A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
34
ALI GRE SLOVENIJA V OBSEŽNE 
REFORME DELOVNE ZAKONODAJE 
ZARADI STATISTIČNE NAPAKE?
Fleksibilnost in varnost na trgu dela v Sloveniji
Tanja Česen
Povzetek 
Fleksibilna varnost je ena izmed smernic evropske politike zaposlovanja, ki uvaja ob večji 
fleksibilnosti delovnih razmerij tudi večjo varnost delovnih ljudi. Fleksibilnost na trgu dela 
merimo z oblikami nestandardne zaposlitve. Po deležu nestandardnih zaposlitev – določen 
čas, skrajšani delovnik, samozaposlitev – je Slovenija s 33 % tako zaposlenih blizu evropskega 
povprečja. Obstaja pa statistična nedoslednost: indikatorja o zaposlenosti za določen čas 
(11,7 %) slovenska statistika ne objavlja. Zato nekateri analitiki in akterji politike sklepajo, 
da je osnovni indikator fleksibilnosti zaposlenost s krajšim delovnikom. Pri tem indikatorju 
pa obstaja večja neskladnost statističnih indikatorjev: po Eurostatu je v Sloveniji le 3,5 % 
zaposlenih s skrajšanim delovnikom, po SURSu pa je takih zaposlitev 10,7 %. Ali je torej 
statistična napaka Eurostata razlog za obsežne reforme delovne zakonodaje? Varnost pa po 
drugi strani predstavljajo aktivnosti politike trga dela – storitve, pomoči in ukrepi. Evropska 
politika trga dela v Sloveniji še vedno ni ustrezno implementirana, po višini javnih izdatkov 
za politiko trga dela smo na repu evropskih držav. Če je uveljavitev fleksibilne varnosti 
prioriteta aktualne slovenske politike, potem je pričakovati več varnosti in uveljavitev 
sodobne evropske politike trga dela. 
Summary
Flexicurity initiative is part of the European employment policy guidelines that introduce 
more flexible labor relations together with higher security of working people. Labor market 
flexibility is measured with non-standard employment – fixed-term, part time, and self-
employment. Non-standard employment accounts for 33 % of total employment in Slovenia 
and is close to the European average. But there is a statistical inconsistency: Slovenian 
statistics does not publish indicator on fixed-term employment at all (11,7 %). Because of 
that some analytics and policy actors resolve that the only indicator for flexibility might be 
part time employment. With this indicator there is even larger inconsistency: according to 
35
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
the Eurostat only 3,5 % are part time employed, while by Slovenian statistics the indicator 
is 10,7 %. Is statistical error the main cause for the extensive labor legislation reforms? 
Activities of the labor market policy – services, supports and measures – on the other hand 
represent the security. European labor market policy is still not adequately implemented, 
by the public expenditure for labor market policy we are on the tail of European countries. 
If enforcement of flexicurity is the main priority of the current Slovenian policy, then one 
would expect higher security and implementation of modern European labor market policy.
Predgovor 
Fleksibilna ali prožna varnost ali varna prožnost je pogosto uporabljen izraz in glavni 
razlog za delovne-pravne reforme. Večinoma se pod tem pojmom razume, da bi bilo 
treba olajšati odpuščanje zaposlenih. Poudarja se tudi, da je treba povečati zaposlenost s 
skrajšanim delovnikom, in razumeti je, kakor, da je to edina oblika fleksibilne zaposlenosti. 
Glede na to, da se uporablja tudi takrat, ko vsebinsko ni smiselno, se poraja vprašanje ali 
govorci sploh poznajo pomen pojma. Naslednje vprašanje, ki se poraja, pa je, kako meriti 
fleksibilnost in varnost trga dela. Politiki, ki pojem v zvezi s trgom dela radi in pogosto 
uporabljajo, ne povedo. 
1. Uvod
Pogosto uporabljen izraz fleksibilna ali prožna varnost ali varna prožnost (flexibility) 
predstavlja v Sloveniji glavno usmeritev aktualne politike v izhodni strategiji1. V navedenem 
dokumentu, v paketu delovno pravnih reform in v aktualni politiki je pogrešati potrebne 
aktivnosti politike zaposlovanja in politike trga dela. Skratka, glavni poudarek politike je 
na prožnosti, kljub v naslovu poudarjeni varnosti. 
V evropski politiki zaposlovanja so prednostne druge usmeritve, npr. razvoj, kvaliteta dela, 
človeški kapital. Nove evropske smernice politike zaposlovanja (oktober 2010) vključujejo 
sledeče aktivnosti politike: rast zaposlenosti moških in žensk, zmanjševanje brezposelnosti 
in promocija kvalitete delovnih mest; razvoj izobražene delovne sile skladno s potrebami 
trga dela in promocija vseživljenjskega učenja; izboljšanje kvalitete izobraževanja in 
rast izobraževanja na tretji stopnji; promocija družbenega vključevanja in preprečevanje 
revščine. 
V Sloveniji evropska politika zaposlovanja in evropska politika trga dela še zdaj nista 
ustrezno implementirani. Na področju politike zaposlovanja niso uveljavljeni pravi ukrepi 
1  Slovenska izhodna strategi ja  2010-2013,  poglavje 3.  Krepitev elementov varne prožnost i .
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
36
in aktivnosti politike ne gredo v pravo smer. Zaradi neznanja prihaja do pojmovne zmede in 
se očitno napačno razume, da je politika zaposlovanja to, kar dela Zavod RS za zaposlovanje 
(ZRSZ). Če pride vprašalnik iz EU o aktivnem staranju, naj bi se v odgovoru ne pisalo o 
programih ZRSZ za starejše brezposelne; če pride vprašalnik o spodbujanju zaposlovanja 
mladih, naj se ne piše o programih za mlade brezposelne, ampak o aktivnosti politike 
za mlade. Podobno je tudi z novimi zakoni, npr. Zakon o urejanju trga dela je bil dobra 
priložnost za implementacijo evropske politike trga dela, pa je ni uvedel, kljub pravočasnim 
in pogostim strokovnim opozorilom. Na sestanke strokovnih komisij za zaposlovanje v 
Bruselj in v Evropi naj bi hodile strokovno kompetentne osebe in ne razni turistični vodiči, 
biologi, kemiki. Iz javnih nastopov in dokumentov je jasno, da tudi aktualni politiki, ki 
na pomembnih sestankih v EU o evropski razvojni strategiji govorijo o socialni politiki 
ali o ‘ekonomiji in sociali’ namesto o politiki zaposlovanja, očitno o evropski politiki 
zaposlovanja nič ne vedo, ne razumejo in govorijo stvari ‘out-of-focus’. Država naj 
opravlja svoje osnovno delo, v krizi na trgu dela naj bi denarno pomagala delavcem, ki 
ne prejmejo plač in so lačni, naj jih ne pošilja po pomoč na dobrodelne organizacije. V 
razvitih evropskih državah, ki imajo že dolgo izkušnje z anomalijami kapitalizma in slabimi 
delodajalci, je to dobro urejeno. Če delodajalec odpove, je država tista, ki zaščiti presežne 
delavce z nadomestilom izgube dohodka. Za zaščito osnovnih človekovih pravic in pravic 
delavcev je že skrajni čas. 
