tem pa je Jožefa Cepudrova venomer hli-nila revščino in je hodila celo po brezposelno podporo na ljubljansko občino in drugam.
O Antonu Rozmanu je pa zanimivo, da je imel neverjetno mnogo ljubavnih zgodb, saj so pri njem našli celo kopo ljubavnih pisem od raznih! služkinj. Kakšen je bil pravi vzrok zverinskega zločina, zaenkrat ni znano. -——-—i
Prolifik št. 32, prašnata snet
in kmetijski pouk,
Napreden posestnik iz Savinjske doline nam je poslal pred nekaj tedni šop pšeničnega klasja, ki da ga je napadla neka povsem nova bolezen. Velike lise sredi njive so bile brez zrnja in so izgledale kakor snetljivi ječmen. Gospodar je bil mnenja, da se je pač ječmenova snet preselila na njegovo pšenico. Prosil nas je pojasnila, če je to
mogoče, in povedal, da je dobil napadeno pše-*. hično sorto pred leti od sreskega kmetijskega!, urada pod imenom prolifik štev. 32, 'ki jo je vzgojila kmetijska postaja v Belju.
Odgovorili smo mu, da je napadla njegovo! pšenico pri nas doslej nepoznana prašnata pše-* nična snet, in mu svetovali, naj kar lepo opusti
Milka Adamičeva:
POLKOVNIKOV GROB
«Ali tvoj oče je tako hud na nas!) je zašepe-tala Sabina toliko, da je nekaj rekla. V resnici ni vedela, zakaj je jokala in v svoji otroški duši se je zdaj tega sramovala.
«Moj oče je dober in ni se ti ga treba bati, Sabina !>
«Ali v mestu me boš pozabil!* «Ne bom! Tvoj sem, Sabina, samo tvoj! Pisal ti bom, če smem.»
«Ne, ti nikar ne piši, da oče ne izvedo. Pisala ti bom že jaz in čakala, dokler se ne vrneš !>
Pozno je že bilo in Sabino je zaskrbelo, da je ne bi pogrešili. Se enkrat jo je objel Andrej in Sabina mu je tokrat rahlo vrnila poljub.
Drugo jutro se je Andrej odpeljal. Sabinin obrazek mu je lebdel pred očmi kakor topla sličica iz domačega kraja. V nekaj dneh mu je po slala kakor lak svetlo kartico, predstavljajočo ljubeč se par.
«Jaz nisem tako lepa, kakor je ta na sliki), je bila skromno napisala na zadnjo stran.
'cLepša si, lepša!) si je v mislih šepetal Andrej in si predstavljal malo, od dela nekoliko raskavo ročico, ki je drsela ob teh vrsticah. Vsega, kar je prišlo iz Sabininih rok, je bil Andrej zelo vesel. Njena drobna pisma, ki so prihajala redno vsak teden, so bila na gosto popisana z vsakovrstnimi novicami iz Suhega polja. Toda o svojih
čuvstvih, kar bi bil Andrej najbolj želel, se ni znala porazgovoriti. Povedala mu je, da misli ne-nehoma nanj, tudi med dnevom in zvečer nikoli ne pozabi misliti nanj. Oče, da je hud nanjo, ker je vedno nekako zamišljena. Poizkusil jo je uriti na harmonij, pa je že po nekaj urah učenje spet opustil, češ, da ni podedovala njegovega talenta. Škoda je to res. Ali ko pride on, Andrej, nazaj, bo spet vedra in bistra kakor nekdaj. V cerkvi popravljajo in slikajo orgle, ki bodo zdaj tako lepo pele kakor niti v Zavrhu ne, kjer imajo popolnoma nove. Gospod župnik trdijo, da bo to stalo mnogo denarja. Toda kaj bi vendar v Suhem polju brez.orgel... In še mnogo sličnega in enakega je imela navado poroSati Sabina. Andrej pa ji je zameril, da se ni bolj porazgovorila o čuvstvih, o srcu...
Ko pa mu je ob svidenju vsa žareča pogledala v oči, je opazil Andrej za njenimi trepalnicami solze. Stisnil jo je v objem in ji gin jen zašepetal: «Sabina, kmalu postaneš moja ženkab
Še istega večera je govoril z očetom.
Bilo je že pozno v maju, ko se je Andrej nekega večera odločil in se po večerji odpravil k Perneku. Sabini je bil sporočil, da pride ter poprosi za njeno roko. Povedal pa je to samo njej in ji naročil, da naj staršem ne pove naprej vzrokov njegovega prihoda.
Krasen večer je bil in nebo je bilo posuto z neštetimi zvezdami. Andrej je stopal počasi in srkal vase prelesten zrak majske noči. Mislil je na očeta in Sabino. Oče mu je bil dal dokaz svoje
velike očetovske ljubezni. Zmagala je sinova vo-» lja. Toda Andreju se je v trenutku zazdelo, kakort da je bilo v tej volji več strastne trme in želje po zmagi kakor prave čiste ljubezni do Sabine.: Presojal je samega sebe in se skoro ustrašil zad+ njih misli.
In vendar je vedel, da ima Sabino nadvse rad) in da bi jo nikoli ne mogel prepustiti komu dru« gemu. Stopal je mimo šole in za vrtom po bli&r niči zavil k organistovim.
Organistova hišica je stala nekaj minut od cerkve, katere se je skoraj dotikalo obširno ini svetlo pobeljeno župnišče.
Iz oken je pri Pernekovih svetila luč. Trgo«; vinica, skozi katero so podnevi hodili, je bila za-; prta, zato je obšel hišo in vstopil skozi kuhinjska,' vrata.
Ko je Sabina zaslišala korake v kuhinji, mu je pritekla naproti. Povedla ga je v sobo, kjer soi organistovi po navadi sprejemali. V kotu je stala; lična, s črnim usnjem pregrnjena zofa. Nad njo se je šopiril, zataknjen v porcelanasti rogljiček, krasen pavov rep, ki je ob zeleno zasenčenj svetilki izpreminjal barve kakor mavrična luč. Ob nasprotni strani je zavzemal prostor med obema! oknoma star harmonij, pokrit z volnenim pregrinjalom. Široka, belo pregrnjena miza sredi sobe, na katero je bila Sabina lično postavila vazo cvetic, in stara komoda, na kateri je bila/ cela razstava drobnarij, porcelanastih kipčkov, fotografij v majhnih okvirih in steklenih podstav.
»DOMOVINA, št. 32
me preje telefonično obvestiti, da sporazumno sestavimo tozadevno besedilo. Jako neljubo bi mi bilo, ako bi do tega sporazuma ne prišlo, ker bi bil primoran v tem primeru moj klijent iskati zadoščenje na sodišču.*
Na to prijazno pismo nismo prav nič odgovorili in mirno čakamo, kdaj bo vložil g. France Kafol proti nam tožbo. Še več: pismo našega naročnika nam nalaga dolžnost, da spet grajamo cKmetovalca* in njegovega urednika zaradi krivega pisanja o kmetijskih strokovnih rečeh.
Z državnega vzornega posestva Belja je dobila pred leti naša banovina več vagonov druge setve selekcionirane pšenice sorte prolifik resnica štev. 32. Kmetje so posejali to požlahtnjeno seme, ko pa je šla pšenica v klasje, so z žalostjo opazili, da so obširne lise obolele za prašno snetjo, ki je na domačih sortah doslej nismo opazili. V «Kmetovalcu* (od 15. avgusta 1930., stran 128., «Pšenica za seme*) smo tedaj čitali z začudenjem poziv strokovnjaka: «Nujno potrebno je, da kmetje vso to pšenico, ki so jo pridelali, naprej sejejo, ker bo šele po večletni izkušnji mogoče presoditi, ali bo ta pšenica svoje lastnosti obdržala ali ne.* Ministrstvo za poljedelstvo je poslalo prav tedaj vsem sreskim kmetijskim referentom strog nalog, naj ukrenejo vse potrebno, da se bo vsa pridelana pšenica, sorte profilik štev. 32, zmlela, ker se nikakor več ne sme uporabljati za seme. Čudno se nam zdi, da ni o tem prav ničesar vedel ne pisec strokovnjak in ne urednik cKmetovalca*, tudi strokovnjak. Čeprav bi pristojno ministrstvo ne bilo ničesar ukrenilo, bi bila pač dolžnost naše takratne strokovne organizacije Kmetijske družbe, da bi bila poučila našega kmeta o nevarnosti prašne sneti pri pšenici in mu odsvetovala nadaljnjo setev te sorte, ker je pretila nevarnost, da bi okužila nova bolna sorta naše dotlej zdrave domače sorte. Ne le, da poklicana organizacija in njeni strokovnjaki niso storili svoje dolžnosti, celo priporočali so v cKmetovalcu*, naj kmetje prav vztrajno gojijo naprej to bolno sorto.
cPresenetilo je, da je bila (nova sorta) razkužena s tilantinom in se je vzlic temu pojavila prašna snet*, piše nadalje strokovnjak v istem članku «Kmetovalca*. V naslednjem, menda reklamnem, a kot takem neoznačenem članku pri poroča ista številka <KmetovaIca* za razkuženje porzol ter meče trdo in prašnato snet v en meh. Če bi ne bili vajeni že vsega mogočega, bi nas
bilo to neznanje nemara hudo presenetilo. Trda snet je namreč nekaj povsem drugega kakor prašna snet in je prav mnogo razlike med tema boleznima, kakor med navadnim kožnim rakom (lupusom) in pravim rakom (karcinomom), ki jih neuko ljudstvo tudi smatra za isto bolezen — za raka. Neukim ljudem tega ne moremo zameriti- Zamerimo pa našim strokovnjakom in edinemu strokovnemu glasilu našega kmetijstva, da ne ve, da se 8 tilantinom in tudi s porzolom d d razkužiti semensko blago le do skrite ali smrdljive sneti, nikoli pa ne od prašnate sneti. To pa zato, ker klika smrdljive sneti (ta je tudi pri naši pšenici navadna) le zunaj obvisi na zrnu pri mlačvi, dočim prašna snet pride že na njivi na zdrav klas, kjer jo spere dež na že oplojeno brazdo, odkoder zrase v razvijajoče se zrno. Tamkaj počiva bolezenska kal, da zrase iz kalečega zrna po setvi skozi steblo ter napravi iz zrnja v klasju svoje redišče, odkoder se spet širi na zdravo klasje. Ker je kal prašne sneti tako varno skrita v zrnu, ji ne moremo do živega z nobenim razkužilom. Tu ne pomaga ne galica, ne apno, ne tilantin in ne porzol. Edina obramba za naše razmere je opustitev napadene in gojitev druge odpornejše sorte.
Strokovni kmetijski tisk se pogostoma obre-gava ob dnevno časopisje in tednike, če pišejo o kmetijskih strokovnih rečeh. Pri drugih narodih opravijo kritiko strokovni listi med seboj, pri nas imamo pa eno samo glasilo za splošno kmetijstvo. Ker si to menda ne lasti lastnosti vsevednosti in nezmotljivosti, mora pač prevzeti tednik, ki je namenjen kmetom, sicer neprijetno, a potrebno nalogo popravljalca kmetijskega pouka.
