Za ministra dvora je imenovan g. Radoje Kneževic Iz dnevnega časopisja smo zvedeli, da jc z ukazom Nj. Vel. kralja imenovan za ministra dvora <*. Radojt: Kneževič. profesor v Beogradu. Ta kratka vest je povzročila v naših vrstah neizmerno radost in zadovoljstvo. G. Kneževič je bil več let prcdsednik Profesorskega društva in kot tak je iskupno z našim udruženjem sodeloval v borbi za čast in poštenje. Vcdno in povsod jc branil Tiačelo pravičnosti in za to načelo jc doprinašal tudi žrtve. Jugoslovansko učiteljsko udruženje je visoko cenilo njegovo požrtvovalno delo za stanovske pravice nas vseh in zato jc bil na skupščini v Skoplju 1. 1937. sprejet sledeči predlog glavnega odbora JUU: Ceneč nad vsc požrtvovalno delo predsednika Profesorskega društva g. Radoja Knežcviča, delo v korist prosvete in učiteljskih vrst; upoštevajoč njegove napore, da se očuva morala prosvetnih delavcev; priznavajoč njegovo posebno ljubezen, premišljeno in energično stališče za skupna prizadevanja za izboljšanjc materialnega položaja vsega uradništva in ker najdemo v g. Radoju Kneževiču vedno najboljšega prijatelja učiteljstva, proglaša XVII. glavna skupščina g. Radoja Knežcviča, predsednika Profesorskega društva, zaradi vseh zgoraj naštetih zaislug za častnega člana JLJU. S tem sklepom je bil današnji minister dvora imenovan za prvega in edinega častnega člana JUU. Novi minister dvora prof. Radojc M. Kneževič je doma iz vasi Stragarjev blizu Kragujevca. Rodil se je 1901. Srcdnješolsko izobrazbo je dobil v Beogradu in v francoskih zavodih za časa vojne, univerzitetno pa v Beogradu in na Sorboni. Kot suplent je nastopil službo leta 1923. Služil je v Kruševcu, Nišu, Splitu in Beogradu. Kot študent je bil prvi predsednik Ferialnega saveza kraljevine Jugoslavije vse do 1935, ko je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega profesorskega društva. Upokojen je bil avgusta 1937 v zvezi s profesorskim kongresom v Mostarju, ko je tudi moral opustiti vodstvo profesorske organizacije. Takoj po padcu dr. Stojadinovičevega režima je spet postal profesor na drugi moški gimnaziji v Beogradu. G. Kneževič pa ima tudi zelo vdike zasluge na polju književnosti in znanosti. Neštete njegove študije so objavljene v revijah »Letopis«, »Srpski književni glasnik«, »Nova Evropa«, »Strani pregled« itd. Prevedel jc mnoga dela in je bil dolgo let urednik »Glasnika jugoslovenskega profesorskega društva« in od 1. 1939. do danes tudi urednik revije »Srpski književni glasnik«. Kot prosvetni in šolski delavec se je g. Kneževič zelo zavzemal za boljšo šolo in za zboljšanje položaja vseh prosvetnih delavcev. Svoje poglede na prosvetno politiko je očrtal v delu »Kroz srednju školu«, ki je izšlo v dveh zvezkih. K visokemu položaju g. Radoju Kneževiču, našemu častncmu člaraj, najiskreneje čestitamo.