2. Fleksibilna varnost v evropski politiki zaposlovanja
Danski model fleksibilne varnosti (flexi-curity – flexibility in security) so oblikovali v okviru 
reform trga dela v devetdesetih letih v času visoke in rastoče brezposelnosti. Model ni nekaj 
novega, ampak je osnovan na danski tradicionalno fleksibilni ureditvi trga dela. Nova v 
modelu pa je aktivna vloga države kot tretjega partnerja v družbenem dialogu, ki poskrbi za 
varnosti in ‘aktivacijo’ delavcev, ki zgubijo delo. Danci so leta 1994 prvi v Evropi uvedli 
aktivno politiko trga dela za zmanjšanje brezposelnosti. Danski model fleksibilne varnosti 
je bil doslej uspešen, saj so imeli visoko stopnjo varnosti in nizko brezposelnost. Vendar je 
treba vedeti, da je model t.i. zlatega trikotnika zelo drag, Danska je leta 2008 za politiko trga 
dela potrošila 2,4 % BDP (Slovenija 0,4 %) in to v času nizke brezposelnosti 3,3 %. Zaradi 
visokih izdatkov za politiko trga dela ima Danska visoke davke. Kljub doslej uspešnemu 
modelu pa je na Danskem v krizi v letu 2009 brezposelnost porasla na 6 %. 
Danski model fleksibilne varnosti je začela od leta 2000 dalje vključevati v vse svoje 
osnovne razvojne dokumente politike zaposlovanje tudi Evropska komisija. V Lizbonski 
agendi2 iz leta 2000 so v okviru razvoja politike zaposlovanja opredeljena ključna področja, 
2  »Giv ing higher  pr ior i ty  to  l i fe long learning … by exploi t ing the complementar i ty  between l i fe long learning and 
adaptabi l i ty  through f lex ib le management of  working t ime and job rotat ion.«  L isbon European Counci l ,  Presidency 
conclusions,  23-24.03.2000
37
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
med njimi je dana večja prioriteta vseživljenjskemu učenju, in sicer z »izkoriščanjem 
komplementarnosti med vse življenjskim učenjem in prilagodljivostjo s fleksibilnim 
upravljanjem delovnega časa in menjavanjem služb.« 
Na osnovi usmeritev Lizbonske agende, ki opredeljujejo razvoj EU do leta 2010, je 
Evropska komisija sprejela prve letne Smernice politike zaposlovanja držav članic za 
leto 20013. V smernicah zaposlovanja je med drugim povečanja zaposlenosti spodbujanje 
samo-zaposlovanja in v okviru spodbujanja prilagodljivosti podjetij in zaposlenih med 
drugim poudarjajo »… Modernizacijo organizacije dela vključno s fleksibilnimi oblikami 
dela, da bi podjetja postala bolj produktivna in konkurenčna, z doseganjem ravnovesja med 
fleksibilnostjo in varnostjo, in rastjo kvalitete dela.« Države članice so se zavezale, da bodo 
v delovni zakonodaji opredelile bolj fleksibilne oblike dela, pri tem bodo zagotovile ljudem 
primerno varnost zaposlitve.
Smernice politike zaposlovanja4 za leto 2002 so povzele navedene usmeritve iz prejšnjega 
leta, s tem, da so poudarile, da bi morala podjetja postati ne samo bolj produktivna in 
konkurenčna, pač pa se bolje prilagajati industrijskim spremembam.
Novost smernic politike zaposlovanja5 za leto 2003 je bila v tem, da so bili opredeljeni trije 
splošni cilji: polna zaposlenost, izboljšanje kvalitete in produktivnosti dela ter družbena 
kohezija in vključevanje. Prednostne usmeritve politike zaposlovanja (2003 in 2004) so 
bile opredeljene v desetih smernicah, tretja smernica se je nanašala na fleksibilnost. V tretji 
smernici je bila opredeljena promocija prilagodljivosti in mobilnosti delavcev in podjetij 
na trgu dela, upoštevaje fleksibilnost in varnost zaposlitve ter dialog s socialnimi partnerji. 
3  »The social  par tners are inv i ted to negot iate and implement at  a l l  appropr iate levels  agreements to modernize the 
organizat ion of  work,  inc luding f lex ib le working arrangements,  wi th the aim of  making under takings product ive 
and compet i t ive,  achieving the required balance between f lex ib i l i ty  and secur i ty,  and increasing the qual i ty  of 
jobs.  Subjects to be covered may,  for  example,  inc lude the introduct ion of  new technologies,  new forms of  work 
and working t ime issues such as the expression of  working t ime as an annual  f igure,  the reduct ion of  working 
hours,  the reduct ion of  over t ime,  the development of  par t - t ime working,  access to career  breaks,  and associated 
job secur i ty  issues.«  Guidel ines for  Member States’  employment pol ic ies for  the year  2001,  Counci l  decis ion, 
19.01.2001
4  »The social  par tners are inv i ted to negot iate and implement at  a l l  appropr iate levels  agreements to modernise the 
organizat ion of  work,  inc luding f lex ib le working arrangements,  wi th the aim of  making under takings product ive, 
compet i t ive and adaptable to industr ia l  change,  achieving the required balance between f lex ib i l i ty  and secur i ty, 
and increasing the qual i ty  of  jobs… « 
Guidel ines for  Member States’  employment pol ic ies for  the year  2002,  Counci l  decis ion,  18.02.2002 
5  »Member States wi l l  fac i l i tate the adaptabi l i ty  of  workers and f i rms to change,  taking account of  the need for 
both f lex ib i l i ty  and secur i ty  and emphasiz ing the key ro le of  the social  par tners in  th is  respect .  Member States 
wi l l  rev iew and,  where appropr iate,  reform over ly  restr ict ive elements in  employment legis lat ion that  af fect  labor 
market  dynamics … and under take other  appropr iate measures to promote:  d ivers i ty  of  contractual  and working 
arrangements,  inc luding arrangements on working t ime,  favor ing career  progression,  a better  balance between 
work and pr ivate l i fe  and between f lex ib i l i ty  and secur i ty…« 
Guidel ines of  the employment pol ic ies of  Member States’ ,  Counci l  decis ion,  22.07.2003 
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
38
Smernica 3. Promocija prilagodljivosti in mobilnosti na trgu dela vsebuje aktivnosti: 
1) spodbujanje raznolikosti delovnih pogodb, vključno s fleksibilnim delovnim časom, 
spodbujanjem razvoja kariere, ravnovesjem med delom in družino, ter ravnovesjem 
med fleksibilnostjo in varnostjo, 
2) vključevanje manj izobraženih v izobraževanje, 
3) izboljšanje delovnih pogojev, vključno boljše zdravje in varnost pri delu, 
4) oblikovanje inovativnih oblik organizacije dela, 
5) preglednost prostih delovnih mest – do leta 2005 na evropski ravni.
Države članice EU so se obvezale, da bodo pregledale delovno zakonodajo in reformirale 
restriktivna določila, ki ovirajo dinamiko na trgu dela in spodbujale raznolikost delovnih 
in pogodbenih ureditev, vključno z ureditvijo delovnega časa, podporo profesionalni 
karieri, boljšim ravnovesjem med delovnim in privatnim življenjem, med fleksibilnostjo in 
varnostjo zaposlitve. 