Več vestnosti bi priporočali tem in drugim gospodom strokovnjakom. Gospodu Francetu Kafolu pa polagamo na srce, da naj vzame v roke strokovne knjige in spopolni svoje znanje, namesto da kriči po bojevniških shodih o stari pravdi in grmi proti korupciji. Javnosti menda še ni znano, da je dobival isti gospod France Kafol, dobro plačani tajnik Kmetijske družbe, gromovnik na bojevniških shodih, od tvornice dušika lepe tisočake vsako leto, da je pisal v «Jutro* reklamne članke za nitrofosfat. Prav nič ni bilo tega gospoda sram prejemati za te članke od lista še honorar za to reklamo. Pogum, gospod France Kafol, v boj za staro pravdo proti korupciji!
jI- ^	= " Stran 6 **=
jpkuzeho novo pšenico in jo nikarte več ne seje, iže noče imeti slabih posledic še celo pri domači (pšenici. Sedaj smo pa dobili od istega posestnika tote pismo:
f ^Spoštovani gospod urednik! Za Vaše pismo in prijazni nasvet se Vam najlepše zahvalim. Ne vem, kakšne strokovnjake ste vprašali zaradi moje pšenice za svet. Prilagam Vam shranjeni list iz ,Kmetovalca« štev. 15. od 15. avgusta 1930, •kjer so nam celo priporočali nadaljnjo gojitev te sorte. Kljub pozivu takratnega našega sreskega ^kmetijskega referenta, naj vrnemo ves pridelek, !sem gojil še nadalje novo pšenično sorto, opira-Uoč se pač na poziv v ,Kmetovalcu'. Sedaj ne yem, kdo ima prav, ali .Kmetovalec' ali Vi ali 'celo jaz. Če je v .Kmetovalcu' bilo napačno pi->sano, kdo je kriv temu in kdo mi bo poravnal Škodo, ki sem jo imel pri pšenici? Če Vas predeč nadlegujem, Vas prosim, da mi kot dolgoletnemu naročniku odgovorite in mi pojasnite .vso to zapleteno zadevo. Vas pozdravlja vdani Jože P.*
To pismo je tolikšne važnosti, da čutimo potrebo in dolžnost, da javno razpravljamo o predmetu. Nemara nam bo veliki gromovnik na bojevniških shodih g. France Kafol, tajnik Kmetijske družbe, spet poslal po svojem odvetnjku popravek, kakor ga je poslal na naš Članek «0 ejdi in napačnem kmetijskem pouku*, kjer piše takole:
► «V zastopstvu svojega klijenta g. Franca Ka-fola, odgovornega urednika .Kmetovalca', si Vas dovoljujem opozoriti na naslednje okolnosti: V 24. številki .Domovine' ste priobčili pod zaglav-jem ,0 ajdi in napačnem kmetijskem pouku' Članek, v katerem dolžite mojega klijenta, da piše krive nauke, ki imajo zle posledice, mu odrekate potrebno strokovno znanje, mu očitate površnost v izvrševanju njegove službe itd. V opisanih smereh imenovani članek prekoračuje dopustne mere meritorne kritike in se obrega ob čast in gospodarski kredit mojega klijenta. iVsled tega je jasno, da mora moj klijent dobiti .primerno zadoščenje in Vas vabim, da mi blagovolite do dne 5. julija t. 1. sporočiti, če ste mu .voljni v ,Domovini' objaviti članek, v katerem preklicujete vse gornje očitke in izjavite, da se gospodu odgovornemu uredni&u .Kmetovalca' ne biore očitati površnost in pomanjkljivost njegovega strokovnega znanja. Ako 6te v tem smislu pripravljeni dati zadoščenje, se blagovolite tekom prihodnjega tedna zglasiti v moji pisarni in
kov, je bil ves preostali inventar organistove tako zvane boljše sobe.
«0če pridejo takoj! Danes imajo veliko vajo v kaplaniji, ker bo v kratkem farna slovesnost*, je hitela pojasnjevati Sabina in je ponudila Andreju prostor na zofi. Iz majhne spalnice se je prizibala organistovka, precej okrogla ženska z nekoliko zaspanim izrazom v očeh. Vendar si takoj izgubil ta vtisk, ko je izpregovorila in te obsula s svojo gosto govorico.
«Pozdravljeni, gospod Andrej!*
Organistovka se je rada posluževala boljših naslovov, ker je tudi sam rada slišala naziv «go-spa*. Bila je nekdaj v trgu v službi, zato si je domišljala, da ji to brezpogojno pritiče. Častihlep-nost pa je blia tudi njena edina napaka.
«Sabina nas je obvestila, da pridete nocoj k nam, ali menila sem že, da vas sploh ne bo, ker ste tako pozni. Pa imate gotovo dosti opravila. No, videla sem vas, ko ste se pripeljali iz mesta domov. Z našo novo učiteljico Danico sva hodili tik za vašim vozom peš v Suho polje. Kako ponosni ste bili! Kar nič se niste ozrli.* v «Gotovo vaju nisem videl*, se je opravičeval , 'Andrej.
«0 saj nič ne de, nič ne de! Imeli sva dovolj ■pomenka*, je nadaljevala organistovka. «Tako i; prijaznega dekleta, kakor je naša nova učiteljica, že dolgo nismo imeli na suhopoljski šoli. S Sabino sta si kar prijateljici in prav vesela sem njene družbe. K nam pride večkrat in Sabino je _naučila že precej lepih ročnih del. Saj veste, de-
kleta na deželi nimajo prilike, da bi se naučila kaj lepših in težjih reči. Tudi jaz se svoječasno nisem učila v šoli drugega kakor pletenja in nekaj kvačkanja. Ali to je bilo pred mnogimi leti v starih dobrih časih. Zdaj ne vidim več dobro in tudi roke mi zaradi revmatizma nagajajo. Ali kaj govorim! Vas, gospod Andrej, pač dolgočasijo moje čenče. Saj si lahko mislim: skrbi imate, gotovo nameravate prevzeti gospodarstvo.*
<Prevzel bom,* se je z nasmehom vmešal Andrej, «in upam, da bom vsaj toliko dober gospodar, kakor je bil moj oče. Pogledal je Sabino, ki je ves čas molčala. Dobro jo vedel, da govori organistovka nalašč tako in da prav dobro ve, po kaj je prišel. Medtem je vstopil organist Pernek.
«Dober večer!* je hitel pozdravljati navzočne in krepko stisnil Andreju desnico.
«To je lepo in veseli me, da ste zopet v Suhem polju, dragi Andrej, ter da ste skoraj prvi obisk namenili prav nam.* Odložil je kup pesmaric, ki jih je nosil pod pazduho, ter se obrnil k ženi: «Lena, stopi, stopi v klet po onega v desnem kotu, da nekoliko popraznujemo naše svidenje... Slišal sem, da ste se mudili v Banatu zadnji čas! Kako je pa doli?* je pričenjal Pernek pogovor z Andrejem.
«Odzval sem se povabilu prijatelja iz gospodarske šole. Ni miroval, dokler nisem izpolnil obljube ter ga obiskal. Lepo je doli. Polja so nepregledna, da človeku strmi oko. Ljudje so pre-
možni, vendar dobri. Vsega imajo v izobilju, toda kljub temu sem občutil, da ne bi zamenjal z njimi. Pod domačim zvonom je pač najlepše.* «Tako je!* je odgovoril Pernek. Lena se je vrnila s trebušasto steklenico iz kleti in Sabina je jela razpostavljati kozarce. Pernek in Andrej sta govorila o gospodarskih vedah in se zatopila vanje. Prav za prav samo Pernek, kajti Andrej je v duši premleval reč, zaradi katere je bil prišel. Čudil se je neugodju, ki ga je obhajalo, in iskal je prilike in vrzeli v pogovoru, kamor bi lepo napeljal svoje vprašanje.
Lena je natočila rumene starine, ki se je žarko zaiskrila v visokih kozarcih. Trčili so in pili na zdravje mladega gospodarja. Andrej se je zahvalil in pogovor je za minuto zastal. Kakor da so vsi zaslutili oni trenutek isto misel: Kdo bo na Gablovčevim gospodinjil? Tedaj se je Andrej odločil.
«Oče Pernek!* je pričel s komaj vidno rdečico in je z odločnim glasom nadaljeval: «Moj današnji obisk ni čisto navadnega pomena. Združen je z neko prošnjo do vaju obeh, oče in mati Perne-kova... Prosim vaju nečesa, s čimer me bosta osrečila za vse življenje. Ne bom govoril po ovinkih ... Upam, da me razumeta... S Sabino sva se že sporazumela. Vem, da nama ne bosta od-. tegnila svojega blagoslova.*
Začudenje nad Andrejevo snubitvijo, ki se je razlilo po Pernekovem obrazu, je bilo nemara res pristno, kajti o tihi Sabinini ljubezni do Andreja res ni vedel toliko kakor njegova žena, ki je ob
*	Obvezno zavarovanje potnikov na avtobusih.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je podpisalo pravilnik o obveznem zavarovanju potnikov avtobusnih podjetij. Zavarovanje, ki ga predpisuje Ia pravilnik, znala največ 25.000 Din, če se pri vožnji vsled nezgode poškoduje ali ubije ena oseba, in 400.000 Din, če se poškoduje ali ubije več oseb. V tem primeru se bo za vsako osebo Izplačalo po 25.000 Din. Za primer poškodovanja tujih stvari ali prtljage potnikov je pa v tem pravilniku predvideno zavarovanje 30.000 Din. Za izgubo prtljage vsakega potnika se določi 500 dinarjev.	*
*	Ustanovitev požarne policije. Da se prepre-JSijo pogosti požari, zlasti pa zločinski požigi, ki «o bili zadnja leta tako pogosti v naši državi, je notranje ministrstvo izdelalo zakonski osnutek o požarni policiji. Po tem osnutku spada vsa polarna policija v območje občine, ki bo vodila sezname zavarovanih in nezavarovanih poslopij in bo vsaj enkrat na leto pregledala vsa poslopja v Občini, posebno pa vse dimnike. Za preprečenje požarov bodo morale občine skrbeti, da bo dovolj Vode za gašenje. Kjer ni v bližini rek, potokov ali vodovoda, bo morala občina skrbeti, da se izkopljejo požarni vodnjaki. Zakonski osnutek določa tudi, da bodo morale vse občine, ki še nimajo gasilskih Čet, te ustanoviti v najkrajšem času.
•	Prvi kredit za regulacijo Savinje. Ministrski »vet je odobril kredit v znesku 500.000 Din kot prvi državni obrok za regulacijo Savinje.
*	Zmaga JNS r Lukoviei. V nedeljo so se Lukovici vršile ponovno občinske volitve, ki so se končale z lepo zmago JNS. Lista JNS z nosilcem g. Novakom je dobila 100 glasov večine nad ©pozicijsko listo z nosilcem Kersnikom.
•	III. Mariborski teden traja še do 15. avgusta. Obiskovalcem nudi celo vrsto razstav in drugih prireditev. Polovična vožnja po železnici omogoča poset vsakomur.
•	Slovanski čebelarski kongres v Beogradu. Poročali smo že, da bo od 26. avgusta do 1. septembra v Beogradu slovanski čebelarski kongres, združen s čebelarsko razstavo. Določenih je 40.000 Din za nagrade razstavljalcem najboljših čebelarskih izdelkov. Nagrajeni razstavljalci dobe tudi zlate in srebrne kolajne ter diplome. Kongresa se udeleže čebelarji iz Češkoslovaške, Ita-
lije lni Poljske, najmočneje bodo pa zastopani naši čebelarji. Čebelarski strokovnjaki iz Češkoslovaške, Bolgarije, Poljske in Jugoslavije so pripravili zanimiva predavanja o čebelarstvu, zlasti o čebelnih boleznih in njihovem zatiranju. Sfa razstavi bo tudi prodajni oddelek, kjer bodo naprodaj razni čebelarski izdelki.
*	Odpustitev rudarjev je izvedel tudi velenjski premogovnik. Pred dnevi so odpustili sedemdeset delavcev, približno toliko jih pa še pride na vrsto.
Rudarske rente iz Nemčije. Naš konzulat v Diisseldorfu razglaša, da se zaradi novih nemških predpisov o nakazovanju denarja zaenkrat ne morejo poslati rente rudarjem, ki živijo v Jugoslaviji. Naša oblastva so ukrenila vse potrebno, da se ta ovira čimprej odpravi. Toliko v pomir-jenje prizadetih.
