Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. avgusta 2019 - Leto XXIX, št. 33 stran 2 Romanje na 2864 mejterov visiki Triglav »Brige pa pistiš doma« stran 4 V Grabi je vsakši vsakšoma žlata stran 8 »Trgaj mi raužice, delaj mi püšliček« stran 10 2 Romanje na 2864 mejterov visiki Triglav Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci šesto leto organizira pohod na Triglav, nej samo za člane društva, za vse Porabske Slovence. Triglav je nej samo Slovenci, drügi naš cilj je biu, kak največ mladi nagučati na tau nej léko paut, gde na konca nej samo do Alježevega stolpa leko pridejo, leko dobijo nika več, tau, ka do Na Pokljuki z našimi spremljevalci in predsednikom ZVGS Slavkom Delalutom (stoji v prvi vrsti drugi s prave) najvišeša planina v Sloveniji, liki simbol, steri združuje cejli slovenski narod, tak nas, Porabske Slovence tö. Zavolo tauga se je leta 2014 našo drüštvo tak zmenilo pa prineslo en sklep (határozat), (za)čütili identiteto, tau, ka so Slovenci, tau, ka pomeni za Slovenca biti. Zato, ka če se brigati škemo, aj naš jezik, naša kultura še dugo lejt gorostaneta, tau samo z mladimi vküper leko uresničimo. Na pau pauti do vrha Triglava düša se »sprvajata«. Tau najbola te čütiš, če malo dolazaaustaneš, če sam ostaneš, gda te sonce pa veter baužeta. Kak vsigdar, letos smo tü za petnajset lidi razglasili romanje na Triglav pa tak nagnauk je puni grato seznam. Ka je nej bilau léko, taši datum vöodebrati, steri je vsakšoma dober, zato ka gnesden je tak, ka dopust poleti v fabriki vödajo pa nej tak, ka te deš, gda škeš. Nej je bilau léko, dapa eden datum smo zato najšli, steri je vsakšoma dober biu, tau je biu vikend 2., 3. pa 4. avgusta. Mejsec avgust je glavna sezona za planince, zavolo tauga smo kumaj dobili prenočišče na Kredarici, v najvišji planinski koči v Sloveniji. Kak vsigdar dotejgamau, dvej organizaciji sta bili, sterivi sta nam na pomauč bili pri našom romanji, edna je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, druga pa Združenje vojaških gornikov Slovenije, steri so nas cejlak do vrha sprvajali. Že v petek večer smo se odpelali na Pokljuko v vojašnico, gde smo spali pa odkec smo se v soboto napautili proto Triglavi. Cejli keden so lagvo vrejmen kazali za soboto pa nedelo, zavolo tauga smo se malo bojali, nej ka bi nas dež močo po cejloj pauti. Dapa, hvala Baugi, nej je tak bilau, idealno vrejmen smo meli po cejloj pauti, kak gora tak tadola. V prvom tali smo se po gauštji šetali, kak smo vsigdar bola više prišli, tak je drejvge vsigdar bola menšo gratalo. Najprvin smo se pri Vodnikovom domi stavili, gde smo pili, edni vodau, drügi Laško pivo. Tau je slejdnjo mesto, gde še za šenki si Helikopter, steri je prileto rešüvat ponesrečenoga Italijana ka mo vsakšo leto organizirali pohod, romanje na Triglav. Naš prvi cilj je tau, ka pokažemo, ka na Vogrskom v Porabji smo tü šli pa skrjej k našomi cilji, tak ka kaulak dvej vöre smo že pod planinskim domom na Kredarici bili, tak petstau metrov. Dapa kakšni petstau metrov je tau! Sto je še nej probo, tisti sploj ne vej. Tej slejdnji stopaji te tak zmantrajo, ka že komaj čakaš, aj Kredarico zagledneš. Edni tazmantrano, drugi malo bola friško, dapa kaulek tretje vöre je vsakši goraprišo. Tak je bilau, ka od šestnajset lidi de osem, steri so nej tak tazmantrani, tadale šlo s Kredarice do vrha Triglava. Dapa nej je tak bilau. Ranč te, gda smo prišli na Kredarico, se je nekak ponesrečo, je med potjauv na vrh Triglava dolaspadno. Za par minutov smo zaglednili helikopter, steri se je zravan proto Triglavi neso. Vsi planinci, ka smo tam bili, smo vanej stali. Za par minutov smo dobili valas z vrha, ka se je bujo tisti, steri je dolaspadno, reševalci so že nej mogli pomagati. Tau je nam ranč najbola lagvoga reda prišlo, tisti, steri so prvo paut steli vej pa Triglav ostane pa počaka. Tak sva te zavolo tauga samo dva šla do vrha, dapa po cejloj pauti se je čütilo, ka se je nesreča zgaudila. Ovak vsigdar koražni planinci so tijo plezali pa stapali proto vrha, proto Aljaževomi stolpi. Tak je bila tüdi naša skupina, na vrhi pri stolpi smo se poslikali z napisom »Porabski Slovenci« pa lopau pomalek, po tijo smo nazaj dola prišli. Nej zaman pravijo, ka gda goraprideš na vrh, samo pau poti napraviš, cilj je vsigdar tau, ka živi pa zdravi nazaj prideš, dola v dolino. Mi smo, hvala Baugi, vsi zdravi nazaj dola v »naš« dau, v Porabje domau prišli. Tisti, sterim Na vrhi: Karči Holec pa Norbi Gyeček Lejpi razgled z vrha Triglava Tretja stvar, ka tak včasin vpamet vzemeš na toj dugoj pauti, je mir, tau, ka vse brige doma ostanejo ali v dolini ostanejo, samo ti pa leko vodau pistiš v glaže iz vretine, sledkar, više, že samo v glaži za pet, šest evronov dobiš vodau. Pomalek dapa vsigdar smo više pri- gora titi, so več nej tak gvüšni bili v sebi. Če je pa tak, takšnoga reda nej slobaudno plejzditi, baukše, če počakaš pa drugo paut deš tagor, Porabje, 15. avgusta 2019 se je zdaj nej posrečilo do vrha pridti, so vsi obečali, ka drugo leto znauva sprobajo. Karči Holec 3 Murska Sobota MED DRUGO SVETOVNO VOJNO SO UMIRALI TUDI SLOVENSKI ROMI Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romske študije, izobraževanje in kulturo in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so ob svetovnem dnevu, 2. avgustu, spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni drugič pripravili simpozij in spominsko slovesnost. Letošnja osrednja tema je bila Genocid v drugi svetovni vojni in posledice genocida, ki so prisotne v različnih oblikah na območju nekaterih držav Evrope. V imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je njen podpredsednik Ernest Ebenšpanger poudaril, da se ustanova ukvarja tudi z romskimi vprašanji, saj je bil njen ustanovitelj Vanek Šiftar vodilni slovenski romolog, ki se je vrsto let ukvarjal tudi z romsko problematiko. Je avtor knjige Cigani: minulost v sedanjosti (1970). Sodeloval je tudi z romskimi strokovnjaki v tedanji Jugoslaviji. Udeležence simpozija je uvodoma pozdravila poslanka državnega zbora Lidija Divjak Mirnik in poudarila dvoje, in sicer, da ima Slovenija dobro zastavljen program razreševanja in urejanja romske problematike in da ima dolžnosti tudi romska skupnost, ki mora skrbeti za svoj položaj. Dodala je, da je naša dolžnost, da ne pozabimo na velike krivice, ki so se zgodile Romom med 2. svetovno vojno. Predsednik Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je med prednostne naloge uvrstil povezovanje Romov v Evropi in ocenil, da prispevajo Romi pomemben delež v evropski kulturi. Evropski parlament je sprejel leta 2005 resolucijo o zaščiti in nalogah med Romi. Zelo pomembno je, da ne pozabimo na holokavst nad Romi med drugo svetovno vojno. Tudi slovenske Rome so načrtno problematiki posebno pozornost v Mariboru, kjer je bila razprava o položaju Romov. dovine in kulture, raziskovalne dejavnosti in ohranjanje romske identitete. Muzej je zelo dobro obiskan, ocenjujejo v Zvezi Romov Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti. Vera Klopčič, nekdanja sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, zdaj pa članica Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, se je zavzela za naV razpravi na simpoziju so sodelovali: Orhan Galjus, Vera Klopčič, Jožek Horvat – Muc, Dragoljub daljnje proučevanje romske Ackovič (ki ga ni na fotografiji) in Stane Baluh problematike in pošiljali v koncentracij- Dragoljub Acković, general- tudi holokavsta nad Romi. ska taborišča, od koder se ni sekretar Evropske zveze Opozorila je, da so razmere mnogi niso vrnili. Jožek Romov, iz Beograda je pred- v evropskih državah zelo Romski muzej, za kar si v Beogradu šele prizadevajo, kot je dejal Dragoljub Ackovič, prekmurski