Smernice zaposlovanja za leto 2004 so bile nespremenjene, razen v določilu, da smernice 
iz leta 2003 veljajo tudi za nove države članice EU. V letu 2005 je, na osnovi evalvacije 
uresničevanja usmeritev Lizbonske agende do leta 2010 in zaradi nedoseganja ciljev, 
prišlo do njene temeljite revizije. Novost je ugotovitev, da bo lahko doseči ‘rast in delovna 
mesta’ le z usklajenim delovanjem politike zaposlovanja z ekonomsko politiko. Tako so 
nastale »Integrirane smernice za rast in zaposlitev«6 2005-2008, ki so v enem dokumentu 
združevale smernice makroekonomske politike (smernice 1-6), mikroekonomske politike 
(smernice (7-16) in politike zaposlovanja (smernice 17-24). Z integriranimi smernicami je 
evropska politika zaposlovanja ob ekonomski politiki postala osrednja razvojna politika s 
ciljem ‘več in boljših zaposlitev.’ 
V Evropskih smernicah7 politike zaposlovanja 2005-2008 so opredeljeni trije splošni cilji: 
polna zaposlenost, izboljšanje kvalitete in produktivnosti dela ter krepitev socialne in 
teritorialne kohezije. Osnovne prioritete so naslednje:
1) Vključiti in zadržati v zaposlitev več ljudi, povečati ponudbo dela, modernizirati sisteme 
socialne zaščite (smernice 17-20),
2) Izboljšati prilagodljivost delavcev in podjetij (smernici 21-22)
3) Povečati investicije v človeški kapital z izobraževanjem in strokovnim znanjem (smernice 
23-24). 
V vse bolj globalnem gospodarstvu in ob razvoju novih tehnologij imajo delavci in 
podjetja priložnost in dolžnost prilagajanja. V okviru druge prioritete politike zaposlovanja 
je poudarek na večji fleksibilnosti podjetij, da bi lahko reagirala na nenadne spremembe 
v povpraševanju, da bi se prilagajala novim tehnologijam, bila inovativna in ostala 
6  Integrated Guidel ines for  Growth and Jobs,  2005,  http://europa.eu. int/growthandjobs 
7  Guidel ines of  the employment pol ic ies of  the Member States’ ,  Counci l  decis ion,  12.07.2005 
39
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
konkurenčna. Odgovarjati morajo na naraščajoče zahteve po kvaliteti dela, se soočati s 
staranjem prebivalstva in vse manj mladih začetnikov. Ljudje se morajo po drugi strani 
tudi prilagajati spremembam v gospodarstvu, vključno z uporabo informacijskih in 
komunikacijskih tehnologij in spremembam v njihovem delovnem statusu ter biti 
pripravljeni za vse življenjsko izobraževanje. Geografska mobilnost je tudi potrebna, da bi 
lahko imeli ljudje dostop do zaposlitvenih možnosti in tudi v okviru držav EU. 
Smernica 21 v evropski politiki zaposlovanja glasi: Promocija fleksibilnosti povezane z 
varnostjo zaposlitve, ob zmanjševanju segmentacije na trgu dela, ob upoštevanju vloge 
socialnih partnerjev, s prilagajanjem delovne zakonodaje, z raznovrstnimi oblikami pogodb 
in delovno ureditvijo, … s promocijo inovativnih in prilagodljivih oblik organizacije dela, 
spodbujanjem spremembe v poklicnem statusu, vključno usposabljanje, samo zaposlovanje 
in geografsko mobilnost. 
Evropska komisija je na seji sveta EU dne 23/24 marca 2006 ob ponovni obravnavi 
»Lizbonske strategije za zaposlitve in rast« med posebnimi področji, ki zahtevajo prioritetno 
akcijo do konca leta 2007 poleg povečanih investicij v znanje in inovacije, spodbujanjem 
poslovnih potencialov, uvrstila tudi povečanje zaposlitvenih priložnosti. Rast zaposlenosti 
ostaja med najvišjimi prioritetami. V tem okviru je potrebno v nacionalnih programih 
reform opredeliti obsežno strategijo za večjo prilagodljivost delavcev in podjetij. V tem 
kontekstu je ključni izziv ravnovesje med fleksibilnostjo in varnostjo zaposlitve. Evropska 
komisija bo skupno z državami članicami razvila niz splošnih principov o fleksibilnosti in 
varnosti zaposlitve s ciljem doseči bolj odprte in dostopne trge dela in produktivna delovna 
mesta.
Smernice politike zaposlovanja 2008-2010 so vključile koncept fleksibilne varnosti med 
osnovne cilje: polna zaposlenost, izboljšanje produktivnosti in kvalitete dela, ekonomska, 
družbena in regionalna kohezija. V okviru cilja polne zaposlenosti je navedeno, da je 
ključnega pomena uvedba integriranega koncepta fleksibilne varnosti. Politika fleksibilne 
varnosti se istočasno nanaša na fleksibilnost trga dela, organizacijo dela in delovna razmerja, 
usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, ter tudi varnost zaposlitve in socialna 
varnost. O fleksibilni varnosti govori ista smernica 21, ki spodbuja fleksibilnost v povezavi 
z varnostjo zaposlitve. 
Smernico 21 je EU razvila v samostojni pobudi - fleksibilna varnost, t.j. fleksibilen trg dela 
in dohodkovna varnost. Predstavlja odgovor na dilemo, kako povečati konkurenčnost in 
ohraniti evropski socialni model. Razlog za iniciativo je boljše prilagajanje ljudi in podjetij 
na vpliv globalizacije in tehničnega napredka. Koncept vsebuje: fleksibilne in zanesljive 
delovne pogodbe, vseživljenjsko učenje, aktivno politiko trga dela in moderen sistem 
socialne varnosti – pomoči politike trga dela. 
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
40
3. Analiza in indikatorji fleksibilnosti trga dela in delovne mobilnosti v Sloveniji
Za spremljanje izvajanja evropske politike zaposlovanja in analize trgov dela v državah 
članicah je EMCO delovna skupina za indikatorje oblikovala indikatorje trga dela. 
Fleksibilnost trga dela merimo z evropskim indikatorjem nestandardnih oblik dela (non-
standard employment) – raznovrstnih pogodbenih in delovnih ureditev (diversity of working 
and contractual arrangements). Indikator prikazuje relativno število delovni aktivnih 
s skrajšanim delovnikom, po pogodbah za določen čas in samozaposlene v primerjavi z 
delovno aktivnim prebivalstvom. 
Delovno aktivno prebivalstvo, ki dela s skrajšanim delovnikom,8 je v Sloveniji najbolj znan 
in v posameznih analizah in dokumentih edini podatek o fleksibilnosti. Slovenska statistika 
izračunava in objavlja le podatke o zaposlenosti s skrajšanim delovnikom, ne objavlja pa 
zaposlenosti po pogodbah za določen čas. V rezultatih ankete o delovni sili SURS upošteva 
število delovnih ur - meja je <36 opravljenih delovnih ur tedensko - podobno (<35 ur) tudi 
v številnih drugih evropskih državah. 
Slovenski statistični podatki iz ankete o delovni sili (ADS) v letu 2009 prikazujejo, da 
v Sloveniji 10,7 % delovno aktivnih dela s skrajšanim delovnikom. Vrzel med moškimi 
in ženskami je velika: 8,5 % moških in 13,4 % žensk dela s skrajšanim delovnikom. V 
primerjavi z letom 2008 se je stopnja povečala za 1,5 odstotno točko, pri ženskah celo 1,7 
odstotno točko. Opazen je večji porast leta 2004, sicer je časovna serija stopenj zaposlenosti 
v obdobju 2004-2008 relativno stabilna. Delo s skrajšanim delovnikom je najbolj pogosto 
med ženskami, mladimi in med starejšimi zaposlenimi, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne 
morejo več delati polnega delovnika. 