' Litijska predilnica omejuje obrat. Zaradi pomanjkanja naročil, ki so posledica previsokih cen, ki baje ne morejo konkurirati italijanskemu uvozu iste kakovosti, je ravnateljstvo litijske predilnice v sporazumu z delavskimi zaupniki obrat za dva meseca ukinilo, tako da delajo sedaj v predilnici le na en pas. Delavci se menjajo tedensko, tako da delajo v mesecu komaj 12 šihtov. Seveda je vsled tega itak slabo plačano delavstvo silno udarjeno.
*	Nova industrija slaščic. V Ljubljani, v Gradišču št. 17, je bila ustanovljena tvornica kandi-tov, ki nosi naslov «S a š a«, tovarna kanditov, čokoladnih bonbonov, vafeljnov in dezertov, d. z o. z., Ljubljana, Gradišče št. 17. Tvornica je že začela z obratovanjem, in sicer pod izkušenim strokovnim vodstvom ter z vsemi modernimi in higijeničnimi napravami, ki so potrebni moderni tvornici kanditov. Izdeluje vsakovrstne čokoladne izdelke, vsakovrstne čokoladne, dezertne in liker-ne bonbone, nadalje napolitanke, Adria-rezine, va-feljne in različno pecivo. Pokušnje so se udeležili znani sladokusci, ki ne morejo prehvaliti izbornih produktov te nove tvornice in ji prav zaradi tega zagotavljajo kar najboljše uspehe. Aroma čokoladnih izdelkov in bonbonov je nenadkriljiva ter je zasenčila sloves tovrstnih inozemskih izdelkov. Podjetje bo že v kratkem predložilo trgovcem ponudbe z vzorci, ki tudi v ceni, torej ne samo v kakovosti, konkurirajo vsem enakim proizvodom.
*	Huda toča. Soparen dan je bila predzadnja nedelja, da je pot curkoma lil z obraza. Zrak je visel kakor svinec med nebom in zemljo. Okoli petih so se privalili od juga temni oblaki, katere je krivec mahoma potisnil nazaj. Močno bobnenje
ASPIRIN pomaga pri zvišani tem* peraturl. ASPIRIN J* mata tableta z velikim ufilnkom.
ASPIRIN
V. «. .Ju|tU, k. «.. Zagreb. Ojlu |t ttl. poj S. Dr. 12.31« od U. Vf. WM.
tablet* lm* vtisnjen Boyer-Ja«
je naznanjalo, da se bliža huda ura. Nenadno se je od Prihove zaslišalo vrenje kakor v kotlu. Še nekoliko minut in vsula se je toča, suha in gosta,( Debela je bila kakor oreh, ponekod še debelejša.! Padala je dobrih deset minut, nato se je ulii dež, ki pa je naglo prenehal. Nastopilo je mrzlo in jasno vreme. Skoda po toči je nepregledna. Na tleh je veliko grozdja, popckane so vse jagode, obrnjene na zunanjo stran. Vse to bo se-gnilo. Do 30 odstotkov vinskega pridelka je uničenega. Zelo so udarjene ajdove setve, ki so komaj vzklile, omlačenega je dosti ovsa. Po gozdovih in sadonosnikih je bilo vse zeleno od odbitega listja.
•	Strela ubila kravo na Teznu pri Mariboru posestnici Heleni Dobingerjevi baš ko je gnal pastir živino pred nevihto domov. Posestnica ima okrog 2000 Din šfaode.
*	Blisk — požigalcc. Pri zadnji nevihti, ki je razsajala nad Dravskim poljem, je strela upepe>-lila gospodarsko poslopje posestnika Franca Piška na Bregu pri Majšpergu. Zgorelo je tudi več vinske posode, da znaša škoda nad 30.000 Din.
♦	V Dunavu je utonil pri mestu Kovinu v južnem Banatu, kjer je bil zaposlen pri popravi bolnišnice, France Venturini, sin znanega stavb-nika iz Kota pri Velikih Laščah. Ni znal dobro
Andrejevih zadnjih besedah tiho zaplakala od materinske sreče. Sanje dolgih let so se ji bile ta večer uresničile. Vedela je, da bolje ne bi mogla poročiti svoje miljenke.
S tresočo se roko in resno besedo je povzdignil Pernek kozarec ter položil Andreju roko na ramo: «Bog spremljaj tvojo namero, Andrej, moj dragi sin, verjemi, da bi nikomur rajši ne izročil svojega otroka kakor tebi.*
Sabina je vsa srečna objela očeta in mater. Nato pa se je oklenila Andreja, ki jo je tokrat prvič poljubil v navzočnosti njenih staršev. Nežna sramežljivost jo je obšla, da ji je zalila rdečica lica do ušes... Še dolgo v noč je sedel Andrej pri organistovih. Mati Lena je stopila še dvakrat v klet. Domenili so se vse natančno glede svatbe ter sklenili, da odide Sabina v jeseni v mesto v gospodinjsko šolo k nunam.
Sabina sama se je te novosti skoraj razveselila. Ugajalo ji je, da se popelje naposled tudi ona malo v svet, pa čeprav bi se morala ločiti od svojega Andreja in skrbnih staršev. Saj ne pojde za zmerom. In vsa tuja in imenitna se bo pripeljala prihodnjo jesen v Suho polje, a potem bo prišla zima in z njo svatba. Stari Gablovec pa naj bo zadovoljen z njo, ona mu hoče pokazati, kaj zmore Pernekova Sabini.
€abina je žarela in se ni mogla načuditi svoji »rečni usodi, ki ji je naklonila toliko sreče kar sama od sebe. Ali imajo pač druga dekleta tudi tako srečo? Nemara imajo, toda tako dobrega
Andreja, kakor ga ima ona, gotovo nima nobena. Hvaležno se mu je zazrla v obraz.
Oče in mati sta še vedno vrtela vprašanje o Sabinini bali, Andrej pa je pritrjeval ter se zdel ves zaglobljen. Le Sabina je vedela, da duševno ni povsem prisoten. Prevečkrat ji je skrivaj stisnil roko in ona mu je stisk ljubko vračala.
Ko je prišla ura slovesa, jo je vnovič poljubil. Sabina je zardela, a nato je zbežala v svojo sobico in ni čakala staršev, ki sta spremila Andreja do konca vrtne ograje. Dolgo ni mogla zaspati tisto noč. Kakor v mrzlici se je premetavala po svoji dekliški postelji. Glava, polna načrtov in lepih sanj o bodočnosti, ji je žarela, da jo je skoro do bolečine stiskalo v sencih. Vstala je in šla pit kozarec vode. Ko je vnovič legla, se ji je tok misli v toliko uravnal in umiril, da je naposled zaspala.
Ko pa se je začelo daniti, je bila že pokoncu. Odprla je okno in hladen val svežega zraka je I zajel vso njeno postavo, da je rahlo zadrgetala. Sabinina sobica je ležala na vzhodni strani Per-nekove hiše. Pod oknom se je razprostiral velik rožni vrt, ki je bil njeno največje veselje in obenem njena največja skrb.
Sabina se je zazrla dol na rožne gredice. Srebrno lesketajoča se rosa je ležala na svežem majskem cvetju. Živo rdeče potonke so rdele pod težo rosnih kapelj, ki so kakor kristalne solze polzele po temnih žametastih listih in se biserno iskrile v žarkih vzhajajočega solnca.
Čisto pod oknom so opojno duhtele prve vrtnice in silile s svojim trnjevim vejevjem prav do zelenih oknic. Sabina se je vzpela in utrgala vrtnico. Vsa rosna je še bila, ko jo je pritisnila k licu, da jo poduha.
«Kakor solze!* je pomislila, ko je začutila njeno mokroto. Nenadno jo je obšla bridkost. Pomislila je, da bo morala kmalu vse to zapustiti in iti daleč v tuj kraj, kjer ne bo imela svojih rožnih gredic, kjer ji bo celo solnce sijalo čisto drugače.
«Da si ni Andrejev oče tega vtepel v glavo*, je pomislila.
Pričela se je urno oblačiti. Komaj sluten dih vetra je prinašal v sobico vonj po cvetju in svežem zelenju. V bezgovem grmu pa je zažvrgolelo iz ptičjih grl, da je za trenutek postala pri sple-tanju las in prisluhnila.
«Kakor zvončki jim zvenijo grla!* Prisluhnila je še in še ter še sama načela pesmico.
Ko je dospela v kuhinjo, je bilo tu še vse tiho. | Oče in mati sta čez običajno uro poležala, zato ju ni hotela motiti. Urno je nacepila trsk ter zakurila ogenj za zajtrk. Stekla je na dvorišče in se vrnila s svežnjem drv v naročju. Med potjo si je bila otrla obraz z mrzlo vodo pri vodnjaku in postala je vsa gibka in prožna. Delo ji je kar letelo iz rok. Prijeten vonj po sveži kavi je kmalu napolnil kuhinjo in privabil oba Perneka.
plavati, pa ga je zagrabil močni val in ga odnesel s seboj. Truplo so našli šele po nekaj dneh pri vasi Duhov;*;, odkoder so ga prepeljali v Kovin, kjer so ga ob obilni udeležbi pokopali. Pokojnik je bil član sokolske čete v Dorski vasi, star šele 24 let. Naj počiva v miru!
*	Do smrti se je oparil pri Sv. Danielu dvoletni sinko posestnice Katarine Pavličeve. Mati je dala na okno hladit stkledo juhe, sinko se je vzpel, da pogleda, kaj je v skledi, pa je zvrnil nase vrelo juho. Za dobljenimi opeklinami je kmalu umrl.
*	Z vraničnim prisadom okužena posestniška sinova Janez Skela in Jožef Lorber iz Marijine vasi sta popolnoma okrevala in sta bila te dni zdrava odpuščena iz ptujske bolnišnice.
*	Nova žrtev Drave. V Dravi je utonil 151etni učenec Viljem Bauman, ki se je kopal blizu broda na Pobrežju. Dasi je bil dober plavač, so ga vendar premagali deroči valovi in že je izginil pod vodo. Nesrečo je opazil v bližini se nahajajoči mlajši kopalec in je takoj skočil v vodo, da bi rešil dečka, vendar pa je bila vsaka pomoč brezuspešna.
*	Voz ga je pokopal pod seboj. 301etni posestnikov sin Janez Kokalj iz Tržišča je vozil iz gozda steljo. Zaradi slabe poti se je visoko naloženi voz prevrnil in pokopal pod seboj Janeza. Sreča je bila, da so bili blizu ljudje, ki so takoj prihiteli na pomoč. Napol zadušenega so potegnili izpod voza. Ker je Kokalj ves čas tožil o hudih bolečinah v prsih, so ga nemudoma poslali v ljubljansko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zelo resne notranje poškodbe.
*	Huda nesreča. Te dni je pasla na travniku v Nekotnjaku užitkarica Terezija Kavčičeva krave, od katerih je ena nenadno zdivjala ter ubogo starko pobodla z rogovi ter jo tako močno vrgla po tleh, da je sirota ostala negibna, popolnoma ohromela. Prepeljana je bila te&oj v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nalom-ljeno hrbtenico.
*	Žalostna smrt otroka. Nedavno je doletela v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcih posestnika Potočnika huda nesreča. Njegov dveinpolletni sinček Franček se je neopažen priplazil do globoke jame na vrtu, padel vanjo in utonil. Domači so ga našli mrtvega v mlaki.
*	V gnojnici je utonil triletni sinček Vincenca Potočnika, posestnika v Zgornjih Jablanah pri Cirkovcih. Pestunja je opravljala druge posle v hiši, otrcfc pa se je prevrnil v gnojnično jamo in utonil, preden so ga našli.
*	Pod voz je prišel prejšnjo nedeljo posestnik Janko Geltar iz Črnomlja, ko se je vozil po klancu pri Vranovičih. Nagnil se je z voza, da bi privil zavoro, pa je izgubil ravnotežje in padel yod voz. Konji so ga nekaj časa vlekli za seboj in ga strašno razmesarili po životu in po obrazu.
