13 A Luč na oknu. n|ll[P|ustila bodem Iu6 na oknu tako dolgo, da se vrneš, Milko, a nikar |yjL\ jne izosiani predolgo!" — llils BNe, mati! Ni treba! Utegnilo bi biti zelo pozno in jaz vže ^yl najdem dnri," odvrne mlad krepak človek, ter stopi nekako nesklepeen na prag. BVender, vender," prigovarja mati, ,,ulice so temne in košček sveče bi bil slabo prihranjen, ako bi ti padel in se poškodoval. Gorela bode luč tako dolgo, da se vrneš, samo kmalu pridi!" Mati je bila evrsta, krepka postava, marljiva Škotinja, ki je, govoreč s sinom, urno likala snežnobelo perilo, ter je polagaia v velik jerbas, stojee poleg nje. V sobi je bila še četvorica mlajših otrok, nesposobnih, da bi jej pomagali pri tem delu. Milko pa je imel skoraj 18 let, ter jo bil krepak mladenič, dopadljive vnanjesti. BKo bi bil ]e nekoliko resnejši in postavnejši", vzdihovala je mati, a on niti opnzil ni tihe skrbi materine. Dan za dnevom je stikal po morskem obrežji, pričaknjoč ladij, ali pa hieajoč tršeice v iuorje, katere mu je njegov Ijubljenec veliki ,,Sultan" prinašati moral. ,,To ni nifi hudega," tolažila se je niati — a drugafie je bilo na večev. kadar je skrbna vdova a trepetajočim srcem čuvala korakov svojega sina, boječ se, da bi se ne opijanil kakor njegovi tovariši, sinovi imovitpga soseda. Ko ga pa danes vidi tako čvrstega, cvetočega pred seboj, olajša si jej srce in zaupno vzdihne: ,,Bode vže prišel čas, ko se bode spametoval in potem mi izvestno pomaga pri vzgoji mojih mlajših otrok!" To rekši, lika neutrujeno z urnirna rokama belo perilo; ko je pa bilo delo pri kraji, postavi luč na okno ter se spravi k počitku. Ura za uro preteče. sveea pogori in ugasne — a Milkota ni. Njega ni vso noS, njega ni jutri, njega ni več. Emil Cameron šel je proč — in nihče ne ve, kam? Življenje doma mu je prestrogo, čujece materino oko ga je jezilo in zapustil je dom, idoč po svojej volji v širni — tuji svet. Vedno in vedno pa mu so zvenele v spominu materine besede: nMilko, pustila bodem luč na oknu tako dolgo, da se vrneš." — Mogoče, da ga je zapeljal up in pohlep do bogastva; želja, da bi v ugodnih razmerah mogel pripomoči svojim — a vender je bil glavni vzrok njegovega bega le sebična želja, da bi se odtegnil čuječemu materinemu očesu. Prihodnje jutro vstopi na ladijo in tu se pričae aovo, divje ia opasno življenje pomorščakov. Dopadalo mu je. Samo v časih, kadar je vihar Jjuto divjal in je od daleč zablestela sva-rilna luč, vzdignil se je v njegovej du«i spomia na ]uč na oknu, na mile materine besede: nGorela bode tako dolgo, da sevrneš;" sarao v časih, v naj-divjejših veselicah veJ mu je na uho mili materin glas, s katerim je v dolgili večerih prepevala škotske pesni in zazibala bratce njegove in sestrice v rairno spanje; — ali noben glas ga ni zvabiJ k njegovim dolžnostim v domovje! — Cas je potekal in glas vesti je pojemal. V onem času ga ni bilo trez-nega poniorščaka, vse je bilo udauo pijanosti. Tudi Milko kmalu ni bil več izjema. Lica mu so zarujavela, glas mu je bil zam61klo-osoren. Dober človek 19 ni bil več — a bil je dober pomorščak. Kmalu je postal častnik na krasnej ladiji ,,Milton". Morje mu je bilo ljubše nego suha zemlja, ker je tu imel življenje, katero ga ni nikoli opomiualo besede ,,niati." — Prijatelje je imel tudi tii; prijatelje, ki so dobro znali, kdaj je žep polnodoneč; kajti znali so da Emil Cameron ni varičen, skop mož. Zgodilo se je često, da je veiiko-dušno podaril zadnji denar prosjaku. — in ako je ladija nMilton" prišla v dotiko z barko, ki je biJa v potrebi ali nevarnosti, bil je ou najinarljivejši v pornoči. Nikdar pa ni iinel one velikodušnosti, da bi se vrnil v mirni pristan, kder ga je čakala skrbua. zvesta njegova mati. — Pet let je preteklo, deset, petnajst, dvajset. Emil Cameron je imel kmalu 40 let; bil je mož, ki je pil žganje kakor vodo, ter se spominal Boga samo v kletvi, kadar je ladiji nMil-tonu" pretila kaka nevarnost. Od nevihte premetavana, deloma razbita od valov in skalovja plula je ladija ,,Milton" veličastno po valovji. Prikodnji večer bi vže imeJa pripluti k suhej zemlji. Vse se veseli tega dneva — še ceJo Oameron. Vesel stopi na krov in zre daieč tja v daljino, kder se počasi vzdiguje suha zemJja . . . Ali ta trenotek mu je osodepoln. — Brez da bi bil zapazil, utrne mu se iskra iz smodke in veter jo zanese ~ ali hudobni dšmon :— v spodnje prostore. 