Pri tem indikatorju je pomembno opazovati prostovoljno in neprostovoljno delo. Kot 
deviacijo na trgu dela je treba upoštevati neprostovoljno delo, ne pa z raznimi ukrepi 
celo spodbujati delo s skrajšanim delovnikom (npr. Zakon o malem delu). V ZDA delo s 
skrajšanim delovnikom obravnavajo kot obliko pod-zaposlitve (under employment) in ga 
prištevajo k stopnji brezposelnosti. V Sloveniji polovica ljudi dela s skrajšanim delovnikom 
neprostovoljno, ker ne najdejo dela s polnim delovnikom.
8  Delo s  krajš im delovnikom se nanaša na g lavno zaposl i tev.  Po metodologi j i  LFS Eurostat  upošteva odgovor 
anket i ranca na vprašanje al i  je  zaposlen s polnim al i  delnim delovnikom. Sloveni ja  pa pr i  tem indikator ju 
upošteva odgovor  na vprašanje o števi lu delovnih ur,  k jer  je  meja 35 ur  tedensko.  
Vir :  Eurostat ,  LFS Methodology and def in i t ions.  http://epp.eurostat .ec.europa.eu/por tal/page/por tal/
employment_unemployment_l fs/methodology/def in i t ions
41
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
Slika 1
Zaposleni s skrajšanim delovnikom, Slovenija v %
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
10.0
12.0
14.0
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Vir: SURS ADS
%
skupaj moški ženske
Evropska statistika je za Slovenijo izračunala drugačno 3,5 % stopnjo9, ki je trikrat nižja 
od slovenskega indikatorja. Razlika med slovensko in evropsko stopnjo omaja zaupanje v 
zanesljivost statističnih podatkov in indikatorjev. Upati je, da ta evropski statistični izračun 
ni vplival na hitenje aktualne politike s paketom reform trga dela in delovne zakonodaje z 
osnovnim ciljem povečanja fleksibilnosti.10 Posledica napačnega razumevanja so napačne 
aktivnosti in morda tudi ideja o malem delu. 
Indikator ‘stopnja zaposlenosti s skrajšanim delovnikom’ bi bilo potrebno analizirati 
podrobneje po spolu in po starostnih skupinah. Vendar uradna statistika objavlja le podatke 
po spolu, podobno objavlja tudi Eurostat, ker je osnovni namen le mednarodna primerljivost 
in ne poglobljena analiza. Podrobnejši prikaz indikatorja po petletnih starostnih skupinah, 
spolu in po razlogih (izobraževanje, družina, bolezen, prostovoljno, idr.) je omogočal LMIS 
informacijski sistem indikatorjev trga dela na MDDSZ, ki pa je zaradi nerazumevanja že 
dve leti blokiran. S tem so bile onemogočene nujno potrebne bolj podrobne analize trga 
dela v kriznem času.
Druga oblika fleksibilne zaposlitve je delo po pogodbah za določen čas – koncept začasnih 
zaposlitev. Med delovno aktivnimi leta 2009 jih je 11,7 % delalo po pogodbah za določen 
čas. Razlike med spoloma so v tem primeru zelo majhne; 11,5 % moških in 12 % žensk. 
V opazovanem obdobju je trend zmanjševanja te oblike zaposlitev, kar dokazuje večjo 
fleksibilnost in je očitno, da so v krizi ti zaposleni najprej izgubili delo. Delo za določen čas 
je prevladujoča oblika zaposlitve mladih. Tudi med skromnim številom prostih delovnih 
mest 16,1 % v primerjavi s številom brezposelnih jih je kar 78 % za delo za določen čas. 
9  V i ra:  Eurostat ,  por tal  Stat ist ics,  Labour market ,  in  European Commission DG Employment:  Indicators for 
monitor ing the Employment Guidel ines and indicators for  employment analys is  2010,  compendium, 20.07.2010.
10  Krepitev elementov varne prožnost i ,  S lovenska izhodna strategi ja  2010-2013,  V lada,  februar  2010.
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
42
Slika 2
Zaposleni po pogodbi za določen čas, Slovenija, v %
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
10.0
12.0
14.0
16.0
2005 2006 2007 2008 2009
Vir: Eurostat LFS
%
skupaj moški ženske
Podatkovni vir za indikator zaposlenost po pogodbah za določen čas je evropska statistika 
Eurostat, ker slovenska statistika ne objavlja te informacije iz ankete o delovni sili (ADS). 
Zato prihaja pri oblikovalcih politike do napačne percepcije, da merimo fleksibilnost le z 
indikatorjem stopnja zaposlenosti s krajšim delovnikom. Največja je intenzivnost te oblike 
zaposlitve med ženskami do 29 let.
Tretja oblika fleksibilne zaposlitve so samozaposleni. Med samozaposlene sodijo po 
evropski metodologiji osebe, ki delajo za zaslužek v lastnem poslu, strokovni praksi ali 
na kmetiji. Po slovenski statistični metodologiji med samozaposlene sodijo: samostojni 
podjetniki posamezniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost (npr. odvetniki, samostojni 
raziskovalci, kulturniki, duhovniki itd.) in kmetje. 
Slika 3
Samozaposleni, Slovenija, v %
0.0
2.0
4.0
6.0
8.0
10.0
12.0
14.0
16.0
2004 2005 2006 2007 2008 2009
Vir: SURS ADS
skupaj moški ženske
43
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
Samozaposlenih je 10,7 % delovno aktivnih oseb, 14,8 % moških in 5,8 % žensk. Stopnja 
samozaposlenosti se v opazovanem obdobju giblje med 10-11 %, med njimi jih 8,4 % dela 
s skrajšanim delovnikom. Iz podatkov LMIS po starostnih skupinah je to oblika fleksibilne 
zaposlitve, ki je značilna za starejše moške. Vse bolj pa se pojavlja kot oblika zaposlitve 
mladih v določenih poklicih, ker ne najdejo redne zaposlitve. Spodbujanje samozaposlitve 
mladih, ki nimajo delovnih izkušenj, ni najbolj smiselno in je predvsem zmanjševanje 
brezposelnosti mladih diplomantov; bolj ustrezno bi bilo zaposlitveno svetovanje in 
posredovanje bolj kvalitetne zaposlitve mladini. 
V nestandardnih oblikah zaposlitve dela v Sloveniji11 kar tretjina 33,1 % delovno aktivnih 
oseb. V primerjavi z EU in Avstrijo je v Sloveniji relativno manj zaposlenih s skrajšanim 
delovnikom, več pa po pogodbah za določen čas, samozaposlenih pa je približno toliko kot 
v Avstriji. 
Slika 4
Nestandardne oblike zaposlitve, 2009, v %
0.0
5.0
10.0
15.0
20.0
25.0
part-time fixed-term self-employed
Vir: SURS, Eurostat
Slovenija Avstrija EU-15
Mednarodna primerjava fleksibilnosti trga dela z državami EU postavlja Slovenijo po 
fleksibilnosti trga dela med Francijo in Finsko ter Ciper in Luksemburg. Najvišjo stopnjo 
fleksibilnosti zaposlitev imajo na Nizozemskem, v Nemčiji in v Španiji. Na Nizozemskem 
in v Nemčiji predvsem zaradi visoke stopnje zaposlitve s skrajšanim delovnikom, predvsem 
žensk, medtem ko v Španiji in Portugalski prevladuje delo po pogodbah za določen čas, 
zaradi sezonske narave dejavnosti (turizem in kmetijstvo).