*	Ogenj. V Zdenicah je pretekli ponedeljek zvečer nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Perica. Ogenj se je nato naglo razširil in so plameni namah objeli tudi poleg stoječo stanovanjsko hišo. Oboje, gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, je pogorelo do tal. Škoda, ki je le delno krita z zavarovalnino, je precejšnja. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli gasiti zaradi pomanjkanja vode.
*	Zopet požar v Stavči vasi. 30. julija zvečer je izbruhnil požar v Stavči vasi. V tej vasi je ta požar že tretji v teku dveh let. Poslopja so pogorela štirim posestnikom, in sicer; Franu Mi-kliču, Ivanu Stropinu, Antonu Černiču in Antonu Zupančiču. Škoda se ceni na 60.000 Din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Gasilno društvo v Žužemberku je bilo kmalu na licu mesta ter uspešno omejilo požar.
*	Požar v Zvirčah. Prejšnjo soboto ponoči je začelo goreti čevljarskemu mojstru Francu Mež-narju v Zvirčah pri Kovorju podstrešje. Vsa rodbina je spala, naenkrat zasliši gospodar ropot. Ko je odprl vrata, zagleda vse podstrešje v ognju. Dim se je začel valiti v spalnico. Z veliko težavo in muko je spravil ženo in otroke iz hiše. V tem so prihiteli vaščani in gasilci iz Kovorja na po-
moč ter omejili ogenj, da ni zajel tudi hleva in bližnjih poslopij. Ogenj je uničil hišo z Mežnar-jevo delavnico vred, kjer je imel vse svoje orodje, čevlje in usnje. Za prizadeto škodo, ki znaša okrog 50.000 Din, je zavarovan. Ogenj je izbruhnil v dimniku, kjer je gotovo že nekaj dni tlel hlod, ki je bil vzidan v dimnik, dokler ni začelo goreti tramovje v podstrešju.
*	V šali ustrelil tovariša. V vasi Volarjih blizu Čakovca sta fanta Ivan Novak in Franjo Kosijer pregledovala nabasano lovsko puško, ki se ni hotela sprožiti. Novak je pomeril v zrak in večkrat poskusil ustreliti, pa se puška ni sprožila. Naposled je v šali pomeril na svojega tovariša, naenkrat je pa počil strel in Kosijer se je, zadet v srce, mrtev zgrudil.
*	Na zagoneten način je izginila 271etna učiteljica Pavla Narobe, -ki je službovala zadnja leta v Braslovčah na Štajerskem. Prejšnji torek dopoldne ob 9. se je iz Trojan, kjer je bila na počitnicah pri svoji sestri, pripeljala z avtobusom v Ljubljano in se oglasila pri svoji sorodnici v Beethovnovi ulici štev. 6. Nameravala se je še isto dopoldne odpeljati z avtobusom naprej v Šmartno pod Šmarno goro, kjer so doma njeni starši. Pustila je svoj plašč pri sorodnici in ji rekla, da se takoj spet vrne, ker ima v mestu še nujen opravek. Od onega trenutka dalje je izginila vsaka sled za njo. Ni se še vrnila ne v torej ne v sredo. Njena v Ljubljani živeča sestra je poizvedovala za njo na policiji in v bolnišnici, kjer tudi nič ne vedo o njej. Ni izključeno, da je postala žrtev neznanega zlikovca, ki je opazil, da ima pri sebi mnogo denarja. — Vsakdo, ki bi o pogrešanki kaj vedel, naj to sporoči njenemu očetu Francu Narobetu, posestniku v Smart-nem pod Šmarno goro, ki je pripravljen dati primerno nagrado za izsleditev pogrešanke.
Opozorilo naročnikom!
Mnogo naročnikov je, ki imajo doma shranjene naše položnice, ker jih niso porabili in plačali na nje dolžne naročnine za tekoče leto. Vsi ti naj se zavedajo, da je sedaj, ko je minilo pol leta, skrajni čas, da plačajo one male zneske, ki jih še dolgujejo. Neplačanje naročnine bi značilo izkoriščanje lista in take sramote si noben naročnik ne bo sam naprtil. Zato naj vsak opravi svojo dolžnost in poravna naročnino, kolikor jo je še na dolgu. Kdor je položnico zgubil ali se mu je pokvarila, naj piše na upravo lista po drugo.
Uprava <D o m o v i n e».
*	Ponesrečen beg iz zaporov. Iz zaporov kamniškega sodišča je hotel nedavno pobegniti mlad aretiranec iz Črnuč, ki je v preiskavi zaradi ponarejanja 50dinarskih kovancev. Pod oknom v drugem nadstropju je začel kopati v zid luknjo in je po petih dneh z delom zelo naglo napredoval. Pravočasno pa so opazili njegovo prizadevanje in ga poslali v Ljubljano za trdnejše zidove. Hotel je kar iz drugega nadstropja skočiti v temno ulico za sodiščem in pobegniti. V Kamniku so mu izpraševali vest zaradi 50dinarskih falzi-fikatov, ki so se pomladi pojavili v kamniškem okraju. Ti falzifikati so bili od vseh številnih poizkusov ponarejanja kovancev, ki so jih že odkrili v kamniškem okraju, še najbolj posrečeni. Po zunanjih znakih pa so se ločili od originala v tem, da robovi niso bili tako ostri in izraziti, črke napisa «Bog čuva Jugoslaviju* pa niso bile razporejene enakomerno in v pokončni legi. Pri nekem trzinskem fantu so orožniki našli falzi-fikat in tako odkrili ponarejevalca, ki pa trdi, da je vse narejene falzifikate z orodjem in materialom vred pometal v vodo, da bi mu ne prišli na sled.
*	Zaslišanje Laknerja in Pančurja, ki se je
vršilo v kaznilnici, je že končano. Preiskovalni
sodnik višji sodni svetnik dr. Travner je zaslišal poleg obeh zločincev še 12 paznikov kot priče. Oba, Lakner in Pančur, sta trdovratno vztrajala pri svojem prvem zagovoru ter valita krivdo še vedno drug na drugega. Lakner pravi, da je zadal pazniku Peterinu smrtni udarec Pančur, Pančur pa trdi isto o Laknerju. Za Laknerja je ob-težilno dejstvo, da je bil smrtonosni kamen zavit v njegovo brisačo. Vse spise o zasliševanju je dobilo državno pravdništvo, ki bo sestavilo ob-, tožnico. Sodna razprava se bo pa najbrže vršila v kaznilnici.
*	Trebuh si je preparal. Kranjski orožniki so pripeljali te dni v Ljubljano z vlakom brezposelnega delavca Pavla Malovrha, ki ga je zasledovalo vrhniško sodišče zaradi nekih tatvin. Ko so čakali na postaji na vrhniški Adak, je Malovrh naglo potegnil iz žepa nož ter si prerezal trebuh. Malovrha so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer bo kmalu okreval in se mu ne bo posrečila njegova nakana, da bi pobegnil.
*	Vlom v viničarijo. Nedavno so neznanci vlomili v viničarijo na Pristavi, last posestnika in gostilničarja Mihe Brenčiča v Ptuju. S krampom so vlomili glavna vrata ter odnesli raznega perila, orožja in posode za preko 4000 Din.
*	Dober plen drznih vlomilcev. Te dni so drzni vlomilci, katerim pa so bile razmere dobro znane, vlomili v vilo narodnega poslanca Krej-čija v Bezeni pri Rušah. V njegovi odsotnosti so prepilili železno mrežo na oknu in se skozi odprtino splazili v notranjost. Tam so vse prebrskali in odnesli med drugim srebrni pribor za 18 oseb, dve zapestni uri, daljnogled, samokres, več oblek in še druge vrednosti za okrog 15.000 dinarjev. Policija je šla takoj na delo in odkrila sledove prstnih odtiskov.
*	Napad z noži. Prejšnjo nedeljo zvečer so fantje brez vsakega povoda napadli posestniko-vega sina Vuzema Jožefa iz Spuhlje, ko se je vračal domov. Fantje so mu prizadejali hude poškodbe na desni roki in so morali Vuzma prepeljati v bolnišnico.
*	Velika tatvina poljskih pridelkov. V zadnjem času so se spravili v ptujski okolici poljski tatovi na snope pšenice, ki je bila na poljih že požeta in zvezana v snope. Tako je bilo ukradeno posestniku Ferdinandu Zamudi v Gorišnici 145 snopov pšenice, posestniku Rudolfu Gregorcu iz Zabje-ka 80, posestniku Juriju Zlahtiču iz Drave 60, Antonu Zalenku 35, Francu Salerju 80 in Martinu Potočniku 40 snopov. Orožniki so tatove večinoma že izsledili.
*	Zločin v pijanosti. Pretekli petek ponoči se je od Dragomlje vasi vračala od mlačve v prijetnem razgovoru manjša družba, v -kateri sta bila tudi posestnik Anton Ambrožič in posestnikov sin Franc Ivec. Pri nekem kalu so se začeli v v šali prerivati in porivati drug drugega v plitvo vodo. Sledil je kratek prepir, med katerim je Ambrožič potegnil nož in z njim sunil Ivca v trebuh. Ranil mu je želodec in čreva in je ranjenec naslednji dan v bolnišnici podlegel poškodbam. Ubijalca, ki je oče sedmerih, otrok, so prepeljali v zapor.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SRESKA SKUPŠČINA JNS V KRŠKEM.
Krško, julija.
Za redno sresko skupščino JNS je vladalo veliko zanimanje v vseh strankinih organizacijah Krškega, pa tudi sosednih srezov. Znano je bilo namreč, da se bo vršil boj za vodstvo sreske organizacije, ker so ostala prizadevanja za sporazumno listo brez uspeha. Res je bila skupščina precej napeta in mestoma viharna. Končala se je s tem, da je bil izvoljen sreski odbor, za katerega se je izreklo 15 organizacij, dočim so zastopniki petih organizacij pri. glasovanju zapustili skupščino.
Sreske skupščine so se udeležili poleg 123 delegatov občinskih organizacij tudi gg. senatom
!•• • _ i __ _ i; fTTAMTMU od naših zdravnikov in zdravstvenih za-
zanesljivo m naglo zaceli „rl l UIlIIN vodov vsestransko preskušeno zdravilo. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje zastonj „Fiton\ družba z o. z., Zagreb, 1-78. — Reg. pod. sP. br. 12811 dne 28. )uiij» 1933
Stare zanemarjene rane (u™usnA)
dr. Rajar, poslanec Alojzij Drmelj, tajnik glavnega odbora dr. Marijan Zajec, banovinska svetnika dekan Alojzij Kurent in Jože Ravnikar ter Janko Debelak, podpredsednik brežiškega sre-Bkega odbora JNS.
Skupščini je predsedoval dosedanji predsednik sreske organizacije g. Anton Gliha. O delu sreskega odbora je obširno poročal tajnik g. Oton Ambrož. Sreska organizacija ima 19 občinskih in eno krajevno organizacijo s skupno 3600 člani, dočim na začetku poslovanja dosedanjega sreskega odbora ni iilo niti 700 članov. Sreski odbor je priredil 37 javnih shodov, ki jim je prisostvovalo okroglo 8000 zborovalcev. Občinske volitve so dokazale, da je JNS v Krškem srezu močno zasidrana. Pri volitvah 15. oktobra t. L smo s 6312 glasovi dobili 14 nacionalnih županov z 268 nacionalnimi občinskimi odborniki. Letos se je naš položaj zboljšal navzlic bojevniški akciji. Bojevniki se v našem srezu rekrutirajo skoraj izključno iz klerikalcev. Priredili so povsod shode, kjer smo imeli ponovne občinske volitve, a navzlic njihovemu hujskanju smo povsod tako lepo zmagali.