Romi imajo od leta 2012; ni sicer obsežen, a je dovolj zgovoren o nekaterih posebnih romskih dejavnostih, kot so bili nekoč brusači, popravljalci dežnikov, tudi na stalnem prostoru v Murski Soboti Horvat Muc je povedal tudi, da živi v Evropi od 12 do 15 milijonov Romov, ki marsikje še nimajo osnovnih pravic in so zatirani. V bistvu se je genocid nad Romi nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni. Jožek Horvat Muc je tudi omenil, da so namenili romski lagal pripravo enciklopedije o Romih in omenil, da si v Beogradu prizadevajo za ustanovitev romskega muzeja. Romi v Murski Soboti imajo od leta 2012 Evropski muzej romske kulture (v poslopju, kjer je hotel Zvezda), ki pomeni prispevek k spoznavanju romske zgo- različne. Nekatera vprašanja, denimo o holokavstu, so dobro opredeljena na Češkem in Slovaškem. Ko govorimo o Romih, ne smemo pozabiti na njihov jezik in kulturo. Boriti se je treba zoper predsodke o Romih in Sintih. V Sloveniji je iz leta v leto več izobra- Porabje, 15. avgusta 2019 ženih Romov, ki so aktivni pri urejanju razmer. Zelo konkreten in kritičen v svoji razpravi je bil Orhan Galjus, podpredsednik Evropske romske zveze, po poklicu sicer novinar. Dejal je, da položaj Romov v Evropi ni samo slab, marveč celo nevaren, kar je ilustriral z več konkretnimi primeri ter poudaril, da Romi želijo biti svobodni. Za resnično demokracijo, je dejal, bi se morali zavzemati posamezni poslanci in Evropski parlament kot celota. Dejstvo tudi je, da doslej na evropski ravni ni bilo nobene resne razprave o holokavstu. Slabo je tudi vedenje o Romih, kar je pogosto vzrok za medsebojno nezaupanje. Menil je, da bi morali bolj poznati drug drugega, ker bi se potlej bolj spoštovali. Vodja Urada za narodnosti, kamor spadajo tudi Romi (čeprav po ustavi niso manjšina ampak etnična skupnost), Stane Baluh je menil, da so bili v Sloveniji v zadnjih letih doseženi pomembni rezultati v skrbi za Rome, čeprav so razmere v različnih okoljih različne. Še najbolje je za Rome poskrbljeno v Prekmurju, nekoliko več težav pa je na Dolenjskem. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je bil kritičen tudi do medijev, ki ne poročajo o romski skupnosti. Radio in TV Slovenija imata posebne romske oddaje, malo pa je o Romih v dnevno informativnih oddajah. Po simpoziju je bila spominska slovesnost s položitvijo venca k spominski plošči na nekdanji Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti: »V spomin romskim žrtvam holokavsta v 2. svetovni vojni 1941 – 1945.« Tekst in foto: Ernest Ružič 4 Sabina Barbarič – dvakrat po Jakobovi pouti PREKMURJE Premestitve duhovnikov Avgust je mesec, gda v slovenski katoliški cerkvi vörazglasijo premestitve duhovnikov iz župnije v župnijo. V murskosoboški škofiji de v kratkom prišlo do več sprememb. Aljaž Baša, dozdajšnji kaplan v stolni župniji Murska Sobota, de od 1. septembra naprej voditelj škofijskoga odbora za mladino. Alojz Benkovič, župnik župnij Beltinci in Dokležovje, je biu razrešeni te slüžbe in vöodoabrani za župnika župnij Cankova in Kuzma. Štefan Grabar, kaplan v župniji Beltinci, je razrešeni te slüžbe in vöodoabrani za kaplana v župnijah Cankova in Kuzma. Jože Hozjan, župnik župnije Pečarovci, je razrešeni te slüžbe in vöodoabrani za duhovnoga pomočnika stolne župnije Murska Sobota, v steroj de duhovno oskrboval varovance v domovaj za starce v Rakičani in Murski Soboti. Dozdajšnji cankovski župnik Ivan Kranjec se seli v Pečarovce, Boris Kučko, kaplan v župniji Ljutomer, pa je biu vöodoabrani za župnijskega upravitelja župnij Beltinci in Dokležovje. Andrej Lažeta, kaplan v župniji Murska Sobota, duhovni pomočnik v župnijaj Cankova in Kuzma pa duhovni oskrbnik v domi za starce v Rakičani in Murski Soboti pa tüdi v soboškon špitali, je razrešeni tej služb in vöodoabrani za kaplana v župniji Beltinci, pouleg toga pa ostaja duhovni oskrbnik v soboškom špitali. Goran Merica, župnijski upravitelj v Ljutomeru, je s 1. septembrom razrešeni slüžbe voditelja škofijskoga odbora za mladino. Silva Eöry »Brige pa pistiš doma« Sabina Barbarič iz Gornje Radgone trno rada odi po sveti. Zadnji dvej leti jo je pout furt pelala na isto mesto, čiglij nej po isti pouti. Njeni cilj je bilou eno najvekših krščanskih svetišč na sveti, Santiago de Compostela na severovzhodi Španije. »Ges sam nej nekši športni tip človeka, tüdi vernik sam nej, vörvlem pa v dobro. Na tau pout sam nej šla kak na prouško, samo gnesden leko povejm, ka me je neka pozvalo, ka dem. Prva sam stejla titi v Južno Ameriko, gé sam že bila, vej pa mam v Čili tüdi pajdašico, te pa sam se rajši odlaučila, ka mo šla na Jakobovo pout. Nej po celjoj pouti, stera je duga skor 800 kilometrov, liki okauli 250 kilometrov, vej pa sam mejla samo dva kedna dopusta. Ge sam šla zadnjo etapo francoske Jakobove poti, stera je tüdi najbole erična. Krajina, po steroj smo odili, se zove Galicija in tam je tüdi cilj, Jakobova katedrala, stera stogi v kraji Santiago de Compostela. Mi smo vsevküper odili deset dni, povprečno 25 kilometrov vsakši den. Tau je sploj dosta za enoga takšoga, kak sam ges, ka sam do te v enom leti vsevküper napravila 20 kilometrov,« je prva povedala Sabina Barbarič in raztolmačila, ka sta s pajdašico na pout šle z eno turistično agencijo: »Vsevküper nas je šlo dvanajst. Zvün mene so drüge bile dobro pripravlene. Mene pa je ta pout navčila, ka je dosta v glavi. Človek leko dosta napravi, če ške. Ges sam nej brž odila, liki bole pomali. Mi smo nej vküper odile. Vsakša od nas je znala, kak daleč more v enom dnevi priti, te pa je šla tak brž, kak je leko in kak je stela. Čiglij je nej bilou léko, dobila sam žüle, noge so bile zmantrane, sam bila iz kilometra v kilometer bole srečna. Odiš po travnikaj, gouški, malih paulskih potaj, vdihavleš friški luft, brige pa pistiš doma.« Do katedrale v Santiagi so prišle sedmi den, v tom kraji so ostale dva dneva, »po tistom pa smo šle ške dale, 100 kilometrov do mordja, do kraja Finestera. Tau pomeni konec zemle. Ges sam sploj zalüble- Sabina Barbarič na v mordje, in tak sam se lani 2. maja šla malo koupat v Atlantski ocean. Voda rijano Dajčman iz Maribora same, brez agencije, napoutile na 250 kilometrov dugi tau Jakobove portugalske poti: »Šle smo od varaša Porto do Santiaga de Compostele. Mi smo šle po tistoj poti, stera pela ob mordji. Tau se je te pokazalo, ka je nej bilou trno fajn, vej pa je vöter fejst fudo, pa po pejski smo mogle dostakrat titi, tau pa je nej tak na léko. Nam pa je ena pajdašica, stera je lani šla po toj pouti, dosta čednih tanačov dala, tüdi tau, gé so najboukša mesta za prespati. Portugalska je lejpi rosag, tüdi gesti je bilou dobro, bila je nevola, ka je pout nej tak dobro označena kak v Španiji, pouleg toga smo včasih mogle titi malo vkraj S pajdašicama po portugalski Jakobovi pouti je mela samo 12 stopinj Celzija. Trno me je zeblo, samo bila sam tüdi fejst srečna, ka mi je gratalo priti do cilja. In nekak glij te, gda sam bila v vodej, sam si obečala, ka pridem ške nazaj.« In tak je tüdi bilou. Lani, približno v istom cajti, so se s pajdašicama Magdo Steyer iz Plitvice pri Apačah, stera je že prvo pout šla z njauv, in Ma- od obale, ka smo te prišle do kakšne vesnice, gé smo si leko piti küpile. Kak pa smo prejk granice prišle, je bilou vse boukše. In tak sva müvi z Magdo do zdaj vseküper preodile že 510 kilometrov Jakobove poti. Mislim, ka je tau nej konec, ka ve gda ške šle. Čiglij je istina, ka so me letos noge bolele in je bilou zatau malo bole žmetnau oditi.