telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 233 The impact of movement restriction to control the spread of SARS-CoV-2 virus on 24-hour movement behaviour and physical fitness of children and adolescents Abstract COVID-19 disease epidemic has drastically changed the life- style of children and adolescents as schools closed, extra- curricular activities ceased, and social distancing became the new normal. The article presents a review of literature of movement restriction on physical activity, sedentary behav- iour and sleep of children and adolescents. Literature search was performed in three online databases (UNICEF, PubMed and Google Scholar) and 34 studies were included in the analysis. During the epidemic children and adolescents were less physically active, they especially decreased moderate- to high-intensity physical activity, due to the movement re- strictions and limited opportunities for structured exercise within sport clubs. As a result, they were more sedentary and increased their screen time. Furthermore, students pro- longed their total sleep time since changed school schedule allowed them to wake up later in the morning and go to bed later in the evening. Overall, children and adolescents were less compliant with the Canadian 24-hour movement be- haviour recommendations, which can negatively affect their physical fitness and health outcomes. Changes in children’s and adolescent’s movement behaviour require immediate action, as they can maintain new habits even in adulthood, which can have a negative impact on their quality of life. Key words: Covid-19, physical activity, sleep, sedentary behavio- ur, children, adolescents, physical fitness Izvleček Epidemija bolezni COVID-19 je izjemno spremenila življenj- ski slog otrok in mladostnikov, saj so se zaprle šole, prene- hale izvajati interesne dejavnosti, družbena razdalja pa je postala nekaj običajnega. Članek predstavlja pregled lite- rature o posledicah omejitev gibanja na telesno dejavnost, sedeče vedenje in spanec otrok in mladostnikov. Vire smo is- kali v treh spletnih podatkovnih zbirkah (UNICEF, Pubmed in Google Učenjak) in v analizo vključili 34 študij. Izsledki štu- dij kažejo, da so med epidemijo otroci in mladostniki zaradi omejenega gibanja na prostem in izginjajočih priložnosti za strukturirano telesno vadbo v športnih društvih bili manj telesno dejavni, predvsem je bila manjša njihova zmerna do visoko intenzivna dejavnost. Več časa so preživeli sede, izrazito se je zvišal predvsem zaslonski čas. Poleg tega so šolarji kasneje šli v posteljo, zaradi prilagojenega šolskega urnika pa so se tudi zbujali kasneje, kar je podaljšalo njihov čas spanja. Skupno so otroci in mladostniki v manjši meri do- segali kanadska priporočila 24-urnega gibalnega vedenja, kar lahko negativno vpliva na njihovo telesno zmogljivost in kazalnike zdravja. Spremembe v gibalnem vedenju otrok in mladostnikov zahtevajo takojšnje ukrepanje, saj lahko ohra- nijo spremenjene navade tudi v odraslosti, kar lahko zelo ne- gativno vpliva na kakovost njihovega življenja. Ključne besede: Covid-19, telesna dejavnost, spanec, sedeče vedenje, otroci, mladostniki, telesna zmogljivost Tjaša Ocvirk, Marjeta Kovač, Gregor Jurak Vpliv omejitev gibanja za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2 na 24-urno gibalno vedenje in telesno zmogljivost otrok in mladostnikov 234 „ Uvod V običajnem času otroci in mladostniki zaradi šole in dejavnostih v društvih med šolskim letom sledijo strukturirani rutini oziroma urniku, kar vpliva na kazalnike zdravja (Brazendale idr., 2017), na- sprotno pa so med počitnicami in vikendi prepuščeni svobodi odločanja; posledično so manj telesno dejavni (Jurak idr., 2015; Volmut idr., 2021), bolj sedeči, manj usklajen pa je tudi njihov spa- nec (Brazendale idr., 2017). To pomembno vpliva na oblikovanje njihovih življenjskih slogov. Enajstega marca leta 2020 je Svetov- na zdravstvena organizacija zaradi izbruha novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki je povzročil resne zdravstvene težave pri ljudeh, razglasila pandemijo bolezni COVID-19 (World Health Organizati- on, 2021) . Ob hitrem širjenju virusa so ljudje, še posebej pa otroci in mladostniki, spremenili življenjske sloge. Države po svetu, med drugim tudi Slovenija, so uvedle ukrepe za zajezitev okužb (Vla- da Republike Slovenije, 2020), kar je vključevalo šolanje na daljavo (Couzin-Frankel idr., 2020) in številne prepovedi, ki so onemogoča- le tesne stike z ljudmi. To je temeljito spremenilo dnevne navade otrok in mladostnikov. Do sedaj ni znano, v kolikšni meri je šolanje na daljavo prispevalo k zajezitvi širjenja okužb, vendar po nekaterih izsledkih raziskav ni igralo ključne vloge (Viner idr., 2020). Poleg šol so se zaprla tudi športna društva, kar je onemogočilo organizirano telesno dejavnost, nekatere države so omejile dostop do parkov in igrišč, druge pa popolnoma prepovedale zapuščanje domov. Vse dnevne rutine vplivajo na zdravje otrok in mladostnikov, zato so strokovnjaki razvili koncept 24-urnega gibalnega vedenja (24- UGV), ki opisuje ustrezni dnevni vzorec telesne dejavnosti, čas sedenja in spalnih navad (Tremblay idr., 2016). V preteklosti so se smernice gibalnega vedenja osredotočale predvsem na količino zmerno in visoko intenzivne telesne dejavnosti, kar predstavlja le majhen delež dnevnega vedenja in omejuje možnost za optimi- zacijo zdravstvenih koristi ostalih navad. Večji delež celodnevnega vedenja namreč predstavljajo sedenje (40%), spanje (40%) in te- lesna dejavnost nizke intenzivnosti (15%) (Chaput idr., 2014), zato nove smernice 24-UGV vključujejo priporočila za vse sestavine in se ne osredotočajo le na eno izmed oblik dnevnega vedenja. Vsa gibalna in ne-gibalna vedenja, ki se pojavljajo čez dan, namreč sku- paj prispevajo k izboljšani telesni zmogljivosti in kakovosti življenja na splošno (Rollo idr., 2020). Sklepamo lahko, da je epidemija COVID-19 negativno vplivala na 24-UGV otrok in mladostnikov, kar lahko predstavlja dolgoročni problem, saj je telesna dejavnost, skupaj z nizko pojavnostjo sede- čega vedenja, nujna za doseganje visoke gibalne kompetentno- sti in višje kakovosti življenja (Adank idr., 2018; Wagner idr., 2014). Telesna nedejavnost lahko vpliva tudi na razvoj kognitivnih spo- sobnosti (Chaddock-Heyman idr., 2014; Hillman idr., 2009) in slabše učenje (Howie idr., 2015). Pomemben dejavnik dobrega počutja sta prav tako socialno in duševno zdravje, na katerega lahko negativ- no vpliva omejitev gibanja (Liu idr., 2020). Ker obstajajo močne po- vezave med kazalniki zdravja in gibalnimi navadami (Saunders idr., 2016), ni