Sreska organizacija je postala močan političen iinitelj. V nekaterih občinskih organizacijah so že osnovana mladinska poverjeništva, ki pripravljajo ustanovitev posebnih mladinskih organizacij JNS. Sreski tajnik se je zahvalil gg. senatorju dr. Rajarju, poslancu Drmelju in vsem ostalim 6'niteljem za njihovo sodelovanje s sreskim odborom. Sreski odbor je vedno zagovarjal slogo in sporazum, ker je taka politika tudi naša najboljša garancija za bodočnost. Zeli pa, da bi se bolj upoštevale potrebe in želje strankinih organizacij, ker je vendar potrebno, da se povsod upošteva stranka, ki je nosilec režima in ki nosi zanj v teh izredno hudih časih tudi glavno odgovornost.
V imenu glavnega odbora JNS je pozdravil skupščino g. dr. Rajar. Opozoril je na svojo izjavo pred dvema letoma ob priliki prve naše sreske skupščine, da je režim stabilen in da v izvajanju šestojanuarskih načel ni pričakovati nobenih sprememb, kar se je tudi uresničilo. V zvezi s tem je obravnaval osebne izpremembe v vladi v tem razdobju ter posebno naglašal, da je smernica državne politike tudi pri vseh rekonstrukcijah ostala nespremenjena. Naposled je ostro obsodil demagoško početje bojevnikov.
Narodni poslanec g. Alojzij Drmelj je v svojem govoru obravnaval zakonodajno delo Narodne skupščine. V današnjih izredno težavnih razmerah je tudi delovanje poslanca težje kakor kdajkoli. Vse kliče poslanca na pomoč in 90 odstotkov njegovega dela so intervencije. Omenil je dalje, kako namerava vlada novelirati uredbo o ( zaščiti kmetov, naposled pa se je s toplimi bese-' dami zahvalil dosedanjemu sreskemu odboru za ves trud.
Tajnik glavnega odbora JNS v Ljubljani gospod dr. Marijan Zajec je izrekel polno priznanje odhajajočemu sreskemu odboru, ki je bil eden med najbolj agilnimi v banovini. Naši nasprotniki vedo veliko o nekem nesporazumu v naših vrstah, bili so pa odločno demantirani v naj-kritičnejšem času, v polnem teku bojevniške akcije, ko so se zastopniki vseh sreskih organizacij v dravski banovini na konferenci v Ljubljani tako enodušno izjavili za predloženo resolucijo. S tem se je naša stranka v najtežavnejšem času pokazala popolnoma homogeno. Konferenca sreskih organizacij se bo nadaljevala 23. avgusta v Celju, kjer se bo razpravljalo predvsem o gospodarskih in socialnih vprašanjih.
Novi sreski odbor JNS je sestavljen takole: predsednik Rafael Ipavec, veterinar, Krško; podpredsedniki: Anton Polanc, župan, Radeče; Ivan Globevnik, župan, Škocijan; Anton Radkovič, župan, Št. Jernej; Franc Strgar, župan, Leskovec; tajnika: Josip Vutkovič, ravnatelj meščanske šole, in Drago Bitenc, nastavnik meščanske šole,
Krško; blagajnik Franc Rendla, uradnik v p., Krško; odborniki: Ivan Deu, župan, Mokronog; Oton Ambrož, novinar; dr. Vilko Maurer, notar, Kostanjevica; Joško Pfeifer, župan, Krško; Anton Zupančič, poslovodja, Krmelj; dalje vsi predsedniki občinskih organizacij JNS ter krajevne organizacije na Bučki. Sreski izvršilni odbor se bo izvolil na prvi plenarni seji novega sreskega odbora.
Po izvolitvi je imel novi predsednik g. Rafael Ipavec govor na zbrane delegate, v katerem se je zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo vse svoje sile stavil v službo JNS ter posebno, da se bo trudil konsolidirati politične razmere v srezu. Pri slučajnostih je predlagal gosp. Pavel Herbst, predsednik organizacije iz Mokronoga, da Mokronog dobi zopet nazaj davčno upravo. Zastopnik organizacije v Kostanjevici g. dr. Maurer pa je predlagal, da se zopet uvede poštna avtobusna zveza Krško—Kostanjevica. Poslanec g. Dermelj je obljubil, da bo oba predloga podprl na odločilnih mestih.
BELOKRAJINSKO PISMO.
Semič, avgusta. Vsa Bela Krajina je nestrpno čakala dneva, ko je prišla vlomilska tolpa tako zvanih pajdašev pred okrožno sodišče, da prejme zasluženo plačilo za neštete grehe proti tuji lastnini. Po dolgotrajnih preiskavah je bila te dni vendarle razpisana glavna razprava in so Dajčmani, ki jih je ljudstvo krstilo za pojaše, odgovarjali za številne tatvine, vlome in druge grehe.
Kakor smo že svoj čas poročali, je meseca marca letos zmanjkalo posestniku Golobiču iz Lipovca pri Semiču iz zaklenjenega ameriškega kovčega 300 dolarjev in nad 3000 Din našega denarja, tako da je znašala skupna škoda 14.000 dinarjev. Orožniki so takoj osumili pojaše in je začel komandir orožniške postaje v Semiču gospod Pirkovič nanje strogo paziti, a posebno pozornost je posvetil Micki Dajčmanovi, ki je bila že od prej znana kot zelo spretna in predrzna tatica. Micka je v svoji prevejanosti dobro vedela, da ne sme denarja trositi v Semiču, kjer bi jo takoj zalotili in se je zato napotila v Karlovec, kjer si je napisala poštno položnico na večji znesek in z imenom delavca neke tamošnje tekstilne tovarne kot odpošiljatelja. Ta njena neprevidnost je bila za vso družbo usodepolna in jih je seveda tudi izdala, dasi so vsi člani družine trdili, da niso ukradli denarja, uiti vlomili. Pomagal ni niti Mickin izgovor, ko je trdila, da ji je dotični delavec poslal denar kot alimenta-cijo za njenega nezakonskega otroka, ker se je ta njena trditev seveda takoj izkazala za neresnično.
Ko so jih orožniki zaprli in izročili najprej okrajnemu sodišču v Črnomlju in pozne je. okrožnemu, je mlajši Mickin brat Mirko priznal vse tatvine. Z vestno preiskavo so jim orožniki dokazali 38 vlomov v zadnjih dveh letih, a medtem so že tudi dobili Golobičeve dolarje, ki jih je brat Mirko po nalogu Micke skril v neko grapo. Pri glavni razpravi so vsi štirje obdolženci svoje zločine sprva tajili, kar pa jim ni nič pomagalo, ker jim jih je bilo lahko dokazati na podlagi vestnih poizvedovanj orožniške preiskave. Okrožno sodišče je izreklo sodbo: Marija Dajčman sedem let robije, Jakob Dajčman šest let robije.
Prejšnjo nedeljo ponoči je izbruhnil na Bo-žakovem požar pri posestniku Jožefu Matjašiču. Goreti je začel hlev, a plameni so kmalu zajeli tudi hišo, pod in svinjak. Domačemu gasilskemu društvu, ki jo pogorelcu takoj prihitelo na pomoč, so se pridružili tudi okoliški gasilci iz Rosalnic, Drašičev in Vivodine, pa se je vsem kmalu posrečilo ogenj lokalizirati, tako da pomoč metliških gasilcev, ki so tudi prihiteli gasit, ni bila več potrebna. Posestnik Matjašič je bil sicer zavarovan, vendar pa škoda ni zelo velika,
ker so bila vsa poslopja precej slaba. Ogenj je bil podtaknjen in je storilec že v rokah pravice. — Večji požar je bil pretekli petek na Ostrižu, kjer je posestniku Iliji Badovincu zgorelo veliko gospodarsko poslopje z delavnicami, zalogo vina, mesnico in trgovinskimi skladišči. Škoda znaša blizu 300.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino.
NOV VODOVOD V ZAPUŠČENIH KRAJIH.
Lepa narodna slovesnost na Sladki gori pri Šmarju.
Sladkagora, 4. avgusta.
V nedeljo je imela naša sicer od širokega sveta precej odrezana župnija redko slavnost: otvarjali in Blagoslavljali smo novi vodovod, ki zaenkrat oskrbuje z dobro pitno vodo našo farno vas s šolo, župnijskimi in drugimi javnimi poslopji, pa tudi že obstransko Polžansko vas. Ti kraji so v prvi vrsti bili nujno potrebni preskrbe s svežo gorsko vodo. Saj so morali n. pr. šolski otroci piti vodo, ki je imela naravnost ostuden okus po gnojnici in gnilem lesu. Iniciativnosti in energiji, s katero se je pred leti nekaj Sladko-gorčanov oprijelo dela za izgradnjo vodovoda (vsem na čelu župnik v pokoju in sedanji tukajšnji katehet g. Alojz Pucelj ter nekaj posestnikov),, se ima danes vsa župnija zahvaliti, da je postavljen prvi temelj za možnost, da bo v doglednem času velika večina prebivalcev vse župnije lahko uživala svežo gorsko vodo iz novega vodovoda. Naravno bi brez pomoči in podpore s strani ban-ske uprave, ki je v svoji uvidevnosti priskočila na pomoč z znatnimi zneski, ki so omogočili pri-četek in nadaljevanje dela, in brez velike uvidevnosti ter moralne opore s strani g. sreskega načelnika, sreskega cestnega odbora, sreskega narodnega poslanca in drugih činiteljev delo na izgradnji vodovoda ne bilo moglo tako napredovati, kakor je v resnici. Da se velik del, gotovo velika večina Sladkogorcev tega zaveda, so pokazali baš v nedeljo, ko so se v tako velikem številu udeležili lepe slavnosti.
Ze na vse zgodaj so se v nedeljo pričeli zbirati župljani z vseh strani, pa tudi iz sosednih župnij so prišli gostje ogledat si to redko slovesnost. Vsa Sladka gora je bila v zastavah in slavolokih z lepimi pozdravnimi napisi, dohodne ceste so bile lepo belo posute z gramozom. Narod je pričakoval g. bana, oziroma g. podbana. Na žalost pa nobeden od obeh ni mogel priti, in bansko upravo in sresko načelstvo je zastopal sreski na čelnik g. dr. Maraž. Ze ob 9. uri so pri šoli pričakovali goste: načelstvo vodovodne zadruge z načelnikom g. Kolaričem na čelu, občinski odbor z županom g. Nunčičem, šolski otroci pod vodstvom g. šolskega upravitelja in gdč. Straškove, gasilski četi iz Mestinja in Sladke gore pod vodstvom g. Smeha ter velika množica naroda. Ob pol 10. uri je prispel g. sreski načelnik, ki ga je pozdravil z dobrodošlico in zahvalo načelnik zadruge g. Kolarič, župan g. Nunčič, načelnik gasilcev g. Smeh, v imenu šolske dece pa mala Lipav-I čeva, ki mu je obenem poklonila lep šopek.
Po sprejemu je domači g. župnik opravil sveto mašo s pridigo, v kateri je na lep način poudaril veliki pomen današnje slavnosti. Takoj po maši je g. župnik ob asistenci kateheta g. Kolariča blagoslovil novi vodovod pri javni pipi pod cerkvijo; Z improviziranega odra pod lipo so spregovorili tehtne besede o pomenu slavnosti gg.: načelnik zadruge Kolarič, sreski načelnik dr. Maraž, narodni poslanec Vekoslav Spindler, župan Nunčič, predsednik gasilske čete na Sladki gori Mlakar, šolski upravitelj Pucelj pa je v velikih potezah predočil mnogoštevilno zbranemu narodu vso zgodovino trnjeve poti vodovodne zgradbe. Šolska deklica Novakova je še deklamirala lepo pri-godno pesem.
Takoj nato sta obe gasilski četi izvedli lepo uspelo vajo z gašenjem šolskega in nekih drugih
poslopij a pomočjo hidrantov novega vodovoda. 'Po končani vaji sta si gg. sreski načelnik in narodni poslanec v spremstvu načelstva zadruge ogledala vodovodne naprave in zgradbe pod šmi-helskim hribom. V gostoljubnem domovanju g. župnika se je vršilo skupno kosilo, ki so se ga udeležili člani načelstva zadruge, občinskega odbora, gasilci in gg. sreski načelnik in narodni poslanec Spindler. Vrstili so se tudi ob tej priliki lepi nagovori.