« Porabje, 15. avgusta 2019 Sabina Barbarič si je duga lejta svoj vsakdanešnji krüj slüžila v Zdravilišči Radenci, gé je kak animatorka skrbela za goste. Pred petimi leti se je odlaučila, ka de šla na svojo pout: »Nej san samo slüžbo vöminila, liki tüdi kraj, vej pa se zdaj iz Gornje Radgone ne vozim v Radence, liki malo bole dale, v Mursko Soboto. Zdaj tisto delam, ka mi je bilou v žitki nikak usojeno. Študerala sam novinarstvo, furt sam gučala, ka mo kak novinarka delala reportaže. Zdaj mamo vküper s kolegi svojo televizijo, in tau nej takšo navadno, liki internetno. Zové se Pozdrav TV. Mi delamo oddaje največ s področja turizma in kulture, politike pa ne delamo. Tau so kratka poročila in reportaže. Ge v tom deli uživam, vej pa se mi trno vidi, ka leko pomagamo vsem tistim, steri se v naši krajaj s turizmom spravlajo, pouleg toga pa sodelüvlemo že s partneri v Avstriji in na Rovaškom. Vüpamo, ka mo kakše najšli ške na Vogrskom, tüdi v Porabji.« Znamo, ka gnesden lidge dosta informacij na interneti iškejo. Popularna so tüdi družabna omrežja, in tak na Pozdrav TV pripravljajo tüdi kratko oddajo, stera se zove 90 sekund. Kak že ime povej, je tau kratka reportaža, stero pa tisti, ka jo narauči, leko deli po interneti. »Lidge dostakrat ne vejo, kama bi šli. Zdaj pa se dá z internetom lüstvo hitro informerati. Mi vidimo, ka tisto, ka napravimo, lidge radi gledajo in delijo informacijo naprej. Mislim, ka tau trbej čim bole vöponücati,« je na konci ške pravla Sabina Barbarič. (Kejp na 1. strani: Stolnica sv. Jakoba v Santiagu de Composteli.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Sabine Barbarič 5 Moje poletno razmišljanje Poletne počitnice so se za vse šoloobvezne otroke že krepko prevesile v zadnjo tretjino in še samo nekaj tednov nas loči, da bomo zopet zakorakali novemu šolskemu letu naproti. In seveda vsak od nas, ki je povezan s šolo, tako učenci kot učitelji, ta brezskrbni počitniški čas preživlja po svoje. Nekateri doma, spet drugi na morju ali kakšnih potovanjih, izletih; se pa najdejo tudi taki, ki dopustniške dni preživljajo delovno, v povezavi s šolo in poučevanjem. Med slednje sedaj že osmo leto zapovrstjo sodim tudi sama, saj vsako poletje poučujem v Poletni šoli slovenščine za otroke in mladostnike, ki jo organizira in pripravlja Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, sedaj že tradicionalno, v Tolminu. Pisana druščina otrok, starih 8 – 14 let, ki imajo slovenske korenine, se ima tako dva tedna možnost družiti ob različnih dejavnostih, vključeni pa so to tudi v 40-urni intenzivni tečaj slovenščine na različnih nivojih, ki je odvisen od njihovega znanja slovenščine. Letošnji udeleženci so bili iz 17 različnih držav sveta, 15 evropskih in Amerike ter Nove Zelandije. 5 učiteljic slovenščine ob prihodu najprej izvede testiranje udeležencev, s pomočjo katerega se potem oblikuje 5 skupin Vesele slovenščine, kot smo jo poimenovale učiteljice, saj mora biti vsakodnevni 4-urni pouk metodično in didaktično raznolik, pester, vesel, razgiban, da so otroci motivirani. Vsaka poletna šola se razlikuje od predhodnje. Letošnjo si bom zapomnila predvsem iz dveh razlogov. Tisti, prvi ni ravno pozitiven, je pa precej nenavaden in zaskrbljujoč. V manj kot treh dneh je namreč virus, ki nam ga je najverjetneje od nekod prinesel nekdo izmed udeležencev, zajel polovico otrok, ni pa prizanesel niti učiteljicam, med katerimi sem bila tudi jaz. Bruhanje in dru- odmori in pri popoldanskih aktivnostih je bil ves čas jezik njihove medsebojne komunikacije slovenščina. Naključje pri izboru udeležencev ali premik v pozitivno smer? To bo seveda pokazala že naslednja Učiteljica Metka in njeni letošnji udeleženci Vesele slovenščine ge prebavne motnje, ki so jih spremljali močni krči, so ohromili za dobre tri dni delo v Poletni šoli, vendar smo s pravo- poletna šola. Prav gotovo pa je zanimivo dejstvo, da Slovenci in potomci Slovencev na različnih koncih sveta, tudi tistih Vsi udeleženci letošnje Poletne šole slovenščine v Tolminu časnim ukrepanjem in odlično organizacijo uspeli ponovno vzpostaviti ravnovesje, tako da se je večina udeležencev vrnila in smo program uspešno izpeljali do konca. Drugi razlog, ki bo letošnjo Poletno šolo ohranil, predvsem nam učiteljicam slovenščine, v zelo lepem spominu, pa je ta, da so vsi letošnji udeleženci izjemno dobro govorili slovenski jezik. Tudi v prostem času, med zelo oddaljenih, iščejo stik s svojo matično domovino oziroma domovino svojih prednikov in poskušajo izkoristiti vse možnosti in priložnosti, ki jih ponuja Slovenija za ohranjanje najpomembnejšega segmenta narodne identitete, jezika. Ob tem dejstvu se gotovo z malce grenkobe spomnim na ne preveč idealen položaj slovenskega jezika v Porabju in porajajo se mi najrazličnej- ša vprašanja. Eno izmed njih je to, ali Porabski Slovenci izkoristite vse tiste možnosti, ki jih Slovenija ponuja tudi zamejcem, ne le Slovencem po svetu? Obstajajo številni tabori, poletne šole, ki jih za mlade organizira Slovenija, toda nikoli ni na nobenem od njih nikogar iz Porabja … Takšna je žal pač realnost in Cankarjeve preroške misli iz drame Hlapci o tem, da si bo narod pisal sodbo sam, se vedno bolj uresničujejo, predvsem v zamejstvu. Gotovo bo kdo izmed vas pomislil, da sama nisem Porabska Slovenka in da nimam pojma, kaj vse ste doživljali nekaj desetletij tam, za železno zaveso in še povrhu vsega ločeni od matične domovine. Res je, ne poznam vaših izkušenj, doživetij in občutkov. Ne vem, kako je živeti v drugi državi, veliko večji in narodno zavednejši, kot je tvoja matična. Ne vem, zato nikogar ne obsojam, zgolj razmišljam. Razmišljam in se sprašujem, koliko časa še bomo lahko govorili o kakršni koli obliki dvojezičnosti ali živega slovenskega jezika v Porabju. Iskanje krivcev in kazanje s prstom na druge je žal že precej časa zgrešen psihološki prijem, ki ga vedno pogosteje opuščajo vsi tisti, ki si želijo resničnih sprememb in to na bolje, ne na slabše … Počitnice še vedno trajajo, izkoristimo jih, odpočijmo si, kajti pred nami je novo šolsko leto, ki bo gotovo prineslo spet nova vprašanja, nove dileme … Verjamem pa, da bo z veliko dobre volje in medsebojnega sodelovanja ter povezovanja možen tudi kakšen premik v pozitivo … Vsem želim lep in brezskrben preostanek počitnic in dopusta! Metka Perger Porabje, 15. avgusta 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Sombotelski slaščičar je drügo mesto dosegno Drügo mesto je dosegno sombotelski slaščičar slaščičarne Mészáros na tekmovanji »Torta Madžarske«. Trinajsto paut je razglasilo Združenje slaščičarjev Madžarske tau tekmovanje v poklon državnoga svetka 20. avgusta. Letos je od 31 slaščičarov, steri so se zglasili na tekmovanje, Norbert Tóth iz Dunaföldvárá dosegno prvo mesto s svojo torto, steri je dau menje Čipke Blajžene Device Marije. Sombotelski slaščičar Gergő Dezse je s tortov z višnjami in mandulami drugo mesto dosego, ka je fejst, fejst dober rezultat, zato ka se na tau tekmovanje iz cejloga rosaga najbaukši slaščičarji glasijo. Gergő je tapravo, ka je najprvin na mesto višenj na djaboke mislo, dapa te ji je na slejdnja itak zamejno, zato ka je tak mislo, ka višnjovi vrezen žmaj bola paše k drugim sestavinam. Pa ovak tö, če kaj drugo paše, te njema vrejzen žmaj bola paše kak sladki. Za mandule se je zato odlaučo, ka té djedrice vsepovsedik vcujpašejo. Mladi sombotelski slaščičar se je že na več tekmovanj glaso, dapa na Torto Madžarske zdaj prvo paut. Na tekmovanje se je tak kreda dejvo, ka je več fele tort iz več fele sestavin speko, stere so potistim spoznanci pa člani družine koštavali, probali pa taprajli svojo mnenje. Pri toj torti so že prvo paut tau prajli tej »strokovnjaki«, ka je tak dobra, kak je, zavolo tauga te skur nikanej spremenijo, samo telko, ka je kremo malo osaulo. Nagrajenim slaščičarjem so priznanje prejkdali v Parlamenti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovenci se starajo Slovenija je tretja na lestvici evropskih držav, kjer se prebivalstvo najhitreje stara. Glede na projekcije Združenih narodov je Slovenija uvrščena med deset najstarejših držav v celotnem svetu. Danes je vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Če se bo takšna dinamika nadaljevala, bo delež starejših od 65 let leta 2030 predstavljal 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bila lani povprečna slovenska starost 43,3 leta. Ukrepi, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, se nanašajo predvsem na podaljšanja delovne aktivnosti. Tako je že objavljeno javno povabilo za pripravo strategij učinkovitega upravljanja starejših zaposlenih, vredno 10 milijonov evrov. »Ni vse v zakonodaji, ni vse v podaljševanju delovne aktivnosti, ključno se mi zdi, da pripravimo delovna mesta, ki bodo omogočala starejšim, da bodo lahko delali,« je povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer. Poleg trga dela sta za reševanje demografske situacije pomembni tudi migracijska in družinska politika. Že lani je dodatek za veliko družino postal univerzalen, zvišalo se je tudi starševsko nadomestilo, je dejala ministrica in napovedala, da bo pripravljen še načrt ukrepov, s katerimi bodo skušali zmanjšati obseg izseljevanja slovenskih državljanov, in ukrepov, s katerimi bodo skušali privabiti že izseljene Slovence. Letni dodatek za upokojence Upokojenci so na svoje bančne račune poleg julijskih pokojnin prejeli tudi letni dodatek, ki je bil izplačan v petih različnih zneskih. Prejemniki najnižjih pokojnin so dobili 437, najvišjih pa 127 evrov letnega dodatka. Najvišji letni dodatek oz. regres so prejeli tisti s pokojnino do 470 evrov, najnižjega pa tisti s pokojnino nad 810 evrov. Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 19. Gejš se ženi Gnauk sta živela eden grof pa edna grofica. Mela sta lejpi grad, dosta zemlé pa bogastva ino leko bi bila sploj srečniva. Depa sta nej bila zadovolniva. Badva sta bila že v lejtaj, dejte pa se jima je nej naraudilo. Zavo- čeden. Eške baukšo pamet je emo kak drügi človeči mlajši. Tak je minaulo dvajsti lejt. Drügi den po svojom rojstnom dnevi je gejš prišo v dvorano k svojoma oči pa materi ino pravo: edno za drügov. Če de te štera stejla, go leko odpelaš s sebov.« Pauzvo je najstarejšo čér. Gda je ta zaglednila gejša pa njegvoga kokauta, se je začnila strašanjsko hrzati. Gejš go je mérno pito, ali ga lo toga sta se dosta svajüvala. Grofica je vsikdar samo o deteti gučala, tau pa je grofa čemerilo. Gda sta se eden večer špancerala po lesej, sta najšla ednoga maloga gejša. Grofici se je drauvna stvarina fejst povidla ino velejla je: »Jaj, samo ka bi dejtece rodila! Če bi rejsan tak malo-malo bilau kak té gejš, bi bila srečna.« Pa rejsan, grofica je kusta gratala, vsi so čakali dejte. Gda je minaulo devet mejsecov pa devet dni, je grofica rodila. Depa nej človečo dejte, liki drauvnoga gejša. Oča je zapovödo, ka ga morejo skrivati pred lidami. Mati pa ga je lübila, kak je samo mogla s čütečim materinim srcom. Nej go je bilau sram, ka je njeno dejte gejš. Aupala pa baužala ga je, ma spejvala ino ga včila. Če rejsan je biu gejš, se je sin vse brž navčo ino biu je sploj »Rad bi se oženo. Ali mi dopistita, ka pripelam domau snejo?« »Oj, sinek, bogim se, ka se vkaniš. Malo eške počakaj,« se je bodjala mati, ka do ga za norca meli. Oča pa je sigurno pravo: »Sinek, pogledni se v gledali! Edna dekla te nede stejla. Če pa najdeš kakšo smileno, ali srmačko ali bogato, go samo pripelaj domau.« Gejš se je v nedelo lepau naravno v žamet pa žido ino v drauvna kaula vprego ednoga kokauta. Okinčo je kaula z raužami, kokauta pa s farbastimi pantlikami ino se odpelo vu vesnico. Prišo je k ednoma srmačkoma rami, gde so meli tri čeré. Pokloncko je ino povödo, ka je prišo po ženo. Óči so se lampe potegnile na smej. Liki čeden možak je biu, nej je sto razžaliti vauglednika. Pravo ma je: »Pozovém svoje čeré v sobo, vzeme za možá. Una pa se je eške bole hrzala ino srmaki špot delala, ka je prej malički, má pikasto kaužo ino krive nogé. »Brodiš, ka bi se mi vidlo tvoje küšüvanje, nauri gejš. Vsikšo paut bi me pikno do krvi. Raj ostanem stara dekla vse žive dni, kak liki bi tebé, kripli, za možá vzela.« Obrnaula se je ino odišla vö s sobe. Potom toga je oča pauzvo srejdnjo čér. Ta je ranč tak bantivala ino špotala gejša pa je nej stejla čüti o zdavanji. Te je v sobo staupila najmlajša či, štera je bila süja, drauvna pa mila dekla. Oča je njej tö raztomačo, po koj je gejš prišo. Najmlajša či je vauglednika poglednila ino vidla, ka ma je špajsno, se bogi pa je žalosten. Očí je že pune skuz emo od cejle hüdobije. Gejš se je smilo toj dekli ino je pravla: Porabje, 15. avgusta 2019 »Ata, ge ga vzemem za možá, če sta go že starejšivi dvej nej steli. Vej je pa čeden pa dober ino ge nemam štafirunga, ka bi se ovak oženila.« Gejš go je zdigno na kaula, vprego kokauta, gorseu pauleg sneje ino se odpelo na grad. Napravili so veuko gostüvanje. Küjarce so spekle dosta figic pa bejloga krüja. V kapüsto so sküjale klobase ino spekle pečénje. Zaklale so tri günce pa deset kokauši. Stoli so komaj stali pod vsejmi dobrautami. Pri večerdji je grof nazdravo mladoženci pa sneji. Gejš je ženi na prst natekno zlati prstanek, una pa ga je küšnila. Gda ma je dala küš na lampe, se je fejst piknila. Kvapnila gi je krv ino spadnila na gejšovo kaužo. Gda se je tau zgaudilo, je kauža paučila ino spod njé je vöprišo lejpi šnajdig mladenec. Obimo je ženo ino pravo: »Hvala, ka si me rejšila.« Grof ino grofica sta se toma tak radüvala, ka sta nej mogla enjati baužati siná pa njegvo snejo. Gostüvanje je po tistom eške bole veselo gratalo. Samo dva kiseliva obraza sta ostala, starejša pa srejdnja sestra sta kvokali v kotej pa si skübili vlasé, ka sta takšo dobro priliko zamidili. Rejsan sta ostali starivi dekli. Gejš ino njegva žena pa sta mela dosta mlajšov ino živela sta srečno. Mabiti eške gnesdén živéta, če sta eške nej mrla. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- 7 Ernest Ružič NA BREJGI TRNINA Knjiga z naslovom Na brejgi trnina, ki jo pišem in bo predvidoma izšla prihodnje leto pri Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih, nastaja na pobudo dr. Vaneka Šiftarja izpred nekaj desetletij. V enem od najinih številnih pogovorov je predlagal, naj na koncu novinarske poti strnem in zapišem spoznanja o spremljanju življenja Slovencev v sosednjih državah. Dejal je: »Si edini novinar, ki primerjalno piše o Slovencih na Madžarskem, zlasti v Porabju, o Slovencih na avstrijskem Štajerskem in Hrvatih na Gradiščanskem, v panonskem prostoru, občasno pa tudi o Slovencih na Koroškem in nasploh o manjšinah, zato tvoje izkušnje ne smejo v pozabo!« Dal sem besedo, da bom knjigo napisal in zdaj je tu, za pokušino, nekaj delov iz poglavja Zgodbe. »IZROČITE MI KASETO IN ZAPISKE!