vprašanje, če bo pandemija COVID-19 vplivala na zdravje otrok in mladostnikov, ampak kako škodljive bodo posledice. Po- membno je torej, da ovrednotimo obseg sprememb vedenja in razvijemo strategije za uravnavanje negativnih posledic. Članek predstavlja aktualni pregled vpliva omejitev gibanja na spremem- be telesne dejavnosti, sedečega vedenja in spalnih navad otrok in mladostnikov med epidemijo COVID-19. „ Metode Podatki za analizo so bili pridobljeni februarja leta 2021 iz spletnih podatkovnih zbirk UNICEF, Pubmed in Google Učenjak, kjer smo iskali članke, ki so opisovali spremembe z zdravjem povezanih ve- denj pri otrocih in mladostnikih zaradi ukrepov omejitev gibanja kot posledica pandemije COVID-19. Za iskalni niz smo uporabili kombinacijo naslednjih besednih zvez v angleščini: »COVID-19, telesna dejavnost, sedeče vedenje, spanec, otroci, mladostniki, telesna zmogljivost«. Analizirali smo 34 člankov, ki so obravnavali gibalna in ne-gibalna vedenja šolarjev med obdobji epidemij in omejitev gibanja, izključili pa tiste, ki so obravnavali vedenja odra- slih in starejših. „ Sedeče vedenje in zaslonski čas Obstaja vse več dokazov o škodljivih posledicah sedečega vedenja na zdravje (World Health Organization, 2020), zato naj bi otroci in mladostniki čim manj sedeli in omejili predvsem prostočasni za- slonski čas na manj kot dve uri dnevno (Tremblay idr., 2016; World Health Organization, 2020). Zaradi omejitev gibanja med epidemi- jo COVID-19 je večina mladih prosti čas preživela doma, zato sta se povišala zaslonski čas in čas sedenja (Bates idr., 2020; Jia idr., 2020; López-Bueno idr., 2020; Mitra idr., 2020; de Sá idr., 2021; Schmidt idr., 2020), v Franciji pri 60% vseh anketiranih (Chambonniere idr., 2021). Pomemben dejavnik pri tem je bilo šolanje na daljavo (de Sá idr., 2021), zaradi česar so otroci več časa preživeli pred zasloni (Dunton idr., 2020). Ne glede na to so bili sedeči predvsem v pro- stem času, tudi do osem ur dnevno (Bates idr., 2020). Zdi se, da so imeli otroci med epidemijo veliko prostega časa, ki so ga namesto s telesno dejavnostjo zapolnili z drugimi sedečimi vedenji, na pri- mer z gledanjem televizije, igranjem igric (McCormack idr., 2020), brskanjem po spletu ipd. Največji delež sedečega vedenja je pred- stavljal ravno zaslonski čas, ki se je povišal za 4 ure na dan (López- -Bueno idr., 2020; Pietrobelli idr., 2020) in skupno znašal tudi 6,5 ur dnevno (Moore idr., 2020). Čas sedečega vedenja in zaslonskega časa so najbolj povišali ravno tisti, ki so pred pandemijo dosegali priporočila glede sedenja (Chambonniere idr., 2021). Pri kitajskih otrocih in mladostnikih, starih med 6 in 17 let, se je za- slonski čas tedensko povečal za 30 ur (Xiang idr., 2020); to pomeni 4 ure na dan, ki bi jih lahko nadomestili z gibalnimi dejavnostmi v naravi, domišljijskimi igrami ali dejavnostmi s starši, in v večji meri dosegali priporočila glede 24-UGV. Dejavnosti otrok in mladostni- kov so navadno posledica omejitev in spodbud staršev, ki bi lahko v primeru dolgočasja spodbujali otroke za nove hobije, ustvarjalne ali skupne dejavnosti, kar bi zaposlilo otroke, da ne bi posegali po elektronskih napravah, hkrati pa bi okrepilo družinske vezi. Pri večini omenjenih raziskav so šolarji ali njihovi starši le poročali o sedečih navadah, zato lahko dejanski čas sedenja in zaslonskega časa odstopa od poročanih vrednostih. V raziskavi na Nizozem- skem (ten Velde idr., 2021) pa so po sproščanju ukrepov in odprtju šol izvedli objektivne meritve telesne dejavnosti in časa sedenja v skupini otrok, starih 7-12 let. Zanimivo je, da so poročali le o 45-mi- nutnem dvigu časa sedenja, čeprav so bile nekatere omejitve gi- banja še vedno v veljavi. Do manjšega porasta sedečega časa kot pri otrocih iz drugih držav je lahko prišlo zaradi različnih omejitve- nih ukrepov, saj Nizozemska v tistem času ni imela stroge politike omejevanja gibanja, otroci pa so imeli vedno omogočen dostop do igre na prostem. telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 235 V kolikšni meri so otroci in mladostniki preživljali čas sede, je bilo odvisno od več dejavnikov, predvsem od družine (López-Bueno idr., 2021), saj je bil najmočnejši napovedni dejavnik doseganja pri- poročil sedečega vedenja prav starševska omejitev zaslonskega časa (Bates idr., 2020; Guerrero idr., 2020; Moore idr., 2020). Zaslon- ski čas je povezan z nižjim telesnim udejstvovanjem (Strauss idr., 2001) in sklepamo lahko, da so imeli posamezniki, ki so jim starši omejili zaslonski čas, najbrž več prostega časa za telesno dejav- nost. Ne glede na to, da je večina staršev omejila otrokov zaslonski čas, pa ga je skoraj dve tretjini otrok povečalo v primerjavi z obdo- bjem pred epidemijo (Ozturk Eyimaya in Yalçin Irmak, 2021). Po drugi strani nekateri starši niso postavili omejitev glede upo- rabe elektronskih naprav (Guerrero idr., 2020), najbrž zaradi ohra- njanja stikov z vrstniki. Med epidemijo je bilo namreč druženje v večini držav prepovedano, edino obliko komunikacije pa so predstavljala družbena omrežja. Ker se je čustveno stanje številnih otrok med ukrepi poslabšalo (Ruíz-Roso idr., 2020), so starši mor- da zaradi tega dovolili neomejeno uporabo pametnih telefonov, tablic in računalnikov. Prav nihče od otrok, katerih starši se niso čutili kompetentne za omejevanje zaslonskega časa, ni dosegal priporočil 24-UGV (Guerrero idr., 2020), prav tako pa je le manjšina ostalih dosegala omenjena priporočila (v Kanadi 2,6% (Moore idr., 2020), Braziliji 7,5% in Španiji le 0,3% (López-Gil idr., 2021) otrok in mladostnikov). Med obdobjem epidemije je imela družina izredno velik vpliv na čas sedenja otrok, kar ni presenetljivo, saj so tako otroci kot star- ši več časa preživljali doma. Zaradi prilagajanja na nov življenjski slog je mnogokrat prihajalo do nesoglasij znotraj družine, kar je čas sedenja še povišalo (Ozturk Eyimaya in Yalçin Irmak, 2021). Ta je bil večji tudi pri otrocih, katerih starši so poročali o simptomih anksioznosti (McCormack idr., 2020), in pri družinah, ki so živele v urbanem okolju (Chambonniere idr., 2021). Možno je, da je zaskr- bljenost staršev posredno vplivala na počutje otrok, ki so uteho iskali v elektronskih napravah. Ne glede na razloge je izrazit porast časa sedenja zaskrbljujoč, ne zgolj zaradi njihovega telesnega zdravja, temveč tudi socialnega in mentalnega: osamljenost in pomanjkanje družbenih stikov sta namreč še dodatno negativno vplivala na njihovo počutje (Ng idr., 2020). Izrednega pomena je implementacija strategij, ki bi zmanj- šale čas sedenja in ublažile negativne učinke na zdravje, tudi pri posameznikih, ki so bili