Razlike so največje v stopnji zaposlenih s skrajšanim delovnikom (SLO 10,7 %, EU 15,1 %) 
in samozaposlenih (SLO 10,7 %, EU 14,9 %), medtem ko je zaposlenih po pogodbah za 
določen čas v Sloveniji relativno več kot v EU (SLO 11,7 %, EU 9,7 %). 
11  Zakon o delovnih razmerj ih  (ZDR,  1.1.2003) zajema obl ike f leksibi lnost i  dela:  delo za določen čas (53.  č len) , 
delo s  skrajšanim delovnim časom (64.  č len) ,  opravl janje dela na domu (67.  č len) . 
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
44
Značilnost je, da več žensk dela s skrajšanim delovnikom in po pogodbah za določen 
čas, medtem ko je več moških samozaposlenih. Po starostnih skupinah je med mlajšimi 
pogostejša oblika zaposlitev za določen čas, medtem ko je med starejšimi delavci več 
zaposlitve s skrajšanim delovnikom. Zaposlitev za določen čas prevladuje pri mladih do 24 
let starosti in predvsem pri mladih zaposlenih ženskah. V časovni primerjavi se relativno 
povečuje zaposlenost s skrajšanim delovnikom. 
Slika 5 
Nestandardna oblike zaposlitve, države EU, 2009, v %
61
.1
44
.0
43
.5
41
.8
41
.7
41
.4
41
.4
41
.1
39
.6
39
.5
38
.9
38
.8
38
.8
38
.3
38
.2
34
.8
33
.9
33
.1
31
.5
28
.5
25
.8
25
.5
23
.0
21
.8
21
.2
19
.3
18
.8
17
.4
16
.5
0
10
20
30
40
50
60
70
NL DE ES P
T IT
EU
-1
5 PL SE BE E
L
EU
-2
7 DK A
T IE UK FR F
I SI CY LU M
T CZ HU RO S
K LV EE LT BG
Vir: Eurostat, Surs
%
V okviru evropske ankete merimo indikator tranzicije med statusi na trgu dela, in sicer 
zaposlenost za nedoločen in za določen čas, samozaposlenost, brezposelnost in neaktivnost. 
Večina zaposlenih za nedoločen čas je imelo po enem letu enak status, med zaposlenimi za 
določen čas jih je polovica imela enak status, tretjina pa je imela zaposlitev za nedoločen 
čas. Med samozaposlenimi jih je imelo po enem letu dve tretjini enak status, četrtina pa jih 
je bila zaposlenih za nedoločen čas. Med brezposelnimi jih je bila polovica še brezposelnih, 
četrtina zaposlenih – od tega dve tretjini za določen čas, petina pa jih je bila neaktivnih. 
Med neaktivnimi je ostala večina neaktivnih. 
Tabela 1: 
Tranzicija med statusi na trgu dela v Sloveniji (osebe 15-64 let), v %
Status 2007 
Status 2006 
Zaposleni-
stalno
Zaposleni-
začasno
Samoza-
posleni
Brezpo-
selni
Neaktivni
Skupaj 49 8 5 8 31
Zaposleni - stalno 91 5 2 1 2
Zaposleni - začasno 36 52 2 8 2
Samozaposleni 24 5 63 3 5
Brezposelni 8 16 2 54 20
Neaktivni 2 3 1 4 90
Vir :  Eurostat ,  EU-SILC
45
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
Drugi pojem v kontekstu prilagodljivosti je mobilnost delovne sile, ki vključuje mobilnost 
ljudi v prostoru, med poklici, med službami, itd. Za mobilnost v prostoru imamo statistične 
podatke in indikatorje, mobilnost med poklici in med službami pa lahko le ocenimo na 
osnovi posrednih informacij. 
Geografska mobilnost zaposlenih v Sloveniji se je obdobju od leta 2000 do leta 2009 
povečala od 40 % na 49 %, to pomeni, da se 49 % zaposlenih in samozaposlenih dnevno 
vozi na delo v drugo občino. Geografska mobilnost je enakomerna pri obeh spolih, 49,5 % 
pri moških in 48 % pri ženskah, v tem obdobju se je bolj povečala pri ženskah. 
Mobilnost zaposlenih med službami lahko ocenimo posredno na osnovi podatkov o 
prostih in zasedenih delovnih mestih.12 Oktobra 2010 je bilo 17.422 prostih delovnih mest, 
kar je sicer 11 % več kot leto prej, vendar 12 % manj kot oktobra 2008. Skupno število 
prostih delovnih mest v obdobju januar - oktober 2010 je bilo 3 % nižje kot leto prej, ter 
kar 32 % nižje kot leta 2008, pred začetkom krize. Oktobra 2010 je bilo 2,2 % prostih v 
primerjavi z zasedenimi delovnimi mesti, skupno število prostih delovnih mest je v letu 
2010 predstavljalo po oceni 21 % zasedenih delovnih mest. Število zasedenih delovnih mest 
(800 tisoč) se še zmanjšuje, najbolj se zmanjšuje v predelovalni industriji in gradbeništvu, 
povečuje pa se v strokovnih storitvah. 
Anketa o fleksibilnosti trga dela13 nudi dopolnilne kvalitativne informacije. Namen ankete 
(na osnovi evropske metodologije) je bil oceniti pripravljenost zaposlenih sprejeti delo v 
manj ugodnih delovnih razmerah in v netipičnih oblikah ter v kolikšni meri vpliva pri tem 
na njihovo odločitev višina plače. Vprašanja so se nanašala na različno dolžino delovnega 
časa, pogostnost nočnega dela, nadurnega dela, dela v izmenah in ob praznikih ter na 
njihovo brezposelnost v preteklosti.
Osnovne ugotovitve ankete o fleksibilnosti trga dela v Sloveniji so naslednje:
• 91 % zaposlenih s polnim delovnim časom ne želi delati s skrajšanim delovnikom,
• 38 % zaposlenih se je izobraževalo v zadnjih 12 mesecih, 
• 13 % zaposlenih dela redno in 43 % dela občasno nadurno delo,
• 32 % zaposlenih dela redno dela in 4 % dela občasno dela v izmenah,
• 15 % zaposlenih bi sprejelo nedeljsko delo, 32 % delo ob sobotah in 30 % nočno delo za 
višje plačilo oziroma dodaten prosti čas,
• 84 % zaposlenih je pripravljenih sprejeti delo bolj zgodaj zjutraj ali bolj pozno zvečer za 
višje plačilo oziroma dodaten prosti čas,
• 57 % zaposlenih je pripravljenih za delo, kadarkoli bi zahteval delodajalec za višje plačilo 
oziroma dodaten prosti čas,
12  Prosto delovno mesto je  def in i rano kot  delovno mesto na novo ustvar jeno,  nezasedeno al i  takšno,  k i  bo kmalu 
postalo prosto,  za katero delodajalec akt ivno išče pr imernega kandidata izven podjet ja  in  k i  bo zasedeno takoj 
a l i  v  b l ižnj i  pr ihodnost i .  V i r :  Prosta delovna mesta,  ZRSZ,  SURS,  25.11.2010
13  V i r :  Anketa o f leksibi lnost i  t rga dela,  juni j  2004,  SURS Stat ist ične informaci je št .  246 / 2005
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
46
• 69 % zaposlenih je pripravljeni delati več ur za večjo plačo,
• 57 % zaposlenih se dnevno vozi na delo več kot 6 km od doma,
• 21 % zaposlenih porabi za vožnjo na delo od 1-2 uri dnevno,
• 74 % zaposlenih je pripravljenih sprejeti novo delo, čeprav bi se bilo treba voziti na delo 
dalj časa,
• 32 % zaposlenih je pripravljenih preseliti se v drug kraj, če bi našli novo delo,
• 66 % brezposelnih želi delo s polnim delovnikom,
• 95 % brezposelnih se je pripravljenih voziti na delo,
• 41 % brezposelnih je pripravljenih preseliti se v drug kraj, če bi našli delo.