« Za Radio in TV Slovenija sem spremljal obisk slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v Budimpešti, kamor je prišel z Dunaja. Dogovorili smo se, da bo izvirna slika z Dunaja tudi za pokritje mojega tonskega poročila iz Budimpešte, s še nekaj kadri madžarskega glavnega mesta iz arhiva v Ljubljani. Budimpešta. Srečanje zunanjih ministrov je bilo v starem poslopju zunanjega ministrstva. Ne vem, kako mi je uspelo, da me iz dvorane, kjer so bili pogovori, nihče po foto terminu (kar je običajno za tovrstna srečanja) ni poslal ven. Ob dveh tipih, verjetno varnostnikih, sem se usedel za mizo v kotu in začel beležiti pogovor, kot to pač novinarji počnemo. Tipa (skoraj zagotovo varnostnika ali vohljača), sta mislila, da spadam v slovensko delegacijo, z enako vlogo, kot jo imata, zato me nista pospremila ven, k ostalim novinarjem, ki so klepetali, kadili in pili kavo. Dogovorjeni smo bili, da pokličem Bojana (Grobovška), tedaj dopisnika z Dunaja, pozneje uspešnega diplomata, tudi veleposlanika v več državah, naj mi prebere zadnji stavek svo- jega prispevka, da nanj navežem svoje poročilo, da ne bosta potrebni dve napovedi. Komaj sem se dogovoril z uslužbenkami za telefon, niti Bojana še nisem poklical, ko pride eden izmed dveh omenjenih tipov iz dvorane in me opozori, res vljudno, da ne smem nazaj in naj počakam na izjave po srečanju. Povedal sem, da imam beležko in magnetofon na mizi in vprašal, če lahko vzamem svoje predmete. Odgovora nisem dobil, ker me ni slišal, tako hitro se je vrnil na pogovor, ki je trajal še kakšno uro. Po pogovoru so novinarjem rekli, bil sem edini iz Slovenije, tudi Tanjuga ni bilo, da bosta dala ministra izjavi čez kakšno uro in naj počakamo. K meni je prišel József Varga, ki je bil pred letom 1990 zadolžen za kulturo in medije v madžarskem veleposlaništvu v Beogradu. Spoznal sem ga na Pomurski založbi v Murski Soboti, ki jo je večkrat obiskal, ker so soboški uredniki odlično sodelovali z Založbo Európa v Budimpešti, takrat najuglednejšo na Madžarskem. Plod tega sodelovanja so bili prevodi najpomembnejših madžarskih avtorjev v slovenski jezik in slovenskih v madžarščino. V Soboti sta bila izjemno dejavna Jože Hradil, ki je pri prevajanju sode- loval s Kajetanom Kovičem, in Jože Ternar, na Madžarskem pa prevajalca Orsolya Gállos in Zoltán Csuka, pokopan v Érdu, mestecu tik Budimpešte, po katerem sem dal ime svojemu prvemu romanu. Ko sem roman pisal, še nisem vedel, da je v Érdu pokopan izjemno plodovit prevajalec literature iz jugoslovanskih jezikov, tudi iz slovenščine. Vračam se v Budimpešto. Gospod Varga je deloval zelo resno, čemur sem se takoj prilagodil. Povedal, bolje rečeno zapovedal mi je, da moram izročiti kaseto iz magnetofona in iz beležke iztrgati liste, na katere sem zapisoval vsebino pogovora. Rečeno, storjeno, dal sem mu kaseto in iz beležke iztrgal kakih deset listkov, na katerih so bili zapiski z novinarske konference v Moravskih Toplicah, stari kakšen teden ali dva. Še sanja se mi ne, kako se mi je to posrečilo, kajti običajno sem vzel na take pogovore še nepopisane notese. Če bi Varga pogledal, kaj sem mu izročil in kaj pustil v beležki, bi videl, da sem ga glede zapiskov pretental, zlasti ker sem prepričan, da bi napisano na izročenih listih razumel. Ni bil pripadnik hrvaške ali srbske manjšine, ampak je na klepetu v Murski Soboti pripovedoval, da je jezike študiral v Moskvi in potožil, kako so jih profesorji priganjali. Če res, pa ne vem, ker imam tudi drugo izkušnjo iz Zalske županije. Dopisnik MTI (madžarske tiskovne agen- cije) je na srečanjih govoril le madžarsko ali kuhinjsko nemščino, slabšo od moje. Ko sem nekemu znancu iz Budimpešte, ki je delal na ljubljanski filozofski fakulteti, omenil, da se v Zalaegerszegu večkrat srečam z dopisnikom MTI, sem dobil presenetljiv odgovor, pa to je vendar moj brat, ki kot Hrvat govori odlično hrvaško. Tudi v Zalski županiji, tik ob Prekmurju, živi manjše število pripadnikov hrvaške manjšine in v Taranju tudi nekaj Slovencev, vendar le-ti bolj po priimkih, sicer pa so asimilirani. Budimpešta: z Vargo sva se kar prijazno razšla, verjetno tudi s pomočjo veleposlanika Ferenca Hajósa, ki je s strani spremljal dogajanje. Vem, da bi mi pomagal, če bi bilo potrebno. Z Bojanom sva se zmenila za mojo navezavo, poročilo sem napisal iz zapiskov v beležki, ki jih nisem iztrgal, pravzaprav niti enega, tako da izjave sploh nisem potreboval, gospodu Vargi pa pri naslednjem srečanju oponesel, da bi mi lahko vrnil vsaj kaseto, ko so jo zbrisali, ali drugo, novo. „Veš, moral sem tako ravnati, ti bi pa tudi lahko vedel, da ne smeš v živo spremljati pogovora. Protokol poznaš enako kot jaz.“ Po svoje je imel prav, pa še res je bilo, le meni se je zdelo neobičajno, da so me pustili v dvorani pri pogovorih. Verjetno pravi res niso takoj vedeli, kdo sem. Ne vem pa, kako bi se končala zgodba, če ne bi šel klicat Bojana na Dunaj. Porabje, 15. avgusta 2019 ... DO MADŽARSKE Fidesz še zmeraj zelo visoko vodi Po podatkih javnomnenjskih raziskav je vladna stranka Fidesz svojo visoko prednost ohranila tudi v mesecu juliju, saj bi jo – če bi bile zdaj volitve – volilo 41 odstotkov volivcev. Opozicija je zelo razdeljena, po sedem odstotkov bi dobili stranki na desni in levi strani strankarske palete, desničarski Jobbik in Demokratski forum. Stranka mladih Momentum bi dosegla 6-odstotni rezultat, socialisti bi komaj prestopili parlamentarni prag (5 odstotkov). Od opozicijskih strank parlamentarnega praga ne bi dosegle stranke: zelena stranka LMP, desničarska stranka Naša domovina in stranka, ki je bila ustanovljena malo za šalo, malo za res, to kaže tudi njeno ime Pes z dvema repoma. Še zmeraj je veliko negotovih volivcev, njihov delež je 27-odstotni. Coca cola zamenjala svoje plakate V zadnjih tednih je najbolj vroča tema pri nas škandal okrog plakatov podjetja Coca cola, ki je svoje plakate naredilo pod geslom »love is love«, na njih so pa bili tudi spolno drugače usmerjeni pari. Gonja proti plakatom se je začela v medijih, nakar je István Boldog, poslanec vladne stranke FIDESZ, na facebooku protestiral proti plakatom in izjavil, da bo bojkotiral cocacoline proizvode. S to izjavo je sprožil plaz protestov za in proti. Neznanci so nekatere plakate tudi uničili ali grobo prečrtali, celo zažgali. Peticijo za odstranitev plakatov je podpisalo več desetisoč ljudi. Podjetje je čez nekaj dni zamenjalo omenjene plakate s plakati v barvah mavrice z razlago, da je prvotne plakate namenilo le za začetek kampanje. S plakati v barvah mavrice – kot je v tiskovni izjavi sporočilo podjetje – želi izraziti svoje prepričanje, da sta enakopravnost in raznolikost osnovni vrednoti družbe oziroma da ima vsak človek pravico ljubiti in biti ljubljen. 8 V Grabi je vsakši vsakšoma žlata Tetica Ana Ropoš iz Števanovec so ranč pokaraj pekli na gostüvanje, gda sem je prejšnji keden proso, če bi mi pokazali par kejpov iz svojoga albuma. Dosta časa so nej meli, vejn samo deset minut, telko ka se je testau malo zdignilo. V ednom velkom plastičnom žakli so meli kejpe, kak so pripovejdali, že dosta fali, zato ka eden tau so tazdavali, dosta so pa tazlüčali. - Sto je delo tjejpe? »Že ne vardjam, leko ka pred »Dosta je odo sé tjejpe redit kakšnim grmom studjejmo ali slabo vrejmen je bilau. Drügo pa tau, ka te so še nej bilej tak dobri mašini, s sterimi so tjejpe redli, leko ka zato je tak kmejčen tjejp.« - V tisti petdeseti lejtaj je vsakši leko v cirkev odo? »Leko je üšo v cirkev sto koli, samo steri so tašo državno slüžbo meli, tejsti so nej smeli, zato ka so se bojali, ka je tapošlejo pa več nedo meli kröja. Med tejmi so bilej taši tü, ka so v drügo Ana Ropoš cirkev odli, ta, gde so je nej poznali. Tam so te dali mlajše Leiner iz Farkašovec, samo on krstiti, tam so šli k spauvedi pa je mrau, gda je pod eden avto k potrdjavanji tü. Drüdji, steri javanje bilau, so stariške pucali v cerkvi, kaulak cerkvi, v nedelo rano so pa goravezali papirnate rauže. Te je tak bilau prvin, ka vsakša ves je posaba mejla svoje vrate, lance, rauže, ka so oni delali, tau je strašno lejpo bilau. gotovo se tjöpi.« - Sto je na taum starom tjejpi, gde dva sodaka stojita? »Tau je moj mauž pa Vejčin Franci, gda sta sodaka bila v petdeseti lejtaj, dapa gde, tau že ne vejm. Tistoga reda, gda je tak Z možaum sta bila starašin pa starašina (z lejve) na zdavanji Ana Ropoš je bila birmanska botra Med dosta barvnimi kejpi sem najšo pet črno-bejlih, od tauga do zdaj mena pripovejdali. - Ana, dosta kejpov mate, dapa tisti stari, sploj pa taši, gda ste mali bili, skur enga nega, kak tau? »Leko ka sem je tazlüčala ali je pa brat taodneso, zato ka on je večkrat prejšo pa vtjüparpaubro taše stare tjejpe. Dosta nji je bilau, večkrat so o nas tjejpe delali, gda je kakšno gostüvanje, pokapanje ali kakšno vekšo delo, mlatitev ali zabadanje bilau.