zadostno telesno dejavni, saj redna telesna dejavnost ne ščiti pred škodljivimi učinki prekomernega sedenja (Mitchell in Byun, 2014). „ Telesna dejavnost Telesna dejavnost pomembno vpliva na duševno (Biddle in Asare, 201 1), telesno in kognitivno zdravje otrok in mladostnikov (Janssen in LeBlanc, 2010; Poitras idr., 2016). Svetovna zdravstvena organi- zacija zanje priporoča vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti dnevno, ki jih lahko dosežejo na različne načine; skozi igro, z organizirano vadbo, prostočasno dejavnostjo, aktivnim transportom v šolo itd. (World Health Organization, 2020). Kljub pozitivnim učinkom na zdravje in različnim priložnostim za giba- nje pa številni otroci in mladostniki pred začetkom pandemije CO- VID-19 niso dosegali priporočil (Chambonniere idr., 2021; Colley idr., 2019; Gilic idr., 2020; Wagner idr., 2014). Nova oblika virusa je popol- noma spremenila njihov življenjski slog in s tem vplivala na doda- ten porast telesne nedejavnosti med mladimi. Šolanje od doma in družbeno izoliranje je onemogočalo kakovostno športno vzgojo in druge oblike organizirane telesne vadbe (Bates idr., 2020). Ure športne vzgoje lahko učinkovito pripomorejo k zadostnemu tele- snemu udejstvovanju otrok in mladostnikov, kljub temu pa v peti- ni šol Združenih držav Amerike pouk športa med epidemijo ni bil obvezen, ostale pa so najpogosteje zahtevale skromni 1-2 uri na teden (Pavlovic idr., 2021). Ravno v tem obdobju bi si šole morale prizadevati, da ponudijo čim več priložnosti za telesno dejavnost, saj so otroci več časa preživeli doma, možnosti za strukturirano vadbo pa v večini ni bilo. V Sloveniji so bile ure športa obvezne tudi pri šolanju na daljavo, skoraj 70% osnovnošolcev pa je poroča- lo o redni ali občasni telesni dejavnosti med urami športne vzgoje, kar je nad evropskim povprečjem, kjer je bila telesno dejavna le polovica šolarjev (Kovacs idr., 2021). V obsežni raziskavi, ki združuje podatke desetih evropskih držav, so dokazali, da 81% otrok in mladostnikov med prvim valom epi- demije ni dosegalo priporočil glede telesne dejavnosti (Kovacs idr., 2021), prav tako so v večini držav poročali o zmanjšani količini njihove telesne dejavnosti (Dunton idr., 2020; Gilic idr., 2020; Jia idr., 2020; López-Bueno idr., 2020; Ng idr., 2020; Ruíz-Roso idr., 2020; de Sá idr., 2021; Zhang idr., 2020). V Kanadi, na Irskem in v Franciji jih je bila več kot polovica manj telesno dejavna (Chambonniere idr., 2021; Moore idr., 2020; Ng idr., 2020), v Bosni in Hercegovini pa se je delež zadostno dejavnih znižal s 50% na 24% (Gilic idr., 2020). Na Kitajskem je delež otrok, ki so dosegali 60-minutna priporočila, padel s 60% na 17,7%, količina skupne telesne dejavnosti pa se je zmanjšala s 520 na skromnih 105 minut tedensko (Xiang idr., 2020). Na Nizozemskem (ten Velde idr., 2021) so po odprtju šol med prvim valom epidemije telesno dejavnost merili s pospeškometrom; tako so edini v Evropi, ki so analizirali objektivno pridobljene podatke. Ugotovili so, da je bilo 54% otrok manj telesno dejavnih kot v ena- kem obdobju pred enim letom, 84,4 % jih je zmanjšalo čas zmerne do intenzivne telesne dejavnosti, skupni čas telesne dejavnosti pa se je v povprečju zmanjšal za 51 minut na dan (ten Velde idr., 2021). V Sloveniji se je strokovna javnost hitro odzvala na razglasitev epidemije, saj so Jurak in sodelavci (2020) v sodelovanju z Nacio- nalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) pripravili priporočila za telesno dejavnost med epidemijo, ki so bila objavljena na spletnih portalih SLOfit in NIJZ, kljub temu pa s tem nismo preprečili upada telesne dejavnosti. Delež otrok, ki je dosegal 60-minutna priporo- čila za gibanje, je z dobrih 80% (Aubert idr., 2018) padel na 26,7% (Kovacs idr., 2021), količina intenzivne do zmerne telesne dejavno- sti pa se v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za približno 46 minut (Morrison idr., 2021). Nasprotno od večine v svetu so otroci in mladostniki v Nemčiji povišali količino telesne dejavnosti za povprečno 25,6 minut na dan (Schmidt idr., 2020), medtem ko so le redki v drugih državah ohranili gibalne navade (Chambonniere idr., 2021; Moore idr., 2020; Ng idr., 2020). Razlike v telesni dejavnosti so lahko posledica raz- ličnih ukrepov omejevanja gibanja po državah, saj so bili nekateri prisiljeni čas preživeti doma, medtem ko je bila drugim dovoljena nestrukturirana telesna dejavnost in gibanje na prostem. Največje spremembe v količini telesne dejavnosti pred in med ob- dobjem pandemije so opazne pri najstnikih (Chambonniere idr., 2021; Schmidt idr., 2020), saj je pri njih upad višji kot pri otrocih (Dunton idr., 2020; Moore idr., 2020), prav tako pa so v manjši meri dosegali priporočila (López-Bueno idr., 2020), kar je pričakovano 236 za to starostno obdobje (Colley idr., 2019). Ker so najstniki v veli- ki meri povečali tudi delež sedečega vedenja (Dunton idr., 2020), lahko sklepamo, da bo pandemija le še pospešila upad telesne dejavnosti pri mladostnikih. Razlike so opazne tudi med spoloma, saj so dečki na splošno v večji meri dosegali priporočila (Guerrero idr., 2020) in poročali o nespremenjenem vzorcu telesne dejavnosti (Ng idr., 2020). Nasprotno so bili dečki na Kitajskem manj telesno dejavni od deklic (Zhang idr., 2020), prav tako pa so najstniki na Hr- vaškem v večji meri zmanjšali delež telesne dejavnosti (Sekulic idr., 2020), kar je lahko posledica spremenjenih oblik telesne dejavnosti. Dečki so po naravi bolj tekmovalni, kar se odraža predvsem pri organiziranih športnih dejavnostih, ki so bile med pandemijo veči- noma prepovedane. Organizirano športno vadbo je v največji meri nadomestila nestrukturirana dejavnost (Dunton idr., 2020; Schmidt idr., 2020), predvsem igre lovljenja in sprehodi (Dunton idr., 2020). Igra je pomembna za razvoj, zdravje in učenje otrok ter predstavlja velik del njihovih prostočasnih dejavnosti. Med igro otroci izražajo čustva, se soočajo s problemi, razvijajo gibalne sposobnosti in kre- pijo družbene vezi (Graber idr., 2020). Igra je velikokrat združena s telesno dejavnostjo, še posebej če sovrstniki skupaj preživljajo čas na prostem. Kljub pomembnosti igre in telesne dejavnosti pa je bil dostop do parkov in igrišč med epidemijo v večini prepovedan, kar je omejilo možnost telesne dejavnosti z igro (Moore idr., 2020). Ni znano, v kolikšni meri je zaprtje parkov in igrišč vplivalo na uravna- vanje širjenja virusa (Mitra idr., 2020), je pa nedvomno vplivalo na vedenje otrok, saj so bile izganjajoče priložnosti za igro povezane z dolgočasjem, ki so ga otroci nadomestili s sedečim vedenjem (Graber idr., 2020; Mitra