4. Varnost na trgu dela
Varnost zaposlitve ima dva vidika: nadaljevanje zaposlitve – zaposlitvena varnost in v 
primeru izgube zaposlitve možnost hitro najti drugo zaposlitev – zaposljivost. Pri prehodu 
iz brezposelnosti v zaposlenost je pomembno učinkovito posredovanje dela institucij 
zaposlovanja ter obseg in učinkovitost aktivnosti politike trga dela. 
Varnost zaposlitve pri delodajalcu je delno zagotovljena z odpovednimi roki in z 
odpravninami, ki so odvisne od trajanja zaposlitve. V času odpovednega roka ima zaposleni 
možnost poiskati drugo zaposlitev, odpravnina pa je nagrada za preteklo delo in prvo 
nadomestilo izgube dohodka. Če odpuščeni delavec hitro najde drugo delo, ne potrebuje 
nadomestila za brezposelnost. Z odpravnino je zaščiten delavec in tudi delodajalec, da bivši 
zaposleni ne odide takoj h konkurenci. V primeru, če sam hitro ne najde drugega dela, pa je 
država tista, ki mora na osnovi evropskih standardov (Evropska socialna listina) poskrbeti 
za ljudi, ki izgubijo delo. 
Za merjenje varnosti zaposlitve bi lahko uporabili naslednje indikatorje: odpovedni rok, 
odpravnina, višina nadomestila za brezposelnost v primerjavi s povprečno plačo, delež 
sredstev za politiko trga dela (LMP) v BDP, vključevanje brezposelnih v LMP. 
V Sloveniji je minimalni odpovedni rok 30 dni (92. člen ZDR), s pogodbo dogovorjeni 
pogodbeni rok je lahko daljši, vendar pa ne more biti daljši od 150 dni. V številnih 
industrializiranih državah merijo fleksibilnost trga dela le s tem indikatorjem. Slovenija 
sodi z minimalnim odpovednim rokom (30 dni) med bolj fleksibilne države.
Popularni danski ‘flexicurity’ model trga dela14 - zlati trikotnik med fleksibilnostjo dela, 
aktivacijo in blaginjo, je nastal z dansko reformo trga dela, ki jo je izvedla socialno 
demokratska vlada leta 1994. Temelj sistema je visoka fleksibilnost, s tem se delodajalce 
14  OECD Employment Out look 2004,  2.  Employment protect ion and labour market  per formance
47
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
razbremeni skrbi za presežne delavce. Po drugi strani pa je značilna visoka zaščita 
brezposelnih in visoko nadomestilo izgube dohodka. Brezposelne osebe prejmejo 
nadomestilo za brezposelnost v višini 90 % njihove plače od prvega dne do največ štirih let 
od nastanka brezposelnosti. Vsi dolgoročno brezposelni pa imajo obveznost vključiti se v 
aktivne ukrepe politike trga dela. Danski model fleksibilne varnosti je vključen v evropske 
smernice zaposlovanja, zelo popularen je postal tudi med akterji politike v Sloveniji. Vendar 
je treba vedeti, da je to zelo drag model, potrebno je investirati znatno več proračunskih 
sredstev v politiko trga dela. 
Politika trga dela predstavlja varnost za presežne delavce in brezposelne. Visoka fleksibilnost 
na trgu dela je v korist delodajalcev in povzroči visoke javne izdatke za varnost – za 
politiko trga dela. V primeru izgube zaposlitve je namreč država tista, ki mora poskrbeti za 
nadomestilo izgube dohodka presežnih delavcev in brezposelnih. 
V Sloveniji evropski koncept ni implementiran in politika trga dela ni razvita. Podatki 
Eurostat prikazujejo tudi zelo nizko raven javnih izdatkov za politiko trga dela v Sloveniji, 
drugi, še večji problem pa je njihova (ne)učinkovitost. 
Delež izdatkov za politiko trga dela v Sloveniji 0,45 % BDP je med najnižjimi v Evropi 
in je 3,7-krat nižji kot v EU-15 (Vir: Eurostat, leto 2008). Podobno je med najnižjimi 
tudi povprečni izdatek 2.131 € (PPS) na osebo, ki želi delati,15 le-ta je 3,3-krat nižji od 
evropskega povprečja. Povprečno namenijo države EU za politiko trga dela javna sredstva 
v višini 1,7 % BDP in 7.018 € (PPS) je povprečni znesek na osebo, ki želi delati. Slovenija 
v primerjavi z EU nameni za politiko trga dela trikrat manj sredstev, delež v BDP se je v 
letih 2007 in 2008 znižal na 0,4 % od 0,7 % leta 2005. Po vrstah aktivnosti politike trga dela 
je Slovenija leta 2008 namenila 0,27 % BDP za pomoči, 0,09 % BDP za ukrepe in 0,09 % 
BDP za storitve.
Nadpovprečno za politiko trga dela namenijo: Belgija (3,3 % BDP), Španija (2,5 %), 
Danska (2,4 %), Nizozemska (2,3 %), Finska in Irska (2,1 %), Francija (2 %), Nemčija 
(1,9 %) in Avstrija (1,8 %). Danski model flexicurity je torej zelo drag.
Pomoči politike trga dela predstavljajo denarno nadomestilo izgube dohodka zaradi 
izgube zaposlitve. V Sloveniji je med pomočmi le nadomestilo za brezposelnost, medtem 
ko ni posluha za uvedbo denarne pomoči za presežne delavce in delavce, ki ne prejmejo 
plač zaradi insolventnosti in/ali gospodarskih težav delodajalca. V ta namen bi bilo treba 
organizirati samostojen sklad ter uvesti nov prispevek delodajalcev. Treba bi bilo uvesti 
tudi pomoči za predčasno upokojitev starejših presežnih delavcev in brezposelnih, ki jih 
poznajo vse razvite zahodno evropske države. Verjetnost, da bodo starejši presežni delavci 
15  Evropska metodologi ja  ankete o delovni  s i l i  (LFS)  vkl jučuje med osebe,  k i  žel i jo  delat i  brezposelne in osebe,  k i 
žel i jo  delat i ,  vendar dela v  času izvajanja ankete zaradi  raz l ičnih raz logov ne iščejo. 
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
48
in brezposelni uspešni pri iskanju dela, je zelo majhna. Namesto tega pa jim je politika 
z Zakonom o urejanju trga dela in Pokojninskim zakonom še dodatno otežila pogoje za 
upokojitev. 