« Mauž pri sodakom s pajdašom prejšo tam, kak je Jakabháza.« - Eden najstarejši kejp, steroga sem najšo od vas, je té, gde z dvöma deklama stojite. Ka je töj bilau, ka ste tak lopau vözravnjene? »Broužina Varonika pa Iluš sta na tjejpi, dja sem pa na srejdi, zato ka je potrdjavanje (birma) bilau pa dja se njima bejla botra. Tau je nikak v petdeseti lejtaj bilau, gosapud Markovič so doladjemali tam nejn pred farofom.« - Kak tau, ka je ozark tak kmejčno? so nej odli, so ranč tak bilej kak gnesden lüstvo, ka dje taši, steri odi, je taši, steri sploj néde v cirkev, eden vördje, drüdji nej.« - Kakšna je bila tistoga reda birma? »Sploj lejpa, vse je puno rauž bilau pa puno lancov. Na placi so bila vrata napravlana, na srejda je pa eden lampaš viso, iz rauž napravleni. Naprej je bilau napisano, ka Baug daj, ozark pa Zbaugom. Tau je lüstvo z vesi ali s sausedne vesi delalo, najbola tejsti, steri so vedli rauže plesti. Prejšnji den kak je potrd- Tau je veltji svetek bejo pa dosta so se kreda dejvali, gda je potrdjavanje bilau, gda je škof prejšo, gnesden že tauga tü nega.« - Sto se ženi na tretjom kejpi, gde ste vi tü paulak? »Broužina Irinka se ženi pa Makoš, ka je igro. Na tjejpi je še brat Feri pa dja z možaum. Tau je töj vrkar pri Irinki bilau dolavzeto pred ramom.« - Ka majo v rotjej? »Püšau, tašoga bola šurkoga, tauga so tü doma redli, te je ništje nej v Varaš odo tjipüvat. Zvekšoga je vsigdar tak bilau, ka v vsakšoj vesi sta bili edna ali dvej, sterivi sta znali püšle pa korinice redti. Gda so mladi par še s kočüjom vozili, na tistoga so tü vse rauže pa martinčec pleli. Vsigdar je tak bilau, ka vleti žive, gda so bile rauže, vzimi pa iz papira.« - Zdaj, če bi še ta šega bejla, kak je prvin bila, te bi zdaj vödavali, zato ka zdaj bi že rauže redli pa martinčec pleli na gostüvanje. »Zdaj bi te že nej samo pekla, litji püšle bi tü mogla redti. Dapa gnesden je že tak, ka dosta vse se doma več ne dela, vse v bauti Porabje, 15. avgusta 2019 sigurno bilau, so ladjeni še na tri lejta rutjivali, dapa te sem dja še mojoga moža nej poznala.« - Na slejdnjom kejpi ste vi z možaum, vejn ranč počivate na stolici, nej? »Leko ka ranč počivava, če tašoga reda avgusta bilau, te leko, ka moj mauž ranč z mlatitve prejšo. On je pri zadrugi delo pa gda so z mašinom mlatili, tašoga reda je on polagač bejo. Baug plati tejsto delo v tistoj vročini, v tistom praji. Dostakrat je tak domau prejšo, ka si ga nej vido od praja.« - Te tau, gde ste vi doma, steroga tak zovejo ka Graba, je skur tak ka vsakši, vsakšoma žlata, lüdckoga na taum tali ranč nega, če dobro vejm. »Tak je skurok, ka vsi smo žlata nad seuv pa rejsan, hvala Baugi, nega taši, steri bi tak nutraprišli. Tau je fejst dobro mesto, skrak smo pri poštiji pa skrak je žganjarna tö. Daleč vidiš, vse vidiš, istina, tau gnesden nej güvšno, ka dobro, baukše če nika ne vidiš, nika ne čüješ pa te mer maš. Karči Holec 9 »Aj mladi tö vejo, za koj je slüžila karavla« V naši novinaj ste leko prešteli, ka so na konci juniuša prejkdali mali muzej z imenom »Varuhi meje« v graničarskoj kasarni (határőrlaktanya) v Čöpinci, nej daleč od slovensko-vogrske grajnce. Če se prejk Verice prauti Sloveniji pelate, pa z glavne poštije včasik pri prvoj zemelskoj pauti na pravo, gor po malom bregej déte, pridete do obnovlene zidine, štero domanji »karavla« ali »stražnica« zovéjo. V Občini Šalovci (kama vesnica Čöpinci pa njena kasarna tö slišita) so že pred lejtami premišlavali, ka aj s karavlov napravijo, vej je pa do tistoga časa že skoro na nikoj prišla. Nam, Porabskim Slovencom je zidina dobro poznana, vej so pa prva, kak liki vöre, liki ka bi ostali dva-tri dni. Če škémo tau dosegniti, Predstojnik turističnoga zavoda Bernard Goršak vidi v projekti priliko za turizem goričanski občin moremo ponüditi več atrakcij, štere so povezane. Pri projekti ’Mura Raba Tour’ smo napra- Na razstavi je največ nutpokazanoga s cajtov socialistične Jugoslavije so mejni prehod Verica-Čöpinci leta 2002 oprli, pri kasarni držali veuka srečanja lidi z bejdvej strani grajnce. Političari, kulturniki pa prausni lidgé so zazovali madžarsko pa slovensko vlado, aj končno odpréta drügi mejni prehod med Slovenskim Porabjom pa sausednjim Goričkim. »Gda smo se v občini začnili pripravlati na unijski projekt ’Mura Raba Tour’, smo znali, ka škémo tau staro zidino postaviti v nauvo funkcijo,« nam je pri lepau obnovlenoj čöpinskoj kasarni začno pripovejdati v. d. direktora Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci dr. Bernard Goršak. »Nauvi Interreg projekt želej turiste pozvati v našo krajino, ka bi se gibali od sövera prauti djugi pa nazaj. Depa nej samo za dvej-tri tek sodakov, šteri so vaftivali na jugoslovansko-madžarskoj pa vili štiri poti: vodni, kulturni, konjeniški ino pohodniški turizem. Za tiste, šteri radi pejški odijo, smo v našoj kasarni oprli graničarski muzej,« smo čüli od turističnoga prejdnjoga Občine Šalovci, šteri pa je tau tö povödo, ka edna takša razstava v porabski Števanovci ranč tak geste. »V projekti delamo za cejlo krajino od Müre do Rabe, mamo projektne partnere v Csörötneki, Monoštri pa Andovci tö. Zvün nji pa smo cujvzeli dosta lokalni ponudnikov, šteri na priliko gesti odavajo ali postele majo. Napravili smo organizerano mrežo.« Gda staupimo v graničarski muzej, nas čaka edna paut po časi. Na razstavi leko spoznamo uniforme, sodačke škéri pa ži- kisnej na slovensko-madžarskoj grajnci. Tau linijo so potegnili v prvi lejtaj po prvoj svetovnoj bojni, ranč s toga cajta med oböma svetovnima bojnama pa so postavlalci razstave najžmetnej najšli eksponate (tárgyak), nam je ovado Bernard Goršak. »Največ nam je pomago Vojaški muzej Slovenske vojske (slovenski sodački muzej), uni so nam dali vekši tau predmetov. Vküper smo si vözbrodili koncept razstave, na priliko tau tö, gde aj se v sobe nut pa vöstaupi, kama aj damo najbole zanimive eksponate.« Sodelavci sodačkoga muzeja so dosta pomagali pri zberanji fotografij pa pisanji tekstov na tablaj tö, na šteraj je vse v štiri gezikaj. »Pri nas želejmo zadržati Slovence, Madžare pa lidi drüge narodnosti ranč tak. Nej smo steli preveč informacij vöspisati, depa če koga kaj bole djenau briga, leko več zvej s pomočjauv svojoga čednoga telefona pa QR-kod na tablaj,« smo čüli od svojoga sogovornika, šteri pa pravi, ka so sploj zanimivi spomini domanjoga lüstva na graničare. »Edna strina tü nej daleč živéjo, stari so blüzi devetdeset, depa s svoje mladosti se radi spominajo na sodake. ‚Dajte nam nazaj mlade graničare, ka nam falijo’, majo vsikdar šegau gučati,« se je smedjau Bernard Goršak pa dale tomačo, ka je žitek sodakov na grajnci edno rutino emo. »Bili so edna mala skupnost, zatok so mogli sodelovati med sebov. Mogli pa so se razmiti s svojimi sausedami tö. Zatok škémo zbrati fotografije domanjoga lüstva,« je naš vodič pokazo na eden kejp, na šterom eden graničar - nagi do pojasa - pomaga svojoj sausedi orati s kravami v 70-i lejtaj preminaučoga stoletja. Bernard Goršak brodi, ka nauvi muzej ne slüži samo turizmi. »Ž njim se mi sami tö dosta nauvoga navčimo o svojoj krajini. Neškemo, ka bi spomini ostali boleči, liki ka bi spomin na preminauče cajte grato fundament za bodaučnost.