idr., 2020), manj časa pa so preživeli zunaj (Moore idr., 2020). Pomembno je, da svoboda gibanja na prostem otrokom ni odvzeta, saj so tisti, ki so več časa preživeli zunaj (v državah, kjer je bilo to dovoljeno), v večji meri dosegali priporočila glede telesne dejavnosti (Guerrero idr., 2020; Mitra idr., 2020) (pred- vsem s kolesarjenjem in hojo), prav tako pa so manj časa sedeli in bolje spali (Mitra idr., 2020). Močan vpliv pri telesnem udejstvovanju otrok med epidemijo je igrala podpora družine (Moore idr., 2020), več otrok v istem go- spodinjstvu (Pombo idr., 2020), izobrazba staršev in njihova tele- sna dejavnost (Gilic idr., 2020; Moore idr., 2020). Če so starši telesno dejavni, lahko predstavljajo dober vzgled za otroke, da posnemajo njihova dejanja. Ker so otroci več časa preživeli doma, se je povišal tudi čas skupnih družinskih dejavnosti (de Sá idr., 2021), mnogi pa so začeli z novimi hobiji (Moore idr., 2020). Raziskava v Kanadi je dokazala, da je celo lastništvo psa pozitivno vplivalo na telesno dejavnost otrok (Moore idr., 2020). Po drugi strani pa ima lahko družina, kjer obstajajo konflikti med člani, tudi negativen vpliv na telesno dejavnost otrok, saj je ta velikokrat odvisna od podpore staršev (Gilic idr., 2020). Poleg družine sta pomembno vplivala na telesno dejavnost tudi ugodna temperaturna klima (Gilic idr., 2020) in bivalno okolje, saj je bil večji upad opazen pri tistih, ki so živeli v urbanem okolju (Chambonniere idr., 2021; Zenic idr., 2020), predvsem pri otrocih, starih 5-11 let (Mitra idr., 2020). Na podeželju je zaradi manjše go- stote poseljenosti lažje ohranjati varno razdaljo, prav tako pa so ceste manj prometne, kar omogoča varnejšo okolje za otroke; ti so bili med epidemijo bolj dejavni ravno na bližnjih ulicah sosesk (Dunton idr., 2020). Če je okolje varno, so tudi starši bolj naklonjeni otrokovim dejavnostim na prostem (Mitra idr., 2020). Eden od po- membnejših dejavnikov za zadostno telesno dejavnost je bilo rav- no igranje na prostem za več kot dve uri dnevno (Kovacs idr., 2021), zato so tudi raziskovalci na Portugalskem ugotovili, da so bili otroci, ki so imeli med epidemijo doma dostop do večjega dvorišča, bolj telesno dejavni (Pombo idr., 2020). „ Telesna zmogljivost Telesna zmogljivost, ki vpliva na kazalnike zdravja, je sposobnost posameznika, da učinkovito izvede vsakodnevne naloge brez hitrega utrujanja, prav tako pa daje osebi energijo za uživanje v prostočasnih dejavnostih. Vključuje gibalne sposobnosti posame- znika in sestavo telesa, zato jo lahko razdelimo v dva dela, in sicer z zdravjem povezana telesna zmogljivost in z gibalno učinkovito- stjo povezana telesna zmogljivost (Corbin idr., 2000). Višja telesna zmogljivost otrok in mladostnikov vpliva na telesno dejavnost in obratno; tako prispeva k višji kakovosti življenja (Ortega idr., 2008). Ukrepi omejevanja gibanja so dokazano negativno vplivali na 24-UGV otrok in mladostnikov, zato lahko predvidevamo, da se je poslabšala tudi njihova telesna zmogljivost. Ker zmogljivosti ne moremo preverjati z vprašalniki, pač pa le z ustreznimi merskimi nalogami, so redke države uspele poročati o vplivu epidemije na telesno zmogljivost otrok in mladostnikov. V Združenih državah Amerike so kmalu po sproščanju ukrepov izmerili srčno-dihalno vzdržljivost majhne skupine otrok in mlado- stnikov ter njihove rezultate primerjati s skupino, ki je bila izmer- jena pred epidemijo. Posamezniki v obeh skupinah so se ujemali v telesnih značilnostih (spol, starost, rasa, indeks telesne mase in višina), maksimalna poraba kisika pa se je v povprečju zmanjšala s 44,7 na 39,1 ml/kg/min (Dayton idr., 2021). V Sloveniji so v okviru nacionalnega spremljanja telesnega in gibal- nega razvoja otrok izmerili dve skupini šolarjev in primerjali njihovo telesno zmogljivost po epidemiji s šolskim letom 2018/2019. Spo- mladanska skupina je bila izmerjena neposredno po preklicu prve- ga vala epidemije, jesenska pa na začetku šolskega leta 2020/2021, po poletnih počitnicah. Meritve telesnega razvoja so pokazale, da je pri petini otrok prišlo do povišanja podkožnega maščevja, delež debelih otrok pa je narasel za četrtino (Starc idr., 2020). Bolj kot na telesni razvoj je učinek protikoronskih ukrepov vplival na gibalne sposobnosti, saj se je gibalna učinkovitost v spomladanski skupini zmanjšala za 13 %, v jesenski pa za 16 %. Najvišji upad gibalnih sposobnosti so doživeli ravno tisti, ki so bili v prejšnjem šolskem obdobju najbolj gibalno učinkoviti. Do poslabšanja rezultata je pri- šlo pri vseh gibalnih sposobnostih, največji upad pa je bil zaznan v koordinaciji in aerobni vzdržljivosti, ki je eden od osnovnih kazalni- kov zdravja in delovne učinkovitosti. „ Spalne navade Spanec je eden od glavnih temeljev dobrega počutja, njegovo pomanjkanje pa vpliva na telesno in duševno zdravje (Paruthi idr., 2016). V primerjavi s telesno dejavnostjo in sedečim vedenjem so otroci pred epidemijo v večji meri dosegali priporočila glede spa- nja (Hardy idr., 2017; Janssen idr., 2017; Shi idr., 2020); otroci (5-13 let) naj bi spali 9-11 ur na noč, mladostniki (14-17 let) pa 8-10 ur (Trem- blay idr., 2016). Zaradi nižje stopnje telesne dejavnosti in daljšega časa sedenja bi pričakovali, da se bo čas spanja zmanjšal, vendar so glede na rezultate anket opazni drugačni trendi. Spalne navade so se med epidemijo v primerjavi z ostalimi sestavinami 24-UGV si- cer malo spremenile (López-Bueno idr., 2021); večina raziskovalcev telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 237 je poročala o daljšem času spanca (Bates idr., 2020; Jia idr., 2020; López-Bueno idr., 2020, 2021; López-Gil idr., 2021; Moore idr., 2020), s čimer je več otrok in mladostnikov dosegalo priporočila (Guerre- ro idr., 2020; López-Gil idr., 2021). V Italiji se je čas spanja podaljšal za več kot pol ure dnevno (Pietrobelli idr., 2020), prav tako so v Kanadi (Moore idr., 2020), Španiji (López-Bueno idr., 2020) in Singapurju (Lim idr., 2021) šolarji spali dlje, od tega so v največji meri podaljšali čas spanja mladostniki, in sicer za 0,7 ure (Lim idr., 2021). Razlogov za daljše spanje je več, najpomembnejši pa je šolanje na daljavo, zaradi česar otroci dnevno niso izgubljali časa za odhod v šolo in domov. Kasnejši začetek pouka dokazano pozitivno vpliva na količino spanca (Wang idr., 2019), zato lahko sklepamo, da so otroci na račun šolanja od doma lahko spali dlje, prav tako niso bili vključeni v ostale interesne dejavnosti, ki bi lahko vplivale na krajši spanec. Kljub opazno daljšemu spancu pa je treba izposta- viti, da so merjenci o količini spanca le poročali, kar ne daje vedno resničnih