Banka Baruoh
! 15, Rue Lafajett«, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po , najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Ho-landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: It. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luiembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
f PREKMURSKI GLASNIK
' DVE NESREČI IN ZLOČIN NA MEJI.
MurskaSobota, avgusta.
, Zdaj, ko je v Prokmurju mlačev na višku, je postala žrtev plamenov mlatilnica in lokomobila Rudolfa Kohna iz Markovcev. Stroji, ki jih je dal lastnik šele pred kratkim popraviti, so bili spravljeni v leseni uti tik stanovanjskega poslopja. Nedavno noč so domači opazili skozi špranje lesene stavbe sumljivo svetlikanje, v naslednjem trenutku pa so že zublji švignili skozi stene in objeli poslopje. Domači in sosedi so bili takoj na mestu nesreče, a vsi napori so ostali brezuspešni. Skoda je velika, a deloma krita z zavarovalnino. Sreča v nesreči je bila, da v kritičnem času ni bilo vetra, ker bi drugače pogoreli vsi sosedni objekti. Vzrok požara še ni pojasnjen. 1 Čas mlačve po naših prekmurskih vaseh vpreže v delo pač vse, ki so za delo sposobni. In prav nič ni čudnega, da ostane ob takih prilikah deca brez nadzorstva. Tako je bilo tudi v Križevcih pri posestniku Lajuščeku. Vsi domači so bili pri delu, gospodar je imel opravka s slamo, gospodinja je odnašala plevel, otroci pa so se igrali na dvorišču. Med njimi je bila dveletna hčerkica Marija. Ko so otroci zapustili dvorišče, jim je tud. Marija sledila, a po nesreči je zašla v sadovnjak. Otroška brezskrbnost in radovednost jo je gnala do velike mlake pod drevesi^ ki služi za napajanje živine. Deklici je spodrsnilo in že je izginila v vodi. Nihče ni bil blizu, da bi ji pomagal. V zlih slutnjah pa je mati šla iskat otroke. Čim je prišla do mlake, je uzrla v njej trupelce svoje hčerke.
V mračnih gozdovih naše Goričke, vzdolž avstrijske in madžarske meje se odigravajo večkrat skrite tragedije. Tihotapci imajo pri tem pač prvo besedo, in vse, kar se tam dogaja, je v tesni zvezi z njimi. Svarila, padle žrtve ob mejnikih — vse 'je tem ljudem bob ob steno. Kakor bi jim bilo v krvi, se strastno igrajo s smrtjo. t-[ Pred tednom so neznanci okrog polnoči vdrli v trgovino Trpljana Štefana v Apatištvanfalvi (Stefanovcih), ki leži na madžarski strani tik naše meje. Vdrli so najprej v poštni urad, ki je , v isti hiši, in odnesli iz blagajne okrog 400 ponge-jev. Nato so se spravili na trgovino. Kar jim je 1 prišlo pod roke, so odnesli; cikorijo, sveče, vži-> galice, plašče za biciklje, naramnice, milo, nogavice, kuhinjske nože, sukanec, žepne robce in drugo. S seboj so odnesli tudi vojaško puško madžarskega izvora, sistem «Levente». Skupna škoda ukradenih predmetov znaša okrog 600 p6n-gejev. Težko natovorjeni so se z ukradenim blagom spet podali proti naši meji ter jo tudi nemoteno prekoračili. Čeprav je bila še trda tema, jih je že po nekaj korakih po našem ozemlju opazil službujoči graničar. Misleč, da so tihotapci, jih je pozval, naj obstanejo. V naslednjem tre-! nutku je že eden izmed zlikovcev ustrelil z ukra-
deno puško proti graničarju, a ga k sreči nI zadel Iz bližnje karaule je prihitel graničarju na pomoč še drug vojak in oba sta se podala na zasledovanje napadalcev. Zltkovcem, ki so odvrgli del svojega plena, se je posrečil beg v temi. V zadevi je bila takoj uvedena energična preiskava. Zločina so bili osumljeni neki tihotapci, ki so bili že večkrat kaznovani. Pri zaslišanju so seveda vse odločno zanikali. Pač pa je hišna preiskava pri dveh imela vsaj delen uspeh: pri enem so našli skrito vojaško puško sistema Manlicher z odpiljeno cevjo, pri drugem pa so v stranišču za opeko dobili 177 zavitkov madžarskega tobaka za pipo.
Ustanovitev občinske organisacije JNS r Beltincih. Preteklo nedeljo je bila ustanovljena v Beltincih občinska organizacija JNS, ki jo sestavljajo sedanje krajevne organizacije Beltinci, Bra-tonci, Gančani, Lipovci, Dokležovje in Ižakovci. Na zboru sta poročala poslanec g. Hajdinjak in sreski tajnik g. Horvat.
Turniški shod pred sodiščem. Meseca maja je imel narodni poslanec g. Hajdinjak shod v Tur-nišču. Ze pred shodom so prijatelji opozarjali gospoda poslanca, da se nekaj pripravlja. Res se je pojavil na zboru takoj po otvoritvi dr. Klar z močno skupino prijateljev. Na vsak način je skušal shod razbiti in napovedal je za skoraj bojevniški shod. Začel je zelo ostro napadati stranko, njen sreski odbor in zlasti še gospoda poslanca. Poslanec g. Hajdinjak je vložil tožbo proti doktorju Klaru, ki je bil te dni obsojen pri tukajšnjem sodišču na sedem dni zapora in 600 Din denarne kazni pogojno na dve leti. — V drugi tožbi, ki jo je vložil predsednik občine g. Muhvič zaradi razžaljenja časti, pa je bil dr. Klar oproščen.
Žrtve strele. Vedno pogostejše so bile zadnji čas nevihte nad Prekmurjem. V preteklem tednu je neurje zahtevalo spet človeško žrtev. Posestnik Najbar se je vračal s kolesom in vrečo jabolk iz Ivancev domov v Selo. Na potu ga je dohitela ne-vihta in ga je ubila strela, ki je udarila v obcestno drevo. Drugo jutro so ga našli mrtvega sredi ceste.
ŽENSKI VESTNIK
Nekaj besed o sušenju zelenjave
Vsaka gospodinja pride pozimi včasi v zadrego, ko ji zmanjka doma ene ali druge zelenjave in mora po kako malenkost teči na trg. Zato se praktična gospodinja že sedaj preskrbi z vsem potrebnim za zimski čas. Sedaj so peteršilj, zelena, korenček itd. kaj poceni in je čas primeren za sušenje zelenjave.
Zeleni peteršilj sušimo tako-le: vejice peter-šilja operemo in jih pustimo, da se ocedijo. Potem jih na redko porazložimo na debel čist papir in ko nehamo v štedilniku kuriti, ga denemo v pečico, da se hitro osuši. (Ker le tako hitro posušen peteršilj ali sploh zelenjava ohrani svojo zeleno barvo in svoj okus, medtem ko ju pri sušenju na solncu izgubi.) Seveda moramo vse, kar sušimo, večkrat obrniti kakor seno, da se hitro suši. Če pa kurimo štedilnik, denemo ves peteršilj za ta čas na vrh pečice. Ko je peteršilj suh, ga z rokami dobro zmanemo, da se čisto zdrobi, stebla odberemo in jih shranimo v papirnati vrečici, lističe pa presejemo na situ za moko in potem shranimo v škatlo. Tako posušen peteršilj popolnoma nadomešča svež peteršilj, imamo ga vedno pri roki in ga ni treba sproti sekljati, stebla pa porabimo za govejo juho.
Prav tako posušimo zeleno, le da pustimo vejice cele in jih denemo potem tudi cele v juho. Enako posušimo grahove luščine, ki dajo goveji juhi posebno dober okus. Če pretlačimo paradižnike, olupke operemo, dobro otisnemo in jih hitro v pečici posušimo. Taki olupki dajo goveji juhi lepo barvo in dober okus. Posušimo tudi pokrovčke paprike. Kadar pripravljamo paprikOj
pokrovčke odrežemo in jih posušimo; tak suh pokrovček juho izboljša.
Korenine peteršilja, korenčka ali zčlene pa zrežemo na tanke listke in jih posušimo v pečici kakor gobe, a vse v topli pečici, da se hitro posušijo, ker le tedaj ohrani zelenjava prvotni okus, če je hitro posušena.
Vso suho zelenjavo potem shranimo najbolje v papirnatih vrečicah, na katere napišemo, kaj je notri, da ni treba potem iskanja. Shranimo jih kje na suhem prostoru.
Posušen korenček pozimi namočimo za pol ure v mlačni vodi, ga denemo kuhati in pripravimo prikuho. Posušimo tudi fižoL Stroke zrežemo na tanke rezance in jih posušimo. Pred uporabo jih namočimo za pol ^re v mlačni vodi, nato skuhamo in pripravimo kot prikuho. Enako posušimo kolerabice; zrežemo jih (olupljene seveda) na tanke listke in jih suhe uporabimo za prikuho kakor korenček.
Tako se lahko vsaka gospodinja dobro založi z vsem potrebnim za zimo in nudi svoji družini tudi pozimi nekaj izpremembe pri jedi.
Za kuhinjo
Sadna torta. Umesi v testo 15 dek moke, pol zavitka pecilnega praška, pet dek sladkorja, pol zavitka vinilijevega sladkorja, tri kapljice olja, tri kapljice limonovega soka, eno jajce in osem dek sirovega masla. Umeseno testo razvaljaj * velikosti tortnega modla, ki ga namaži, položi vanj testo in speci. Medtem pa pripravi sadje« (Marelice, breskve ali drugo sadje.) Marelice olupi, razpolovi in dobro posladkaj. Ko je testo pečeno in hladno, naloži nanje osladkane marelice. Četrt litra ribezlovega vina ali jabolčnega mošta in četrt litra vode segrej in raztopi v tej tekočini dve deki želatine. Ko se je želatina stopila in se pričela gostiti, jo polij po torti, obloženi z marelicami, ter jo postavi na hladno, da se strdi. Ko daš torto na mizo, jo poljubno zrežL
Sadna torta na drag način. Umesi v testo 21 dek moke, četrt zavitka pecilnega praška, osem dek sladkorja, en rumenjak in 14 dek sirovega masla. Umeseno testo razvaljaj v velikosti tortnega modla, ki ga dobro namaži, položi vanj testo in speci. Pečeno in napol hladno testo po-maši s poljubno mezgo. Potem stolci trd sneg štirih beljakov, primešaj mu 12 dek sladkorja v prahu, zavitek vanilijevega sladkorja in četrt kile malin (ali pa kakšno drugo sadje ali mezgo), tolci sneg še nekaj minut, nato pa ga nadevaj na torto. Torto postavi potem še toliko v pečico, da sneg malo porumeni in se strdi. Hladno torto nato razreži.
Praktični nasveti
Če v koga trešči se ravnaj po teh-le navodilih: Skušaj uvesti umetno dihanje; nadaljuj z njim, dokler ne pride ranjenec k sebi, če treba tudi eno uro in še več. To delaj, dokler ne prispe zdravnik. Če je ranjenec pričel dihati, spravi ga v posteljo! Dvigni zgornji del njegovega telesa! Ponesrečencu daj piti kave in vina, ako more požirati! Morebitne rane pokrij s krpami, namazanimi z vazelinom ali s svežo slanino; nikar ne odpiraj mehurjev, to je opeklin na koži!