Leta 2008 so države EU-15 in EU-27 namenile za pomoči LMP povprečno 1 % BDP, 
4.225 € (PPS) oziroma 3.625 € (PPS) povprečno na osebo, ki želi delati. V Sloveniji so 
bili izdatki za pomoči 0,27 % BDP ali povprečno 1.279 € (PPS) na osebo, kar je med 
najnižjimi v Evropi; v Belgiji so potrošili povprečno 10-krat več, na Danskem pa 7-krat več. 
Nadpovprečni znesek pomoči imajo naslednje države: Belgija, Nizozemska, Luksemburg, 
Irska, Danska, Finska, Francija, Avstrija, Španija, Nemčija. 
Med pomočmi predstavljajo 90 % nadomestila in pomoči za brezposelnost, 10 % pa 
pomoči za zgodnjo upokojitev. Med evropskimi državami namenijo največ pomoči za 
zgodnjo upokojitev Belgija, Danska, Finska, Slovaška, Avstrija in Luksemburg. Z Avstrijo 
ima slovensko ministrstvo pogodbo o sodelovanju na področju trga dela in bi lahko v tem 
okviru proučili tudi dobro prakso pri pomočeh za zgodnjo upokojitev. 
Storitve politike trga dela predstavljajo osnovne in individualizirane aktivnosti javnih 
institucij za zaposlovanje, namenjene brezposelnim, presežnim delavcem in drugim 
iskalcem dela. Poleg osnovne dejavnosti - administracije in vodenja registra brezposelnih, 
so najbolj pomembne individualizirane napredne storitve ali storitve aktivacije, ki 
predstavljajo storitve za vključitev brezposelnih oseb in drugih iskalcev dela na trg dela. 
Napredne storitve so intenzivno strokovno svetovanje, poklicno usmerjanje, strokovna 
pomoč pri iskanju dela in posredovanje zaposlitve. V razvitih evropskih državah so storitve 
raznovrstne in namenjene ljudem, ki iščejo delo in želijo delati ter so za delo sposobni. V 
Sloveniji pa se izvajajo predvsem osnovne storitve ter administracija, medtem ko bi bilo 
treba v obdobju gospodarske krize in krize na trgu dela razviti napredne storitve. To so 
Sloveniji priporočili v EU in OECD; pomembno je okrepiti storitve aktivacije na začetku 
brezposelnosti, ko so ljudje še blizu trga dela. V Sloveniji so leta 2008 znašali izdatki za 
storitve 31,8 mio € ali 0,086 % BDP. Za osnovno delovanje Zavod RS za zaposlovanje 
potroši 95 % izdatkov za storitve, le 5 % pa za napredne storitve. Slovenski izdatki za 
storitve predstavljajo kar 19,2 % vseh izdatkov za politiko trga dela, evropsko povprečje 
pa je 11,8 %.
Ukrepi politike trga dela predstavljajo aktivne ukrepe za dolgotrajno brezposelne (1 
leto in več), ki povečajo njihovo zaposljivost in olajšajo zaposlitev. Evropske države so 
leta 2008 za ukrepe namenile povprečno 0,47 % BDP, Slovenija pa le 0,093 % BDP. V 
strukturi izdatkov za politiko trga dela v Sloveniji imajo ukrepi 20,8 % delež, evropsko 
povprečje pa je 28 %. Med državami za ukrepe največ namenijo: Belgija in Danska (1 % 
BDP), Nizozemska, Francija, Švedska, Finska. Povprečni znesek na osebo, ki želi delati, 
je bil 1.964 € (PPS) v EU-15 in 1.719 € (PPS) v EU-27. V Sloveniji pa je bil povprečni 
znesek le 443 € (PPS) ali 4-krat manj, kar je med najnižjimi v Evropi. Drugi problem pa 
49
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
je pomanjkanje spremljanja izvajanja, evalvacij in merjenja učinkovitosti posameznih 
aktivnosti politike trga dela. Uspeh predstavlja zaposlitev udeležencev, ki naj bo bolj 
kvalitetna, razvoj njihove kariere, boljša plača, ipd. 
Evropska politika trga dela (Labour Market Policy LMP) so javne intervencije na trgu 
dela z namenom doseči njegovo bolj učinkovito delovanje in preprečevanje neravnotežij. 
Razlikovanje v primerjavi z intervencijami evropske politike zaposlovanja je v ciljnih 
skupinah na trgu dela: brezposelni, presežni delavci in neaktivne osebe, ki želijo delati 
(delovna rezerva). LMP aktivnosti so sestavljene iz treh skupin: storitve, ukrepi in 
pomoči. 
LMP storitve (1) vključujejo vse storitve in aktivnosti javne institucije za zaposlovanja 
(PES) in druge storitve za iskalce zaposlitve financirane iz javnih sredstev. 
1. Storitve politike trga dela 
LMP ukrepi (2-7) vključujejo intervencije, ki so začasna pomoč za skupine v 
neugodnem položaju na trgu dela, njihov namen je aktivacija brezposelnih, zaposlitev 
neprostovoljno neaktivnih ali ohranitev zaposlitev potencialno presežnih delavcev. 
2. Izobraževanje 
3. Menjava in delitev dela 
4. Spodbude za zaposlovanje 
5. Pomoč pri zaposlitvi in rehabilitacija 
6. Ustvarjanje zaposlitev  
7. Spodbude za začetek dela 
LMP pomoči (8-9)so finančna pomoč osebam za nadomestilo izgube plače in zaslužkov 
in pomoč med iskanjem dela (nadomestilo za brezposelnost) ali za zgodnjo upokojitev.
8. Nadomestilo in pomoč za brezposelnost 
9. Zgodnja upokojitev
Vir :  Eurostat  LMP metodologi ja
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
50
Slika 6
Izdatki za politiko trga dela, 2008, delež v BDP
3.
3
2.
5
2.
4
2.
3
2.
1
2.
1
2.
0
1.
9
1.
8
1.
7
1.
6
1.
5
1.
4
1.
2
0.
9
0.
9
0.
7
0.
7
0.
6
0.
5
0.
5
0.
5
0.
5
0.
5
0.
4
0.
4
0.
4
0.
3
0.