0 polunoči se začuje nenadoma krik: Ogenj! Ogenj! Ogenj!------- Kdo je videl vže jednak prizor — in ga je mogel pozabiti ?! Eežilni čohii so biJi vsem jedina nada. A]\ ti so bi]i kraalu napoJujeni. — Tu stoji sivoglavi starček in glasno toži: ,,0j, da bi videl samo jedenkrat še Ijube vuuke!" Tam kJeči mladi potoralec s svojo nevesto, poleg njiju inati z dete-toin v naročji — vsi lnolijo mej glasnim šumom za rešitev. Ondu stoji mala sirota, ki potuje k babici in čudeč se, opazuje grozni prizor, niti da bi umela grozni položaj. Ubogo dete, ti si najsrečnejše v svojej nezavesti! — - Ka-pitan ladije se junaško bori s silnimi valovi, nič menj njegovi častniki in pomorščaki — a najbolj se je odlikoval Emil Oameron. Vsi, katerim je bil ou rešilni angel, vse svoje življenje ne bodo pozabili moža s plavimi lastni, teranim obrazom in jekJeno močjo. Zdaj so odpluli vsi 6olai, napolnjeni z Ijudmi, na krovu sta stala jedina še kapitau in njegov častnik Emil Oameron ter sta opazovala bliže ia bJiže segajoči plamen. BKinalu bode konec, kapi-tan!" — »Da, Emil, podaj mi roko! Dolgo sva se vozila skupaj, plavajva še zadnji pot! Bog bodi nama milostiv!" BŠe je rešitev mogoča, kapitan!" ,,Ne! Mene ne čaka ne žena. ne otroci — jaz grem s svojo ladijo!" bile so zadnje besede kapitanove. EazpočiJ se je kotel — tema je aastala in tišina. Tudi Emil Cameron je izginil. * * * Zdajci začuje glas, valove sliši vršeti, mokri pesek otiplje okoli sebe — valovje ga je zagnalo na suho. Slab in onemogel obleži na pesku. Počasi se sklone k višku in — ali je resnica — okoli in okoli zagleda znano mu skalovje, tii je vže bil — v domačem pristanu je! In čuj! na obrežji sprehaja se mož; siv pomorščak prepeva zaano mu raorsko pesen: ,,Brate, ondu 5aka te luč!",,., 20 . Vroče solze mu oblijo zarujaveli obraz; pred vzburjeno dušo mu stopi jasnejše nego li kdaj spomin na srečne dni detinstva, v srci se mu vzdigne hrepenenje po dragej lnateri, ki mu je nekdaj ljubeznjivo dejala: ,,Luč bode na oknu stala tako dolgo, da se vrneš, Milko!" — Dvajset let je preteklo od onega easa in takrat je vže imek mati nad 40 let. Oj, znabiti jo \ie krije erna zemlja. — Pozabil je vse okolo sebe, srce mu sili naprej — v vas hiti - naravnost v ulice, kder je stala ubožna hiša njegove matere, njegova rojstna hiša. Ozke ulice so se izpremenile v široko cesto z visocimi hišami ob straneh — a tam na daljnem konci — ali mu se le zdi — tam ugleda brlečo lučico. Emil Cameron hiti dalje. Ne, ni se vai-al ne. Na okau njegove rojstne hišice gori luč. Sree mu glasno utriplje — potrka na duri — znotraj se slišijo tihi, počasni koraki. Duri se odpro, in — na prag stopi stara ženica s srebrobelimi lasmi — Emil spozna svojo mater. — BKaj je?" vpraša ona. nMUbog, ponesrečeni pomoršeak sem in prosim zavetja!"" ,,Stopite le v sobo in pogrejte se — noč je danes silno mrzla. Vas je izvestno Iu6 na oknu sem pripeljala. Dvajset let vže gori vsako noč. Imela sein sina a zapustil me je in njemu gori ta luč. Zdi se mi, da mi ga ta luč zopet pri-pelje nazaj. Večkrat sem gladovala, da sem kupOa svečo. Drugi otroci so mi pomrli — a uikdar mi ni še prišlo na um, da bi moj EmiJ ne živel vec in zato bodem še vedno pustila luč goreti tako dolgo, da se mi povrne Emil moj!" Pomorščak pade pred njo na koleni — in mati spozna svojega sina. Od sih dob je ui več zapustil. Boljšega sina, boljšega moža ni bilo nikjer, nego je bil Emil Oameron. In, ako obiščeš ono vas na morskem obrežji, na britanskem otoku, v deželi Skotskej, pokažejo ti okno, na katero je zvesta mati, trdna v veri na vrnitev ljubljenega sina, dolgih dvajset let, sleharen vecer postavljala gorečo svečo; — pokažejo ti lepo hišo, v katerej živi presrečna babica sredi Ijubih vnukov pri svojem sinu, kateri zdaj kot kapitan zapoveduje velikemu parniku svetovnega morja, a ona ga blagoslavlja sleharni dan s svojim zvestim ma-terinim srcem. Janja M .