Zatiranje bolhačev na repi. Na vseh vrstah rastlin iz razreda križnic, med katere štejemo tudi repo, delajo škodo mali hrošči, ki jih je več vrst in jih imenujemo bolhače. Najbolj razširjen in škodljiv je zeljaki bolhač, ki navadno napada tudi repo. Zatiranje bolhačev vseh vrst je enako. Kot domače sredstvo proti njim uporabljamo cestni prah, pa tudi pepel, ki ga trosimo po repi po dežju ali zjutraj ob rosi. Če ni dežja ali rose, poškropimo prej rastline. Zelo dobro je sledeče sredstvo: Daljšo desko namažemo s katranom. Dva delavca pa primeta, vsak na enem koncu držeč, namazano stran poševno navzgor ter jo povlečta čez repo tako, da otreseta mlade rastlinice. Vznemirjeni bolhači skačejo nazaj in padajo na katran, kjer se ujamejo in poginejo.
X Varujmo se solnčarice. Pri nas ni solnča-rica tako pogosta kakor v krajih proti jugu, kjer .je vročina hujša. Kljub temu je dobro, da vemo,, kako se ta bolezen, ki je včasih smrtna, pojavi. Solnčaric je več vrst. Včasih pade bolnik v nezavest, njegova koža je vlažna in hladna, dihanje je hitro, medtem ko bije žila počasi; telesna toplota je normalna-ali nekoliko nižja. Navadno bolnik izgubi popolnoma zavest. To je lažja soln-čarica. Pogosto zadostuje, da zadetega .odstraniš s solnca in mu odpneš obleko ter ga poškropiš po glavi z mrzlo vodo ali pa mu pomoliš pod pos salmijak. Druga vrsta solnčarice zadene na pri-. mer. človeka, ki je v vročini preveč. delal in se trudil. Posebno rada se te. vrste solnčarica pojavlja, na vojaških pohodih, dpkler ni.mlad.vojak še utrjen. Čim vlažnejši.je zrak, tem večj^i je. nevarnost, ker koža manj izhl^peva. Navadno ,se pojavi najprej glavobol, nato se človek kmalu zruši na tla. Popadejo ga krči, z zobmi prične škrtati, koža je popolnoma. neobčutljiva, dihanje nepravilno. Včasih nastopi zopet tretje vrste solnčarica. Bolnik se prične navadno potiti, čedalje bolj postaja •bled, ustnice mu pomodrijo, oči so rdeče, žile se mu napnejo, dihanje je mirno, toda težko, dokler se bolnik ne zgrudi na tla. Ves čas se delno zaveda. Znak nevarnosti je nenavadna žeja, ki spravi človeka v nezavfest. Ta nezavest včasih lahko traja poldrugi dan, dokler ne nastopi smrt. Bolnik se sploh ne prebudi. Včasih naznani soln-čarico silna bolečina v glavi. Nekateri zdravniki domnevajo, da ne povzročajo solnčarice top^tni žarki, temveč «kemični žarki*, to so tisti, ki delu" 'jejo na fotografsko ploščo. Baje je rdeča ruta najboljša obramba proti solnčarick i X Divja indijanska plemena. V vzhodnem delu dežele Gran Chaca v Srednji Evropi je še nekaj plemen, ki žive še vedno" življenje kame-'mte dobe: To so zlasti Gfuayakiji ob reki Taquari in pleme Mbiha ob "reki Mondahi. Prvo jsleme je znaho zelo malo, ker se boji belokožcev in živi v nedostopnih pragozdovih in gorah. Le redki Indijanci tega plemena so prišli v stik z nekim paragvajskim trgovcem indijanskega porekla. Šele v zadnjem času se je posrečilo nekemu francoskemu raziskovalcu priti v njihovo vasico, čeprav so poprej Indijanci njegovo ekspedicijo dvakrat napadli. Guayakiji hodijo čisto nagi, nosijo kame-nite sekire, sulice in lesene palice ter imajo malo glinaste posode. Tudi ogenj si delajo na prvoten način. Imajo nekaj polja, kjer seje jo koruzo, drugače se pa preživljajo z lovom. Zelo radi jedo med divjih čebel, ki jim nadomestuje sladkor. Malo dalje ob reki Mondahi živi indijansko pleme Mbiha, ki se imenuje tudi Paraguani Kaigua. Čeprav hodijo tudi oni nagi, že poznajo železo in izdelujejo iz njega ostre konice pšic. Palice imajo že kamenite. Tudi njihova polja so bolje obdelana in zato to pleme ni tako odvisno od lova. Imajo tudi svojo vero, slonečo na češčenju bliska in solnca. To pleme je prvič posetil leta 1898. italijanski raziskovalec Biggiani, čigar zapiski pa še niso bili objavljeni.
X O spanju. Da je spanje velikega pomena za Zdravje, ni treba dokazovati. Človek, ki lahko dolgo in mirno spi, je vreden zavidanja. To priča, da ima malo skrbi in dovolj prostega časa. Tudi slavni možje so bili zaspanci in niso skrivali, da radi dolgo spe. Nemški pesnik Heine večkrat ni zapustil postelje po več dni, čeprav ni bil bolan. Zola je rad pisal romane v postelji po izdatnem spanju, Walter Scott je spal najmanj deset ur na dan. Angleški kralj -Georg III. je trdil, da potrebuje norec osem ur spanja, modrijan pa devet. Nasprotno je pa Goethe nekoč poskusil spati največ tri ure na dan, pa je kmalu zbolel in živci so mu odpovedali. General Wellington je pa trdil, da mora človek k počitku, čim začuti utrujenost, vstane pa naj, čim se zbudi. Angleški državnik Melbourne je pa šel do skrajnosti. Po njegovem mnenju tisti, ki potrebuje več ko šest ur spanja,
ni vreden, da bi živel ostalih 18 ur. Večina učenjakov se pa strinja v tem, da je zdravju najkoristnejše, če se ravnamo po naravi, to se pravi, da hodimo spat pred polnočjo. Manj važno je, kako dolgo spimo. Človeku večkrat zaleže več kratko spanje kakor pa dolgo.
X Človeški želodec. Marsikoga bo zanimalo, koliko poje in popije zdrav človek v svojem življenju. Če vzamemo povprečno starost zdravega človeka 70 let, dobimo ogromne številke stotov raznih živil, ki jih je premlel s svojimi slabimi, včasih celo z umetno narejenimi zobmi ubogi zemljan v svojem življenju. Zdrav človek poje v 70 letih približno 14.000 kg kruha in drugih močnatih jedi. Če bi iz moke, ki jo zavžije človek, spekli hleb kruha'/bi bil ta hleb dolg. 25, širok 25 in visok 25 m ter"bi meril 1200 kubičnih metrov. Nadalje pospravi človek'vagon krompirja, več hektarjev solate,: 60 stotov mesa, kar bi'bila lepa čreda 10 glav živine. Jajc poje približno 10.000, sladkorja porabi 50 metrskih stotov in 8 stotov soli. Ne zadovolji se pa človeški želodec samo z gosto hrano. Potrebuje mimo te precej tekočine in izpije v 70 letih približno 165 polov-njakov vode in drugih pijač. Pri pijancih pa še ta količina pijač še poveča. Skupno poje in popije zerhljan v 70 letih približno 75.000 kg goste hrane in popije 47.000 litrov pijač. Vse te dobrote bi komaj natovorili na osem velikih železniških vagonov.
X, Shujšanje z umetnimi sredstvi je nevarno.
Malo je žensk na svetu, ki bi ne hrepenele po .vitki postavi. Če jim je ni dala narava sama, si pomagajo z umetnimi sredstvi. Taka sredstva so prišla v modo in odprla široko področje delovanja premetenim sleparjem, če hujšaš pravilno, lahko teiesu samo koristiš, ne smeš pa pretiravati, sicer zdravju zelo škoduješ. Najbolj koristi telesu naravno šhujšavanje s pomočjo športa in primerne hrane. Izvrstno sredstvo za shujšanje je prava poletna hrana. Več sočivja in sadja in zadostno gibanje na prostem vzameta telesu po naravnem'potu preobilno inašcobo. Tako shujšanje je trajno, medtem ko si s pomočjo zdravju škodljivih sredstev samo škodujemo in debelost se kmalu povrne. Najboljši dokaz, kako nevarno je nasilno shujševanje, je poročilo z zborovanja nove zdravniške akademije v New Yorku. Akademija je prejela 20.000 pisem žrtev nasilnega shujševa-nja. Vse te ženske se pritožujejo, da so si omajale zdravje. Posledica shujševanja so bile najrazličnejše bolezni, posebno živčne, rak, jetika in drugo. Poleg tega se ženske pritožujejo, da so dobile starikave obraze in da so se na zunaj sploh močno postarale. Po daljši razpravi so newyorški zdravniki sklenili, obrniti se na ženski svet s pozivom, naj se varuje nasilnega shujševanja, posebno če ženska ni duševno in telesno čisto zdrava. Zdravniki so ugotovili, da so mnoge ženske po nasilnem shujšanju izgubile plodnost. Toda tudi če ženska ne postane po shujševanju neplodna, rodi slabotne otroke, ki čutijo često vse življenje hude posledice materine lahkomiselnosti.
X S pomočjo morja bo delal led. Francoz Georges Claude vztrajno nadaljuje s poskusi, da bi izrabil razliko med temperaturo vode v globini morja in temperaturo vode na morski gladini. Sestavil je pripravo, s pomočjo katere mu bo mogoče speljati cevi 709 metrov pod morje. Nastalo je vprašanje, kako naj vzdrži ta aparatura in pomožno osebje na odprtem morju. Ladje navadno težko klubujejo morskim viharjem, ki jih tudi neprestano premikajo. Zato je Georges Claude dal zgraditi velikansko oblo, katere premer znaša 9 m. Na to jekleno oblo bo pritrdil cevi. Druge priprave bo postavil na ladjo, ki se bo lahko od časa do časa odstranila z mesta in odplula v varen pristan, ko ji bo grozilo neurje. Georges Claude je" prvotno nameraval proizvajati js pomočjo morja elekrični tok. Ker pa bo moral delo vsakokrat prekiniti, ko bi grozila nevihta, | bi bilo dobavljanje električnega toka neredno, j Zato se je Claude odločil za proizvajanje ledu v tropičnih krajih, kjer je povpraševanje po njem toliko večje.
X Vrednost človeka. Želo pogrešeri je očitek, da človek ni vreden počenega groša. Angleški učenjak Lawrens je ocenil vrednost človeka mnogo više, vendar pa si ne sme domišljevati, da je njegova vrednost bog ve kako velika. Človeško telo je usvarjeno iz raznih kemičnih snovi, ki bi bile po navadnih tržiih cenah vredne približno 40 Din. Nekatere osnovne prvine, iz katerih je ustvarjen 70 kg težek človek, bi dale v luči kemične analize naslednje številke: Glavni sestavni del-je. voda, ki je ima človek, v svojem ,telesu 45 Jit-r-ov. Iz maščobe, kolikor-je vsebuje telo, bi lahko napravili 7 kosov mila. Množina ogljika bi zadoščala ža črnilno' maso za 9000 svinčnikov. Fosfor v človeškem telesu bi zadoščal za 2200 kapic pri vžigalicah: Železa pa je v človeškem. telesu /razmeroma malo in bi lahko iz njega skovali. Je ep stednje velik; žebelj,., Med ostalimi kemičnimi elementi je precej bogato zastopan aplienee-,"s katerim bi mogli- zmetati toliko malte, da bi zidar z njo sezidal kvadratni j meter, kakor opeka debelega zidu. Žveplo pa bi zadostovaloj,da„ bi..z. njim odpravili uši srednje .velikemu psui Žanirnivo pa je, da ima skoro vsak človek epako. množino teh snovi, pa najsi.ho bebec ali učenjak. Na . drugi strani pa so ti podatki živ dokaz, kako vzorno gospodari priroda, ki je s tako majhnim kapitalom ustvarila tako čudovit stroj, kakršen je človek. Pomislimo, da je narava vložila v Edisona le skromen kapital 40 Din, s katerim je ta človek ustvaril velikansko industrijo, ki je po ameriški cenitvi vredna 20 milijard dolarjev! .. ;	.	- !