3
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
Be
lg
ija
Šp
an
ija
Da
ns
ka
Ni
zo
ze
m
sk
a
Fi
ns
ka
Irs
ka
Fr
an
ci
ja
Ne
m
či
ja
Av
st
rij
a
EU
-1
5
EU
-2
7 
Po
rtu
ga
ls
ka
Šv
ed
sk
a
Ita
lij
a
Po
ljs
ka
Lu
ks
em
bo
ur
g
Sl
ov
aš
ka
M
ad
ža
rs
ka
Gr
či
ja
M
al
ta
Ve
lik
a 
Br
ita
ni
ja
Ci
pe
r
La
tv
ija
Bo
lg
ar
ija
Sl
ov
en
ija
Če
šk
a
Li
tv
a
Es
to
ni
ja
Ro
m
un
ija
Vir: Eurostat LMP
Slika 7
Izdatki za politiko trga dela na osebo, ki želi delati (PPS), 2008
19
,8
62
19
,7
64
19
,4
79
17
,5
67
14
,2
64
11
,5
31
10
,3
15
8,
44
0
8,
14
0
7,
35
5
7,
29
5
7,
01
8
6,
06
3
5,
98
9
3,
55
6
3,
36
3
3,
18
6
2,
27
9
2,
13
1
2,
08
8
1,
97
5
1,
70
6
1,
64
2
1,
60
6
94
3
83
5
81
2
75
9
61
7
0
5,000
10,000
15,000
20,000
25,000
Be
lg
ija
Lu
ks
em
bo
ur
g
Ni
zo
ze
m
sk
a
Da
ns
ka
Irs
ka
Fr
an
ci
ja
Fi
ns
ka
Av
st
rij
a
Ne
m
či
ja
Šv
ed
sk
a
Šp
an
ija
EU
-1
5
EU
-2
7 
Po
rtu
ga
ls
ka
Ci
pe
r
Gr
či
ja
Ita
lij
a
Ve
lik
a 
Br
ita
ni
ja
Sl
ov
en
ija
Če
šk
a
Sl
ov
aš
ka
M
al
ta
M
ad
ža
rs
ka
Po
ljs
ka
Li
tv
a
Bu
lg
ar
ia
Es
to
ni
ja
La
tv
ija
Ro
m
un
ija
Vir: Eurostat LMP
5. Sklepne misli
Slovenski trg dela lahko na osnovi indikatorjev, predstavljenih v analizi, ocenimo za 
fleksibilen; tudi delovna zakonodaja omogoča vse fleksibilne oblike zaposlovanja. V 
informaciji smo analizirali predvsem fleksibilnost in varnost na trgu dela. Treba pa bi bilo 
analizirati še fleksibilnost podjetij, delovnih odnosov v podjetjih, sodelovanja pri razvoju 
kariere zaposlenih, inovativnih ter prilagodljivih oblik organizacije dela. 
51
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
Evropska komisija je pri oceni nacionalnih reform za izvajanje integriranih smernic 
ekonomske politike in politike zaposlovanja poudarila, da je potrebno na področju politike 
zaposlovanja v Sloveniji opredeliti bolj konkretne aktivnosti za spodbujanje fleksibilnosti 
ob zagotavljanju varnosti zaposlitve. 
Evropski koncept fleksibilne varnosti vključuje, poleg fleksibilnih – nestandardnih oblik 
zaposlitve, predvsem skrb za večjo varnost. Varnost na trgu dela predstavlja politika 
trga dela, za katero Slovenija nameni relativno malo sredstev v primerjavi z evropskimi 
državami, poleg tega pa je le-ta manj razvita in evropski koncept varnosti je le delno 
implementiran. Med storitvami je premalo naprednih storitev in preveč administriranja. 
Zelo pomembno je okrepiti storitve aktivacije v času, ko so brezposelni še blizu trga dela. 
Poleg tega je pomembno vključiti v aktivnosti politike trga dela ne samo brezposelne, 
ampak tudi presežne delavce, neaktivne osebe in druge iskalce dela. Pomembno je 
usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela in več aktivnosti pri sodelovanju z 
delodajalci. Za ukrepe politike trga dela Slovenija nameni znatno manj sredstev kot je 
evropsko povprečje, velik problem pa je odsotnost analiz, evalvacij, spremljanja izvajanja 
in merjenja učinkovitosti ukrepov politike trga dela. Šteje se za uspeh, če so udeleženci 
zaposleni, vendar to ne pomeni med trajanjem ukrepa (zato poudarek subvencijam za 
zaposlitev), ampak je pomembna zaposlitev po zaključku udeležbe v ukrepu in njeno 
časovno spremljanje (3, 6, 9, 12 mesecev po zaključku udeležbe v ukrepu). Pomembno je, 
da udeleženec dobi po zaključku ukrepa bolj kvalitetno zaposlitev, ki predstavlja razvoj 
poklicne kariere. Pomoči politike trga dela tudi niso ustrezno razvite, poleg nadomestila 
za brezposelnost bi bilo treba oblikovati še pomoč za brezposelnost po izteku pravice do 
nadomestila (ukinjena leta 2006), pomoč za presežne delavce, pomoč za delavce, ki ne 
prejmejo plač zaradi insolventnosti ali brezbrižnosti delodajalcev in pomoč za predčasno 
upokojitev presežnih delavcev in brezposelnih. 
Iz analize fleksibilnosti je razvidno, kako kompleksno je področje prilagodljivosti trga dela 
z vidika delavcev – od fleksibilnosti, mobilnosti in varnosti zaposlitve. Predvsem pa je treba 
imeti v mislih, da je reakcijski čas pri učinkih reform trga dela daljši, zato je treba pred novimi 
ukrepi dobro premisliti, da bodo ukrepi učinkoviti s ciljem povečanja zaposlenosti, kajti 
posledice morebitnih napak bo težko popraviti. Večja fleksibilnost povzroči neravnotežje 
v družbi v korist delodajalcev in v škodo države - porast javnih izdatkov za politiko trga 
dela. Predvsem je treba zagotoviti ravnovesje med fleksibilnostjo in varnostjo zaposlitve. 
Oziroma povedano drugače, če politični akterji nameravajo povečati fleksibilnost, je treba 
najprej povečati varnost – zaščito zaposlenih z ustreznimi odpovednimi roki in odpravninami 
ter v primeru izgube zaposlitve z uvedbo sodobne evropsko naravnane politike trga dela. 
A L I  G R E  S L O V E N I JA  V  O B S E Ž N E  R E F O R M E  D E L O V N E  Z A KO N O DA J E  Z A R A D I  S TAT I S T I Č N E  N A PA K E ?
52
Reference
Alphametrics, Ltd., Flexicurity: Indicators on the coverage of certain social protection benefits for persons in 
flexible employment in the European Union, Royston, UK, 2009.
Andersen, Soren Kaj in Mailand, Mikkel: The Danish Flexicurity Model, FAOS Employment relations 
research centre, University of Copenhagen, 2005.
Česen T., Analiza in merjenje učinkovitosti politike trga dela, Gospodarska gibanja EIPF, št. 404, junij-julij 
2008. 
Česen T., Pomoči politike trga dela, Gospodarska gibanja EIPF, št. 413, april 2009.
Česen T., Politika trga dela – storitve, Gospodarska gibanja EIPF, št. 417, jul-avg. 2009.
Česen T., Denarno nadomestilo za brezposelnost v Sloveniji in EU – analiza in ocena, Gospodarska gibanja 
EIPF, št. 426, junij 2010.
European Commission, Monitoring and analysis of Flexicurity policies, Report endorsed by EMCO on 24 
June 2009, EMCO Reports, Issue 2 | July 2009, http://ec.europa.eu/emco 
European Commission, Flexicurity: Greater flexibility and employment security, Social agenda, No 13, 
March 2006, Bruselj.
European Commission, Guidelines for the employment policies of the Member States, 2008
European Commission, Towards Common Principles of Flexicurity: More and better jobs through flexibility 
and security, July 2007, http://ec.europa.eu/social/
Madsen, Per K., Flexicurity – A new perspective on labour markets and welfare states in Europe, background 
paper for DG EMPL Seminar on flexicurity, 18.05.2006, Bruselj.
Manca, Anna Rita, Governatori Matteo and Mascherini Massimiliano: Towards a set of Composite 
Indicators on Flexicurity: a Comprehensive Approach, European Commission, JRC Scientific and technical 
reports, Bruselj, 2010
OECD Reviews on labour market and social policies - Slovenia, OECD 2009.