podatkov glede količine, pa tudi daljši spanec ne pomeni vedno, da je dobre kakovosti (Hirshkowitz idr., 2015). Pri mladih je ohranjanje stabilnih spalnih navad (dosleden čas od- hoda v posteljo in zbujanja) izredno pomembno (Dellagiulia idr., 2020; Lecuelle idr., 2020), a so, glede na vprašalnike, ti večkrat po- ročali o motenem urniku (Bates idr., 2020) in težavah s spancem (Zhou idr., 2020), ki so lahko posledica čustvenih sprememb in spremenjenega življenjskega sloga. V Španiji in Italiji je kar 85,7% staršev poročalo o čustvenih spremembah otrok, najpogostejši poročan simptom pa so bile težave pri koncentraciji (Orgilés idr., 2020), kar lahko vpliva na kakovost spanca. Poleg tega se zaradi omejitvenih ukrepov niso mogli družiti z vrstniki in so stike ohra- njali prek družbenih omrežij, zato se je povišal zaslonski čas, ki z modro svetlobo negativno vpliva na izločanje melatonina, ključ- nega hormona za spanec. Omejitev gibanja je velikokrat preprečila tudi dejavnosti na prostem, zato so otroci in mladostniki več časa preživeli doma, s čimer so bili manj časa izpostavljeni sončni sve- tlobi, ki je pomembna pri uravnavanju cirkadianega ritma (Hughes idr., 2015). Zaradi spremenjenih navad so bili otroci in mladostniki manj telesno dejavni in bolj sedeči, kar je lahko vplivalo na manjši občutek utrujenosti ob večerih in slabši spanec. Po drugi strani pa tudi neurejene spalne navade negativno vplivajo na telesno udej- stvovanje in sedeče vedenje; tisti, ki slabše spijo, so manj dejavni čez dan (Lin idr., 2018). Zato se lahko znajdejo v začaranem krogu, ko zaradi telesne nedejavnosti in daljšega zaslonskega časa ne spi- jo dobro, zaradi nekakovostnega spanca pa imajo manj energije čez dan in več časa preživijo sede. „ Sklep Pandemija COVID-19 je z ukrepi omejevanja gibanja nedvomno vplivala na življenje otrok in mladostnikov. Številni raziskovalci so z rezultati vprašalnikov prikazali spremembe v gibalnem vedenju in spalnih navadah. V tem članku so predstavljeni podatki študij, narejenih v prvem letu epidemije, ki poročajo o posledicah ome- jitev gibanja na vedenje otrok in mladostnikov. Že pred epidemijo veliko mladih ni bilo zadostno telesno dejavnih, ukrepi omejeva- nja gibanja pa so stanje še poslabšali, saj so otroci in mladostniki zmanjšali delež telesne dejavnosti in povečali čas sedenja, pred- vsem prostočasnega zaslonskega časa. Takšna vedenja lahko imajo dolgoročen negativen vpliv na kazalnike zdravja. Pomembno je, da imajo otroci in mladostniki v nepredvidljivih ča- sih podporo in živijo v okolju, ki jih spodbuja, da so telesno dejavni in manj sedijo, predvsem med epidemijo, ko velikokrat poročajo o dolgočasju. Zaslonski čas bi lahko zamenjali za telesno dejavnost in igro na prostem, če bi bilo to dovoljeno. Politični odločevalci si morajo prizadevati, da v podobnih razmerah, kljub omejitvam, gibanje na prostem ostane dostopno vsem, predvsem pa otrokom in mladostnikom. Poleg tega bi morali kritično oceniti učinkovitost zaprtja šol, saj s tem prikrajšamo šolarje za kakovostno izobrazbo, hkrati pa jim onemogočimo strukturirano telesno dejavnost in družbeno podporo. Ob šolanju na daljavo je pomembno, da ure športa ostanejo vključene v obvezen del urnika, saj to za večino šo- larjev predstavlja edino možnost organizirane in strukturirane tele- sne dejavnosti. Tudi starše bi bilo treba izobraziti o škodljivih učin- kih sedenja in nedejavnosti, saj je njihov vpliv izredno pomemben pri doseganju priporočil 24-UGV otrok. Ti bi jih lahko spodbudili k izoblikovanju stabilnega urnika, kar bi omogočilo lažjo vključitev telesne dejavnosti v dnevno rutino, s čimer bi zmanjšali zaslonski čas, predvsem čas na družbenih omrežjih. Ker družbena omrežja omogočajo vrstnikom komunikacijo v času omejevanja druženja, bi jih lahko izkoristili za vzpostavitev podpornih skupin in telesno dejavnih izzivov z različnimi aplikacijami, kar bi jih, skozi tekmova- nje s prijatelji, motiviralo za telesno dejavnost. Ko gledamo zdravje kot celoto, moramo upoštevati celostno 24- urno vedenje: telesno dejavnost, sedeče vedenje in kakovosten spanec. Nove navade, ki so jih otroci vzpostavili med epidemijo, se lahko globoko zasidrajo v njihov življenjski slog in jim ostanejo tudi po epidemiji, kar ima lahko močan negativen vpliv na kako- vost življenja v prihodnosti. „ Literatura 1. Adank, A. M., van Kann, D. H. H., Hoeboer, J. J. A. A., de Vries, S. I., Kre- mers, S. P. J. in Vos, S. B. (2018). Investigating Motor Competence in As- sociation with Sedentary Behavior and Physical Activity in 7- to 1 1-Year- -Old Children. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(11), 2470. https://doi.org/10.3390/ijerph15112470 2. Aubert, S., Barnes, J. D., Abdeta, C., Abi Nader, P., Adeniyi, A. F., Aguilar- -Farias, N., Andrade Tenesaca, D. S., Bhawra, J., Brazo-Sayavera, J., Car- don, G., Chang, C.K., Delisle Nyström, C., Demetriou, Y., Draper, C. E., Edwards, L., Emeljanovas, A., Gába, A., Galaviz, K. I., González, S. A., … Tremblay, M. S. (2018). Global Matrix 3.0 Physical Activity Report Card Grades for Children and Youth: Results and Analysis From 49 Countri- es. Journal of Physical Activity and Health, 15(S2), S251–S273. https://doi. org/10.1123/jpah.2018-0472 3. Bates, L. C., Zieff, G., Stanford, K., Moore, J. B., Kerr, Z. Y., Hanson, E. D., Barone Gibbs, B., Kline, C. E. in Stoner, L. (2020). COVID-19 Impact on Be- haviors across the 24-Hour Day in Children and Adolescents: Physical Activity, Sedentary Behavior, and Sleep. Children, 7(9), 138. https://doi. org/10.3390/children7090138 4. Biddle, S. J. H. in Asare, M. (2011). Physical activity and mental health in children and adolescents: A review of reviews. British Journal of Sports Medicine, 45(1 1), 886–895. https://doi.org/10.1 136/bjsports-201 1-090185 5. Brazendale, K., Beets, M. W., Weaver, R. G., Pate, R. R., Turner-McGrievy, G. M., Kaczynski, A. T., Chandler, J. L., Bohnert, A. in von Hippel, P. T. (2017). Understanding differences between summer vs. school obeso- genic behaviors of children: The structured days hypothesis. Internatio- nal Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 14(1), 100. https:// doi.org/10.1186/s12966-017-0555-2 6. Chaddock-Heyman, L., Hillman, C. H., Cohen, N. J. in Kramer, A. F. (2014). III. The importance of physical activity and aerobic fitness for cognitive 238 control and memory in children. Monographs of the Society for Research in Child Development, 79(4), 25–50. https://doi.org/10.1111/mono.12129 7. Chambonniere, C., Lambert, C., Fearnbach, N., Tardieu, M., Fillon, A., Ge- nin, P ., Larras, B., Melsens, P ., Bois, J., Pereira, B., Tremblay, A., Thivel, D. in Duclos, M. (2021). Effect of the COVID-19 lockdown on Physical Activity and Sedentary Behaviors in French Children and Adolescents: new re- sults from the ONAPS national survey. European Journal of Integrative Medicine, 43, 101308. https://doi.org/10.1016/j.eujim.2021.101308 8. Chaput, J. P., Carson, V., Gray, C. E. in Tremblay, M. S. (2014). Importance of all movement behaviors in a 24 hour period for overall health. In- ternational Journal of Environmental Research and Public Health, 11(12), 12575–12581. https://doi.org/10.3390/ijerph111212575 9. Colley, R. C., Clarke, J., Doyon, C. Y., Janssen, I., Lang, J. J., Timmons, B. W. in Tremblay, M. S. (2019). Trends in physical fitness among Ca- nadian children and youth. Health Reports, 30(10), 3–13. https://doi. org/10.25318/82-003-x201901000001-eng 10. Corbin, C.B., Pangrazi, R.P., Franks, B.D. (2000). Definitions: Health, Fi- tness, and Physical Activity. President’s Council on Physical Fitness and Sports Research Digest, 3(9). http://mmfitness.gov/activity/activity2/di- gest_mar2000/digest_mar2000.html 11. Couzin-Frankel, J., Vogel, G in Weiland, M. (2020, Julij). School openings across globe suggest ways to keep coronavirus at bay, despite outbre- aks. Science. https://doi.org/10.1126/science.abd7107 12. Dayton, J. D., Ford, K., Carroll, S. J., Flynn, P. A., Kourtidou, S. in Holzer, R. J. (2021). The Deconditioning Effect of the COVID-19 Pandemic on Unaffected Healthy Children. Pediatric Cardiology, 42(3), 554-559. ht tps:// doi.org/10.1007/s00246-020-02513-w 13. Dellagiulia, A., Lionetti, F., Fasolo, M., Verderame, C., Sperati, A. in Ales- sandri, G. (2020). Early impact of COVID-19 lockdown on children’s sleep: A 4-week longitudinal study. Journal of Clinical Sleep Medici- ne,16(9), 1639–1640. https://doi.org/10.5664/jcsm.8648 14. Dunton, G. F., Do, B. in Wang, S. D. (2020). Early effects of the COVID-19 pandemic on physical activity and sedentary behavior in children li- ving in the U.S. BMC Public Health, 20(1), 1351. https://doi.org/10.1186/ s12889-020-09429-3 15. Gilic, B., Ostojic, L., Corluka, M., Volaric, T. in Sekulic, D. (2020). Contextu- alizing Parental/Familial Influence on Physical Activity in Adolescents before and during COVID-19 Pandemic: A Prospective Analysis. Chil- dren, 7(9), 125. https://doi.org/10.3390/children7090125 16. Graber, K. M., Byrne, E. M., Goodacre, E. J., Kirby, N., Kulkarni, K., O’Farrelly, C. in Ramchandani, P . G. (2020). A rapid review of the impact of quaran- tine and restricted environments on children’s play and the role of play in children’s health. Child: Care, Health and Development, 47(2), 143–153. https://doi.org/10.1111/cch.12832 17. Guerrero, M. D., Vanderloo, L. M., Rhodes, R. E., Faulkner, G., Moore, S. A. in Tremblay, M. S. (2020). Canadian children’s and youth’s adherence to the 24-h movement guidelines during the COVID-19 pandemic: A decision tree analysis. Journal of Sport and Health Science, 9(4), 313–321. https://doi.org/10.1016/j.jshs.2020.06.005 18. Hardy, L. L., Mihrshahi, S., Bellew, W., Bauman, A. in Ding, D. (2017). Children’s adherence to health behavior recommendations associated with reducing risk of non-communicable disease. Preventive Medicine Reports, 8, 279–285. https://doi.org/10.1016/j.pmedr.2017.10.006 19. Hillman, C. H., Pontifex, M. B., Raine, L. B., Castelli, D. M., Hall, E. E. in Kramer, A. F. (2009). The effect of acute treadmill walking on cogni- tive control and academic achievement in preadolescent children. Neuroscience, 159(3), 1044–1054. https://doi.org/10.1016/j.neuroscien- ce.2009.01.057 20. Hirshkowitz, M., Whiton, K., Albert, S. M., Alessi, C., Bruni, O., DonCarlos, L., Hazen, N., Herman, J., Katz, E. S., Kheirandish-Gozal, L., Neubauer, D. N., O’Donnell, A. E., Ohayon, M., Peever, J., Rawding, R., Sachdeva, R. C., Setters, B., Vitiello, M. V., Ware, J. C. in Adams Hillard, P. J. (2015). National sleep foundation’s sleep time duration recommendations: Methodology and results summary. Sleep Health, 1(1), 40–43. https:// doi.org/10.1016/j.sleh.2014.12.010 21. Howie, E. K., Schatz, J. in Pate, R. R. (2015). Acute Effects of Classroom Exercise Breaks on Executive Function and Math Performance: A Dose- -Response Study. Research Quarterly for Exercise and Sport, 86(3), 217– 224. https://doi.org/10.1080/02701367.2015.1039892 22. Hughes, S., Jagannath, A., Hankins, M. W., Foster, R. G. in Peirson, S. N. (2015). Photic regulation of clock systems. Methods in Enzymology, 552, 125–143. https://doi.org/10.1016/bs.mie.2014.10.018 23. Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 7, 40. https://doi.org/10.1186/1479-5868-7-40 24. Janssen, I., Roberts, K. C. in Thompson, W. (2017). Adherence to the 24-hour movement guidelines among 10- to 17-year-old Canadians. Health Promotion and Chronic Disease Prevention in Canada, 37(11), 369 – 375. https://doi.org/10.24095/hpcdp.37.11.01 25. Jia, P ., Zhang, L., Yu, W., Yu, B., Liu, M., Zhang, D. in Yang, S. (2020). Impact of COVID-19 lockdown on activity patterns and weight status among youths in China: the COVID-19 Impact on Lifestyle Change Survey (COINLICS). International Journal of Obesity, 45(3), 695-699. https://doi. org/10.1038/s41366-020-00710-4 26. Jurak, G., Leskošek, B., Kovač, M., Hadžić, V., Vodičar, J., Morrison, S. A., Truden Dobrin, P. in Starc, G. (2020). Priporočila o telesni dejavnosti v času širjenja korona virusa. SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vpra- šanja s področa telesnega in gibalnega razvoja. https://www.slofit.org/ slofit-nasvet/ArticleID/187 27. Jurak, G., Sorić, M., Starc, G., Kovač, M., Mišigoj-Duraković, M., Borer, K. in Strel, J. (2015). School day and weekend patterns of physical activity in urban 11-year-olds: A cross-cultural comparison. American Journal of Human Biology, 27(2), 192–200. https://doi.org/10.1002/ajhb.22637 28. Kovacs, V. A., Starc, G., Brandes, M., Guinhouya, B. C., Zito, V. in Rocha, P. (2021). Physical activity , screen time and the COVID-19 school closures in Europe – an observational study in 10 countries. European Journal of Sport Science, 1–10. Advance online publication. https://doi.org/10.108 0/17461391.2021.1897166 29. Lecuelle, F., Leslie, W., Huguelet, S., Franco, P . in Putois, B. (2020). Did the COVID-19 lockdown really have no impact on young children’s sleep? Journal of Clinical Sleep Medicine, 16(12), 2121. https://doi.org/10.5664/ jcsm.8806 30. Lim, M. T. C., Ramamurthy, M. B., Aishworiya, R., Rajgor, D. D., Tran, A. P., Hiriyur, P., Kunaseelan, S., Jabri, M. in Goh, D. Y. T. (2021). School closure during the coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic – Impact on children’s sleep. Sleep Medicine, 78, 108–114. https://doi.org/10.1016/j. sleep.2020.12.025 31. Lin, Y., Tremblay, M. S., Katzmarzyk, P. T., Fogelholm, M., Hu, G., Lam- bert, E. V., Maher, C., Maia, J., Olds, T., Sarmiento, O. L., Standage, M., Tudor-Locke, C. in Chaput, J. P. (2018). Temporal and bi-directional associations between sleep duration and physical activity/sedentary time in children: An international comparison. Preventive Medicine, 111, 436–441. https://doi.org/10.1016/j.ypmed.2017.12.006 32. Liu, S., Yang, L., Zhang, C., Xiang, Y. T., Liu, Z., Hu, S. in Zhang, B. (2020). Online mental health services in China during the COVID-19 outbre- ak. The Lancet Psychiatry, 7(4), e17–e18. https://doi.org/10.1016/S2215- 0366(20)30077-8 33. López-Bueno, R., López-Sánchez, G. F., Casajús, J. A., Calatayud, J., Gil- -Salmerón, A., Grabovac, I., Tully, M. A. in Smith, L. (2020). Health-Related Behaviors Among School-Aged Children and Adolescents During the Spanish Covid-19 Confinement. Frontiers in Pediatrics, 8, 573. https://doi. org/10.3389/fped.2020.00573 telesna dejavnost v obdobju epidemije covid-19 239 34. López-Bueno, R., López-Sánchez, G. F., Casajús, J. A., Calatayud, J., Tul- ly, M. A. in Smith, L. (2021). Potential health-related behaviors for pre- -school and school-aged children during COVID-19 lockdown: A nar- rative review. Preventive Medicine, 143, 106349. https://doi.org/10.1016/j. ypmed.2020.106349 35. López-Gil, J. F., Tremblay, M. S. in Brazo-Sayavera, J. (2021). Changes in Healthy Behaviors and Meeting 24-h Movement Guidelines in Spani- sh and Brazilian Preschoolers, Children and Adolescents during the COVID-19 Lockdown. Children, 8(2), 83. https://doi.org/10.3390/chil- dren8020083 36. McCormack, G. R., Doyle-Baker, P. K., Petersen, J. A. in Ghoneim, D. (2020). Parent anxiety and perceptions of their child’s physical acti- vity and sedentary behaviour during the COVID-19 pandemic in Ca- nada. Preventive Medicine Reports, 20, 101275. https://doi.org/10.1016/j. pmedr.2020.101275 37. Mitchell, J. A. in Byun, W. (2014). Sedentary Behavior and Health Outco- mes in Children and Adolescents. American Journal of Lifestyle Medicine, 8(3), 173–199. https://doi.org/10.1177/1559827613498700 38. Mitra, R., Moore, S. A., Gillespie, M., Faulkner, G., Vanderloo, L. M., Chulak-Bozzer, T., Rhodes, R. E., Brussoni, M. in Tremblay, M. S. (2020). Healthy movement behaviours in children and youth during the COVID-19 pandemic: Exploring the role of the neighbourhood envi- ronment. Health and Place, 65, 102418. https://doi.org/10.1016/j.health- place.2020.102418 39. Moore, S. A., Faulkner, G., Rhodes, R. E., Brussoni, M., Chulak-Bozzer, T., Ferguson, L. J., Mitra, R., O’Reilly, N., Spence, J. C., Vanderloo, L. M. in Tremblay, M. S. (2020). Impact of the COVID-19 virus outbreak on move- ment and play behaviours of Canadian children and youth: A national survey. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 85. https://doi.org/10.1186/s12966-020-00987-8 40. Morrison, S. A., Sember, V., Meh, K., Starc, G. in Jurak, G. (2021). Self-is- olation and physical distancing regulations to COVID-19 pandemic affect paediatric physical activity, screen time and sleep. Delo je v pripravi. 41. Ng, K., Cooper, J., McHale, F., Clifford, J. in Woods, C. (2020). Barriers and facilitators to changes in adolescent physical activity during CO- VID-19. BMJ Open Sport and Exercise Medicine, 6(1), e000919. https://doi. org/10.1136/bmjsem-2020-000919 42. Orgilés, M., Morales, A., Delveccio, E., Mazzeschi, C. in Espada, J.P . (2020). Immediate psychological effects of the COVID-19 quarantine in youth from Italy and Spain. Frontiers in Psychology, 1 1, 2986. https://www.fron- tiersin.org/articles/10.3389/fpsyg.2020.579038/full 43. Ortega, F. B., Ruiz, J. R., Castillo, M. J. in Sjöström, M. (2008). Physical fitness in childhood and adolescence: A powerful marker of health. International Journal of Obesity, 32(1), 1–11. https://doi.org/10.1038/ sj.ijo.0803774 44. Ozturk Eyimaya, A. in Yalçin Irmak, A. (2021). Relationship between parenting practices and children’s screen time during the COVID-19 Pandemic in Turkey. Journal of Pediatric Nursing, 56, 24–29. https://doi. org/10.1016/j.pedn.2020.10.002 45. Paruthi, S., Brooks, L. J., D’Ambrosio, C., Hall, W. A., Kotagal, S., Lloyd, R. M., Malow, B. A., Maski, K., Nichols, C., Quan, S. F., Rosen, C. L., Troester, M. M. in Wise, M. S. (2016). Consensus Statement of the American Aca- demy of Sleep Medicine on the Recommended Amount of Sleep for Healthy Children: Methodology and Discussion. Journal of Clinical Sleep Medicine, 12(11), 1549-1561. https://doi.org/10.5664/jcsm.6288 46. Pavlovic, A., DeFina, L. F., Natale, B. L., Thiele, S. E., Walker, T. J., Craig, D. W., Vint, G. R., Leonard, D., Haskell, W. L. in Kohl, H. W. (2021). Kee- ping children healthy during and after COVID-19 pandemic: meeting youth physical activity needs. BMC Public Health, 21(1), 485. https://doi. org/10.1186/s12889-021-10545-x 47. Pietrobelli, A., Pecoraro, L., Ferruzzi, A., Heo, M., Faith, M., Zoller, T., An- toniazzi, F., Piacentini, G., Fearnbach, S. N. in Heymsfield, S. B. (2020). Effects of COVID-19 Lockdown on Lifestyle Behaviors in Children with Obesity Living in Verona, Italy: A Longitudinal Study. Obesity, 28(8), 1382–1385. https://doi.org/10.1002/oby.22861 48. Poitras, V. J., Gray, C. E., Borghese, M. M., Carson, V., Chaput, J. P ., Janssen, I., Katzmarzyk, P. T., Pate, R. R., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M. in Tremblay, M. S. (2016). Systematic review of the relationships be- tween objectively measured physical activity and health indicators in school-aged children and youth. Applied Physiology, Nutrition and Metabolism, 41(6), S197–S239. https://doi.org/10.1139/apnm-2015-0663 49. Pombo, A., Luz, C., Rodrigues, L. P., Ferreira, C. in Cordovil, R. (2020). Correlates of children’s physical activity during the COVID-19 confi- nement in Portugal. Public Health, 189, 14–19. https://doi.org/10.1016/j. puhe.2020.09.009 50. Rollo, S., Antsygina, O. in Tremblay, M. S. (2020). The whole day matters: Understanding 24-hour movement guideline adherence and relati- onships with health indicators across the lifespan. In Journal of Sport and Health Science (Vol. 9, Issue 6, pp. 493–510). Elsevier B.V. https://doi. org/10.1016/j.jshs.2020.07.004 51. Ruíz-Roso, M. B., De Carvalho Padilha, P., Matilla-Escalante, D. C., Brun, P., Ulloa, N., Acevedo-Correa, D., Ferreira Peres, W. A., Martorell, M., Bo- usquet Carrilho, T. R., De Oliveira Cardoso, L., Carrasco-Marín, F., Pater- nina-Sierra, K., Lopez de las Hazas, M.