X Čitanje i zaprtimi očmi. Veda. napreduje tak,Q naglo,-da se-mnogi po pravici vprašujejo, kaj bo z bodočnostjo človeštva, ali se bodo ljudje še lahko veselili življenja, kakor so se ga v dobrih starih časih, ko se jim o raznih pridobitvah moderne tehnike niti sanjalo ni. Zdaj pa skoraj ne mine dan, da bi nas ne presenetila vest o novem presenetljivem, izumu ali odkritju. Naj-iiovejša taka vest prihaja iz Kanade, kjer je neki zdravnik odkril t način čitanja z zaprtimi očmi. Nekega bolnika je zaprl za četrt ure v popolnoma temno celico,, potem, je pa nameril na njegovo glavo močan žarek, tako da je nastal na bolnikovih zenicah «dojem svetlobe*. Žarek prihaja iz cevke, podobne daljnogledu; v nji je kolesce, na katerem so iz svinčenih črk sestavljene besede. Če se kolesce suče, gredo črke skozi žarek in bolnik jih lahko čita, čeprav ima zaprte oči. Zaenkrat so to seveda samo poskusi, ki nam pa obetajo lepe prihranke, če se bodo obnesli, saj bomo lahko čitali z zaprtimi očmi, torej tudi brez svetlobe.
X Sabotaža v Rusiji. V Sverdlovsku se je pričela te dni obravnava proti skupini sabotažnikov (delavci, ki hote škodujejo podjetju), obtoženih požiga v uralski strojni tovarni. Protirevolucio-narna organizacija je bila delo bivšega šefa-inže-njerja Fillerja in pričela se je že, ko so tovarno Šele zgradili. Po Fillerjevi smrti je prevzel vodstvo organizacije njegov naslednik Baladin. Najprej so sabotažniki ovirali graditev tovarne, potem so pa kupovali v inozemstvu drago in nepotrebno notranjo opremo. Ko je tovarna začela obratovati, so pa napenjali vse sile, da bi obratovanje zajezili. Organizacija je bila v tesni zvezi z neko veliko inozemsko strojno tovarno, odnosno družbo, ki je dajala navodila za sabotažo in tudi denarna sredstva. Za zvezo je skrbel tajni zastopnik družbe, strokovnjak, zaposlen v uralski strojni tovarni. Požar je bil zaneten po naročilu tega strokovnjaka, da bi se ustavilo obratovanje tovarne in da bi morala Rusija stroje zopet naročati v inozemstvu. Priprave za požig so se pričele že lani v avgustu. Tovarna je bila zažgana točno po načrtu. Na dan požara so izpustili plin iz plinovoda v delavnico, da bi se požar hitro razširil. Država je utrpela 11,000.000 rubljev škode. Inozemski strokovnjak je plačal požigalcem 20.000 rubljev. Vsi obtoženci so svoj zločin priznali in ga bodo najbrž plačali z glavo.
X Slovar brez besed. Že pred prihodom belokožcev v Ameriko so se sporazumevala indijska

plemena med seboj s kretnjami. To je bil visoko razvit jezik s tisoči lahko razumljivih kretenj, ki bo jih rabili Indijanci namestu besed. Reko so označevali z cvlažno* črto, tako da so poslinili kazalec in ga premikali v vodoravni črti. Če je položil Indijanec obe roki na lica, je s tem označil zaspano, torej počasi tekočo reko. Vojaki in priseljenci so se vedno sporazumevali z Indijanci potom kretenj in v tem so se mnogi tako izurili, da so postali pravi mojstri. Zdaj pa ko zna vsak Indijanec angleščino enako dobro kakor materinščino, je zelo malo ljudi, ki bi znali rabiti to staro sporazumevalno metodo. Svoj čas je poučeval ta način sporazumevanja general Hugh Scott, najboljši poznavalec zapadnoindijskih plemen. Hotel je sestaviti nekakšen slovar indijskega sporazumevanja s kretnjami. Sredi svojega dela je pa umrl in kazalo je, da njegovo delo ne bo nikoli dovršeno. Uradniki Smithsonian instituta so pa našli izbornega poznavalca tega jezika v osebi poglavarja Indijancev v državi Montani, Velikega Bika, ali s pravim imenom Richarda Sander Willia. Povabili so ga v Washington, kjer je dovršil Scottov slovar. Poedine kretnje, -ki jih kaže indijanski poglavar, sproti filma jo in tako se nam obeta najzanimivejši slovar sveta, namreč slovar brez besed.
X 29 mesecev je spala. Strojepisko Patricio Maguirovo v Chicagu je napadla v februarju 1932. spalna bolezen in ves čas je bila nezavestna. Stregle so ji mati in sestre, ki so zdaj presenetile javnost z vestjo, da zadnje dni dekle odpira oči in opazuje njihovo delo v sobi. Govoriti in premikati se pa še ne more. Njeno telesno stanje je zadovoljivo, saj so ji domači ves čas požrtvovalno in skrbno stregli. Zadnje mesece dolgega spanja se je celo nekoliko zredila, tako da so morali iz-premeniti njeno hrano, da bi se ne zredila preveč. Vsak dan jo vozijo na verando hiše, kjer se solnči. Ta primer je zdravnikom zagonetka. Delali so vse mogoče poskuse, da bi speče dekle prebudili, pa ni šlo. V spanje se je pogreznila tako, da je najprej čutila vedno močnejšo zaspanost, v februarju 1932. je pa nepremično obležala in šele zdaj se je začela prebujati. V spanju se je morala podvreči tudi manjši operaciji, drugače je pa bila ves čas zdrava. Hranijo jo s pomarančnim sokom, jajci in mlekom. Njena rodbina je dobivala od vseh strani ponudbe, da bi dovolila speče dekle kazati po Ameriki kot nekaj posebnega, pa je vse ponudbe odklonila.
\ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Listnica uredništva
I. K., Celje (Gaberje). Vesti o organizaciji sprejemamo le po strankinih organih, zato ne moremo natisniti Vašega dopisa.
Boljši predlog.
Izumitelj: «Gospod ravnatelj, jamčim vam, da boste lahko z mojim izumom v petih minutah izpraznili gledališče.*
Gledališki ravnatelj: «Dobro, verjamem vam. Toda meni bi bilo ljubše, če bi mi prinesli predlog, kako gledališče napolniti.*
Čudno.
Natakar: cKako to, gospod profesor, da vas zadnje čase sploh ni videti?*
Profesor: cDa me ni videti? Jaz tega še nisem opazil.*
Praktična žena.
Mož pri pogledu na cvetočo livado: «Poglej, ženica, ali ni to krasna naravna preproga?*
Zena: «Res je, .posebno, ker je ni treba stepati.*
Strog učitelj.
cZakaj pa nisi bil včeraj v šoli, Janezek?* se jezi učitelj na učenca.
Janezek: cOprostite, gospod učitelj, moja sestra se je poročila.*
Učitelj: «Dobro, zaenkrat naj ti bo oproščeno, toda glej, da se to ne ponovi.*
Pred sodiščem.
Sodnik: «Kako ste se drznili ponoči vlomiti v hišo in krasti?*
Tat: cGospod sodnik, zadnjič ste mi očitali, da sem bil tako predrzen, da sem kradel podnevi, zdaj mi pa očitate predrznost, ker sem kradel ponoči. Kdaj pa naj po vašem mnenju kradem?*
V ognju škodoželjnosti.
Mara: cPravim vam, da si sosedovi izposojajo vse. Celo srebrni pribor so si morali za hčerkino poroko izposoditi.*
Ana: «Kaj poveste! Jaz sem pa vedno mislila, da je njihov.*
Mara: «Kaj še, saj smo si ga prav tistega tudi mi izposodili za srebrno poroko.*
Navihan ec.
Lastnik kinematografa je hotel, da bi v njegovem kinu vse dame odlagale klobuke, in napisal je na vratih:
«V tem kinu mora vsaka dama odložiti klobuk, samo starejše dame lahko sede v klobukih.*
mali oglasi
Prodajam
razno manufakturno in galanterijsko blago in čevlje na knjižice škofjeloške mestne hranilnice. Anton oavnik — škofja Loka.	178
Dobra oblačila Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14.
Majhno posestvo na deželi se želi kupiti za 30.000 do 40.000 dinarjev. Kupčev naslov pove uprava «Domovine».	179
Službo lahkega hlapca
želi dobiti dvajsetletni mladenič, ki ima dobro izpričevalo svojega dosedanjega službodajalca. Plača 125 do 150 Din na mesec. Njegov naslov se zve pri upravi <Domovine».	183
Oblačilno blago in razne ostanke
kupite najceneje v trgovinah Senčar — Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob.	186
Pri oslabljenju živcev
uporabljajo, ekstrakt iz življenje tvorne žleze krepkih in zdravih živali (Kalefluid). Ta jača živčni sistem in krepi organizem. Ojaču je izločevalno delovanje vseh žlez. Detajlna literatura brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. — Kalefluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 5300/32.	181
Nepotrebna skrb.
Vernik: cGospod župnik, ali je greh opehariti žida?*
Župnik: «Ne delajte si nepotrebnih skrbil Greh bi že bil, toda takih grehov na svetu ni.>
Idealist.
Jera: «Kajne, Miha, da me ne jemlješ zaradi denarja.*
Miha: «Beži no, Jera, kaj pa misliš! Denar jemljem zaradi tebe.*
Ni vreden solnca.
Oče (sinu, ki lenuhari na vrtu): «Ze zopet lenuhariš. Nisi vreden, da bi nate solnce sijalo.* Sin: «Prav zato ležim v senci, ljubi oče.*
V šoli.
Profesor: «Kaj so znali Grki bolje kakor mi?» Dijak: «Grški jezik.. .*
Varčnost.
Gospa: cKolikokrat sem vam že rekla, da morate varčevati in že spet vidim, da gorita dve
sveči!*
Služkinja: «Ne, milostljiva. To je ena sveča, ki sem jo prerezala na dvoje!*
Vsak nekaj. <— Kaj ste dobili za dediščino po teti? — Jaz svaka, moja žena pa moža.
f	Dober svet.
Jaka: «Ali mi moreš svetovati za mojega sina poklic, v katerem bi prišel hitro naprej?* Lipe: <Pilot naj postane.*
Dober izgovor.
Stražnik: cStojte, vi ste osumljeni, da ste ukradli avtomobil.*
Tat: «Preiščite me mirno, gospod stražnik!*'
Med prijateljicami.
Draga: cRobert mi je rekel, da se mu zdim
vedno lepša, kadarkoli me sreča.*
Mira: «Kaj ne moreš napraviti tako, da bi se srečala pogosteje?*
Vraža.
Neomožena: «Poročili ste se na petetk! Mar ne verujete v vraže?*
Mlad mož: «Pač, toda šele od tega petka naprej!*
Pri izpitu.
«To vprašanje je vendar lahko*, je rekel profesor.
«To že, ampak odgovor je težak!* je priznal učenec.
Vzrok.
Sodnik: :«Zakaj se hočete ločiti od svoje žene?*
Zakonec: «Ker se, žal, ne morem ločiti od svoje tašče!*	^
Nič ne bo.
Redar: «To dirjanje vas bo stalo šofersko legitimacijo.*
Šofer: «Ne, gospod stražnik, saj je nimam.*
Prava uteha za živčno bolne!
Tako nenadno izpremernbo povzroči v prav kratkem času — že
PO NEKOLIKO TEDNIH
naše preizkušeno hranilno sredstvo.
Brezplačno in poštnine prosto
pošljemo vsem, ki se obrnejo do nas, obširno razpravo o tem hranilnem sredstvu.
Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se tako rešili bolečin, je izredno veliko.
Pišite še danes na nižje navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto:
Ernest Pasternack, Berlin S. 0.
Michaelkirchplatz 13, Abt. 88.
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a T.
Urejuje Filip Omladič,
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.