-C., Rodríguez-Meza, J. E., Villal- ba-Montero, L. F., Bernabé, G., Pauletto, A., Taci, W., Cárcamo-Regla, R., … Dávalos, A. (2020). Changes of Physical Activity and Ultra-Processed Food Consumption in Adolescents from Different Countries during Covid-19 pandemic: an observational study. Nutrients, 12(8), 2289. 52. de Sá, C.D.S.C., Pombo, A., Luz, C., Rodruigues, L.P . in Cordovil, R. (2020). Covid-19 social isolation in brazil : effects on the physical activity rou- tine of families with children. Revista Pulista de Pediatria,39, e2020159. https://doi.org/10.1590/1984-0462/2021/39/2020159 53. Saunders, T. J., Gray, C. E., Poitras, V. J., Chaput, J. P., Janssen, I., Katzmar- zyk, P. T., Olds, T., Connor Gorber, S., Kho, M. E., Sampson, M., Tremblay, M. S. in Carson, V. (2016). Combinations of physical activity, sedentary behaviour and sleep: Relationships with health indicators in school- -aged children and youth. Applied Physiology, Nutrition and Metabolism, 41(6), S283–S293. https://doi.org/10.1139/apnm-2015-0626 54. Schmidt, S. C. E., Anedda, B., Burchartz, A., Eichsteller, A., Kolb, S., Nigg, C., Niessner, C., Oriwol, D., Worth, A. in Woll, A. (2020). Physical activity and screen time of children and adolescents before and during the COVID-19 lockdown in Germany: a natural experiment. Scientific Re- ports, 10(1), 21780. https://doi.org/10.1038/s41598-020-78438-4 55. Sekulic, D., Blazevic, M., Gilic, B., Kvesic, I. in Zenic, N. (2020). Prospective analysis of levels and correlates of physical activity during COVID-19 pandemic and imposed rules of social distancing; gender specific study among adolescents from Southern Croatia. Sustainability, 12(10), 4072. https://doi.org/10.3390/SU12104072 56. Shi, Y., Huang, W. Y., Sit, C. H. P. in Wong, S. H. S. (2020). Compliance with 24-hour movement guidelines in Hong Kong adolescents: Asso- ciations with weight status. Journal of Physical Activity and Health, 17(3), 287–292. https://doi.org/10.1123/jpah.2019-0230 57. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B. in Sorić. M. (2020). Poročilo o te- lesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2019/20. Fakul- teta za šport, Inštitut za kineziologijo. https://www.slofit.org/Portals/0/ Letna-porocila/Poročilo_2020_splet.pdf?ver=2021-02-22-112743-263 58. Strauss, R. S., Rodzilsky, D., Burack, G. in Colin, M. (2001). Psychosocial correlates of physical activity in healthy children. Archives of Pediatrics and Adolescent Medicine, 155(8), 897–902. https://doi.org/10.1001/arch- pedi.155.8.897 59. ten Velde, G., Lubrecht, J., Arayess, L., van Loo, C., Hesselink, M., Re- ijnders, D. in Vreugdenhil, A. (2021). Physical activity behaviour and screen time in Dutch children during the COVID-19 pandemic: Pre-, during- and post-school closures. Pediatric Obesity, e12779. https://doi. org /10.1111/ ijp o.12779 240 60. Tremblay, M. S., Carson, V., Chaput, J., Gorber, S. C., Dinh, T., Duggan, M., Faulkner, G., Gray, C. E., Gruber, R., Janson, K., Janssen, I., Katzmarzyk, P. T., Kho, M. E., Latimer-cheung, A. E., Leblanc, C., Okely, A. D., Olds, T., Pate, R. R., Phillips, A., … Zehr, L. (2016). Canadian 24-Hour Movement Guidelines for Children and Youth : An Integration of Physical Activity , Sedentary Behaviour , and Sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Me- tabolism, 41(6 suppl 3), S31 1-27. https://doi.org/10.1 139/apnm-2016-0151 61. Viner, R. M., Russell, S. J., Croker, H., Packer, J., Ward, J., Stansfield, C., Myt- ton, O., Bonell, C. in Booy, R. (2020). School closure and management practices during coronavirus outbreaks including COVID-19: a rapid sy- stematic review. The Lancet Child and Adolescent Health, 4(5), 397–404. https://doi.org/10.1016/S2352-4642(20)30095-X 62. Vlada Republike Slovenije (2020, Marec 12). Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija- -razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa/ 63. Volmut, T., Pišot, R., Planinšec, J. in Šimunič, B. (2021). Physical Activity Drops During Summer Holidays for 6- to 9-Year-Old Children. Frontiers in Public Health, 8, 631141. https://doi.org/10.3389/fpubh.2020.631141 64. Wagner, M. O., Bös, K., Jekauc, D., Karger, C., Mewes, N., Oberger, J., Re- imers, A. K., Schlenker, L., Worth, A. in Woll, A. (2014). Cohort Profile: The Motorik-Modul Longitudinal Study: physical fitness and physical activity as determinants of health development in German children and adolescents. International Journal of Epidemiology, 43(5), 1410 –1416. https://doi.org/10.1093/ije/dyt098 65. Wang, G., Zhang, J., Lam, S. P ., Li, S. X., Jiang, Y., Sun, W., Chan, N. Y., Kong, A. P. S., Zhang, Y., Li, S., Li, A. M., Jiang, F., Shen, X. in Wing, Y. K. (2019). Ten-year secular trends in sleep/wake patterns in Shanghai and Hong Kong school-aged children: A tale of two cities. Journal of Clinical Sleep Medicine, 15(10), 1495–1502. https://doi.org/10.5664/jcsm.7984 66. World Health Organization. (2020). Who guidelines on physical activity and sedentary behaviour. 67. World Health Organization. (2021, Februar).Coronavirus Disease (COVID-19) Situation Reports. https://www.who.int/emergencies/diseases/novel- -coronavirus-2019/situation-reports 68. Xiang, M., Zhang, Z. in Kuwahara, K. (2020). Impact of COVID-19 pan- demic on children and adolescents’ lifestyle behavior larger than expected. Progress in Cardiovascular Diseases, 63(4), 531–532. https://doi. org/10.1016/j.pcad.2020.04.013 69. Zenic, N., Taiar, R., Gilic, B., Blazevic, M., Maric, D., Pojskic, H. in Sekulic, D. (2020). Levels and changes of physical activity in adolescents du- ring the COVID-19 Pandemic: Contextualizing urban vs. Rural living environment. Applied Sciences, 10(11), 1–14. https://doi.org/10.3390/ APP101139 97 70. Zhang, X., Zhu, W., Kang, S., Qiu, L., Lu, Z. in Sun, Y. (2020). Association between physical activity and mood states of children and adole- scents in social isolation during the COVID-19 epidemic. International Journal of Environmental Research and Public Health, 1 7(20), 7666. https:// doi.org/10.3390/ijerph17207666 71. Zhou, S. J., Zhang, L. G., Wang, L. L., Guo, Z. C., Wang, J. Q., Chen, J. C., Liu, M., Chen, X. in Chen, J. X. (2020). Prevalence and socio-demo- graphic correlates of psychological health problems in Chinese adole- scents during the outbreak of COVID-19. European Child and Adolescent Psychiatry, 29(6), 749–758. https://doi.org/10.1007/s00787-020-01541-4 Tjaša Ocvirk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport tjasa.ocvirk@fsp.uni-lj.si