« Graničarski muzej v Čöpinci má šest sob, štere so napravili v zidi- Edna ejkstra soba se spomina na bojno za Slovenijo, v šteroj si je mladi rosag v deseti dnevaj pridaubo suverenost. Na ednom teveni leko vidimo originalne videone o bojni v Pomurji, prejk interjunov o njej pripovejdajo lidgé, šteri so se v tisti časaj bíli prauti Jugoslovanskoj ljudskoj armadi. »Gda smo vitrine postavlali, je prišo eden 25-letni mladenec pa pito, ka delamo. Pravli smo ma, ka nutpokažemo karavlo. Nej je znau, ka je tau, karavla,« je pripovejdo naš gostitel pa cujdau: »Hvala Baugi, ka je ništernim že samoumevno, ka smo v Evropskoj uniji brezi grajnc.« Sodelavci maloga muzeja zazovajo vse lidi pauleg nekdešnje grajnce, aj dajo na pausado predmete s cajtov vaftivanja grajnce ali pa aj samo dojspišejo svoje spomine na tiste sigurne čase. »Pravo domoljubje se rodi samo s pravoga domoznanstva,« je tomačo voditel šalovskoga turističnoga kancelaja pa cujdau, ka je nej daleč od ČöpiV Čöpinci leko dosta zvejmo od vsakdenešnjoga žitka nec dosta atrakcij. »Blüzi je vretina graničarov potoka Krke, šteni nekdešnje graničarske künje, roga so pred očami meli, gda zozidane v 1950-i lejtaj. V osmi so grajnco vlejkli. Tü mamo vitrinaj najdemo največ predme- najbole söverni punkt Slovenitov iz cajta po drügoj svetovnoj je, na več mejstaj se graničarbojni, s časa drüge, socialistične ske kasarne obnavlajo. Tü nej Jugoslavije. Najbole specialni so daleč je biu leta 1999 sončni uniforma slejdnjoga čöpinsko- mrk (napfogyatkozás), šteri ga graničarskoga prejdnjoga, za en malo spominsko meen originalen falat pikastoga sto dobi. V nekdešnjoj šauli drauta, eden granični kamen z v Markovci mamo hotelček jugoslovanskov zastalov pa eden ’Peterlaug’. Vse tau je en tau graničarski dnevnik. Leko si po- kompleksnoga turističnoga glednemo uniformo ednoga slo- produkta. Vej pa če nekak gorvenskoga policaja, depa ednoga poiške Porabje, ma ne fali donekdešnjoga jugoslovanskoga sta, ka bi staupo v Prekmurje. miličnika tö, šteriva sta ranč tak Pa obratno tö nej.« važniva bila pri vaftivanji grajn-dmce z Madžarskov. Porabje, 15. avgusta 2019 10 Risausko vandrivanje - 5. »Trgaj mi raužice, delaj mi püšliček« Najvekši gračenek v cejloj Sloveniji najdemo nej daleč od varaša Kamnik, zovéjo ga arboretum Volčji potok. Svoje imé je daubo po vukaj, šteri so se že od davnik v kauliški lesaj klantivali pa na gausti robit ojdli. Gda sva s padašom prišla na parkplac pred tejm eričnim parkom, sva vidla dosta-dosta avtonov pa ednoga vuká nej. Gda sva nutstaupila v arboretum, sva najšla ovaške stvarine: veuke kite (bálnák), vse s plastike. Če bi pa tau nej dojšlo, smo med španceranjom po parki srečala eške vekše kreature, tau so bili dinosaurusi ranč tak s plastike, ništerni so s svojimi répi pa glavami majütali tö. Malo nama je špajsno bilau, ka če rejsan smo vidli té graubo veuke stvaure, je rauž nej preveč bilau. Stezice so pelale prejk parka, depa samo tü pa tam je nika cvelo. V 90 hektarov veukom arboretumi so zvekšoga samo tranki, pa zmejs kakše drejve. Dosta pa se brigajo za mlajše. Na srejdi parka stogi veuko igrišče z lesenimi špilami, malo dale pa najdemo veuke figure z mlašeči pripovejsti: Redečo kapico, Janka ino Metko, Mojco Pokrajculjo pa vuká s sedmimi kozlički. Če šké mladina vösprobati svojo orientacijo, se leko podá v veuki labirint s šeče, na srejdi šteroga stogi leseni razgledni törem. Pri ednoj menjšoj gauški najdemo male »orgole«, tau so železne cevi, s šterimi tak leko igramo, ka je z malim botom na vlaki tučémo. Dale po pauti leži japanski gračenek, v šterom rastéjo drauvne drejve, ali kak je ovak zovémo, bonsaji. Med njimi so raztrauseni vekši pa menjši kamli ino dosta drügoga zelenjá. Poštija nas pela prejk ednoga »tunela« s šeče ino pomalek pridemo v eden najlepši tau parka, v takzvani »francuski gračenek«, šteri je napravleni z rejzanoga pušpanga. Pauleg njino imé pa zgodovino. Med cvejti takši tö gestejo, šteri so svojo ime po erični Madžaraj dobili. Če se nam štera fajta povidi, leko si go zamerkamo pa poiškemo pri bautošaj. Nej daleč od Rozarija najde- V arboretumi Volčji Potok leko zvün rauž pa drejv lejpe matüre tö vidimo njega najdemo eden stüdenec, šteri gda pa gda čisto vodau vö s sébe plücne. Venak najbole eričen tau arboretuma je Rozarij, gde si leko poglednemo 900 mo edno malo jezero, gde si leko zdenemo pa se čüdivamo sploj starim sortam drejv. Vej je pa arboretum nej samo zavolo rauž, liki zavolo drejv tö eričen. Naj- Pogled s kamniškoga Maloga grada na alpske plamine fajt trnjovi rauž. Cvejte so tak vöodebrali, ka aj bi lepau nutpokazali cejli njini farbasti svejt. Tam rejsan najdemo vsefelé: redeče, žute, bejle, roza ali oranžne rauže. Ništerne rastéjo nakle, drüge vidimo plezditi gor po palcaj. V Rozariji má vsakša rauža svojo düšo, na mali tablaj leko preštemo več je leko spoznamo, če na začetki parka gor na mali cug sedemo, ki nas odpela v tiste tale arboretuma, štere bi leko pejški samo z veukim trüdom gorpoiskali. Geste en par etakši pa atakši zidin v parki tö. Prva je za lübitele čalarije, vej pa - s pomočjauv gledal pa vsefelé špajsni geometrični figur - nutpokaže dosta optični iluzij. Lübiteli nature pa do se bole radüvali kuči z orhidejami, šteri pa je menje kak liki v prekmurskoj vesnici Dobrovnik nej daleč od naše krajine. Če pa staupimo par mejterov dale, pridemo v glažojnato zidino z matüri. Gda smo že znautra, moremo za sebov zaprejti plastične dveri, ka aj bi drauvne stvarine nej vövujšle. Na mali talejraj vidimo naranče, na šteraj sedijo barnasti pa žuti matürge, pa sad s svojimi dugimi »geziki« koštavajo. V ednom omari vidimo bábe, s štere oprvim gausance, sledik pa farbasti matürge gratajo. Gda se gor pa doj po glažojnatoj zidini šetamo, nad našimi glavami samo tak lejčejo drauvne stvarine. Če smo tüo pa se ne genemo, leko se jim radüjemo, kak na leseni stenaj sedijo. V sausednjoj iži pridemo v »püstinjo«, gde najdemo sploj dosta féle kaktusov. Najlepši so tisti, šteri cvetéjo, vej pa té pikaste rastlike eške v najvekšoj süuči tö cvejte ženéjo. Največ je takši, šteri so kak liki eden globoncli ali kraugla, depa najdemo takše tö, šteri majo duge liste. V arboretumi je lejpo videti, ka se kauli človöka zdigavajo visiki bregauvge, šteri zvekšoga k takzvanim Kamniško-Savinjskim Alpam slišijo. Ka aj bi plamine bole vidla, sva se s padašom napautila v bližanji varaš Kamnik. Mesto leži tam, gde potok Kamniška Bistrica vö z doline pritečé, pa gde se srečata poštiji z Ljubljane pa Celja. Na srejdi varaša, v glavnoj ulici »Šutna«, stogi Marijina cerkev, štera má ejkstra Porabje, 15. avgusta 2019 törem, ka je sploj rejtko. Znautra v sakralnoj zidini vidimo edno kopijo čüdodelnoga kejpa Matere Bože Brezjanske, za štero sem padaši tanačivo, aj si go dobro zamerka – nej sem pa eške ovado, zakoj. Nej daleč od cerkve stogi iža, gde se je naraudo general Rudolf Maister, »sodak za söverno slovensko grajnco«, šteri je po prvoj svetovnoj bojni Maribor od Avstrijcov obrano. Na konci Šutne se začne paut zdigavati, po en par ducatov stub leko splezdimo na Mali grad. Prva kak bi odišli k kapejli, se splača pogled prauti plaminam obrnauti. Pod visikimi vreji Kamniško-Savinjski Alp se nam redečo poklanjajo kamniške streje, v daljini na pamet vzememo uršulinski klaušter v Mekinjaj. Na maloj terasi so postavili edno zeleno srcé, štero je skoro takšo, kak liki našo andovsko »I love Porabje«. Od vrkaj se lepau vidi krajina kaulivrat, na sausednjom bregej se zdigava Stari grad, do šteroga leko pejški priplezdimo v menje kak ednoj vöri. Dugi den sva s padašom za sebov mela. Po pauti doj z Maloga grada sva v ednoj maloj kavarni spila eden dober mlejčen kafej, pa se po Šutni napautila nazaj k avtoni. Prauti daumi sva se pelala po kračišoj pauti, nej po avtocesti, liki prejk vesnic Mengeš ino Trzin. Tak je minau nedelin dén. S padašom sva premišlavala, kak dosta čüd sva že v prvi trej dnevaj naše risauske poti vidla. Radiva sva bila, ka nam je tak dosta lépot ponüdila krajina kauli slovenskoga glavnoga varaša, Bejle Ljubljane. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 16.08.2019, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.35 Anapurna - gora preizkušenj, dokumentarna oddaja, 11.25 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.55 Mestne promenade: Radovljica, dokumentarna serija, 12.25 Circom Regional, koprodukcijska magazinska oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumentarni film, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.15 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Dan v Prekmurju, Vreme, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Števerjan 2019, festival narodno-zabavne glasbe, 21.25 Sledi: dr. Vladimir Bračič, oče mariborske Univerze, dokumentarna oddaja TV Maribor, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Oče Léon Morin, francosko-italijanski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo PETEK, 16.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Videotrak, 11.50 Slastna kuhinja, 12.00 Dobro jutro, poletni izbor, 14.20 Prisluhnimo tišini, 15.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.45 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.15 Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 17.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 18.20 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 18.50 Osvežilna fronta: Umetna inteligenca, oddaja za mladostnike, 19.20 Videotrak, 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja, slovenska nanizanka, 20.50 Jaz, Daniel Blake, koprodukcijski film, 22.30 Televizijski klub: Ljubim te, ampak zakaj se ne ljubiva?, 23.25 Videotrak, 0.00 Zabavni kanal SOBOTA, 17.08.2019, I. spored TVS 6.05 Odmevi, 6.35 Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.05 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 10.30 TV-izložba, 10.45 Čarokuhinja pri atu: Romunija, 11.00 Prava ideja, obrtnica leta 2018, 11.35 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.20 Šiša Pangma, dokumentarna oddaja, 15.05 Komarji – najnevarnejša živalska vrsta, francoska dokumentarna oddaja, 16.00 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Babilon.tv: Začimbe življenja, 17.35 Alpe-Donava-Jadran: Življenje v Karniji, 18.00 Ozare, 18.10 Naj vam tekne, 18.40 Reaktivčki: Kapadokija, Turčija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Prekmurje, 100 let, 20.30 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba, ameriška nadaljevanka, 22.55 Narava – nova zlata jama, francoski dokumentarni film, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo SOBOTA, 17.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 8.20 Spomini: Marica Antolin, dokumentarna oddaja, 10.25 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: hitrostno plezanje, 11.50 Slastna kuhinja, 12.15 Sledi: dr. Vladimir Bračič, oče mariborske Univerze, dokumentarna oddaja TV Maribor, 13.15 Televizijski klub: Ljubim te, ampak zakaj se ne ljubiva? 14.05 Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 15.45 Avtomobilnost, 16.15 Lyndon B. Johnson, ameriški film, 17.55 Burkež Pavliha, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, 22.15 Woodstock - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo, ameriški dokumentarni film, 23.55 Zvezdana: Male smrti, 0.40 Aritmični koncert - Da Phenomena, studijski koncert, 1.25 Videotrak, 2.20 Zabavni kanal NEDELJA, 18.08.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.10 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 9.20 Gumbek in Rjavček: Poletna pustolovščina, risani film, 9.40 TV-izložba, 10.00 Slovesno bogoslužje ob 100-letnici priključitve Prekmurja, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Števerjan 2019, festival narodno-zabavne glasbe, 14.45 TV-izložba, 15.00 Limonada, kratki igrani film AGRFT, 15.30 Božja volja, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.40 Muk: Majhno je lepo, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Aenne Burda, nemška nadaljevanka, 21.35 Intervju: dr. Oto Luthar, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sramota, dokumentarni film, 0.00 Klavirski trio Silenzio (S. Rahmaninov), 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo NEDELJA, 18.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.10 Videotrak, 7.05 Babilon.tv: Začimbe življenja, 7.25 Slastna kuhinja, 7.40 Tartini Festival: Ansambel ‘Il terzo suono’ z gosti, 8.55 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 10.00 Mame, slovenska nanizanka, 11.40 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2019, 1. del, oddaja TV Maribor, 13.05 Za Prekmurje gre!, dokumentarna oddaja, 14.30 Ambienti, 15.00 Imago Sloveniae: Slovanska rapsodija, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani, 17.10 Žogarija, 17.40 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: težavnostno plezanje, 18.45 Videotrak, 19.50 Poklic: domorodec, avstralska dokumentarna oddaja, 20.40 Žrebanje Lota, 20.55 Košarka 3 x 3: turnir serije challenger, 22.30 Zvezdana: Male smrti, 23.15 Videotrak, 0.15 Zabavni kanal PONEDELJEK, 19.08.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Joker, kviz, 10.40 Intervju: dr. Oto Luthar, 11.30 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.55 Obzorja duha, 12.35 Makroregije - Podonavska: Kolesarjenje ob železni zavesi, 12.45 Makroregije - Podonavska: Donava, cesta prihodnosti, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dnevnik nekega naroda: Jutri je nov dan, dokumentarna serija, 14.25 TV-izložba, 14.40 Inside – Offside, dokumentarna oddaja, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Dober dan, oddaja TV Maribor, 18.10 Bacek Jon: Kokos, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Otroci Sredozemlja: Slovenija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Žar legende, 23.15 Glasbeni večer, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo PONEDELJEK, 19.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Videotrak, 11.30 Otroški program: Op! 12.00 Slastna kuhinja, 12.45 Dobro jutro, poletni izbor, 15.25 Sledi: dr. Vladimir Bračič, oče mariborske Univerze, dokumentarna oddaja TV Maribor, 15.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.45 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dokumentarni film, 17.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 18.50 Studio kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 20.00 Čez planke, 20.55 Mame, slovenska nanizanka, 21.20 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Rihard III., britanska nadaljevanka, 22.15 Talenti, kratki igrani film AGRFT, 22.45 Videotrak, 23.20 Zabavni kanal TOREK, 20.08.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Vikend paket, 10.30 Ob jubileju Ivana Sivca, razvedrilna oddaja, 10.45 Tednik, 11.45 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.20 Pisave: Igor Grdina: Ivan Cankar – portret genija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Otroci Sredozemlja: Slovenija, 14.20 TV-izložba, 14.45 Babilon.tv: Začimbe življenja, 15.05 Potepanja - Barangolások: Pécs és/in Gyula, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Bober – dvajset let po ponovni naselitvi, dokumentarna oddaja, 17.55 Knjiga o džungli, risanka, 18.05 A veš, koliko te imam rad, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kronika Hitlerjevega življenja – kako se rodi diktator, nemška dokumentarna serija, 20.55 Ničevo seme, novozelandska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini: Branko Šoemen, dokumentarna oddaja, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo TOREK, 20.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 9.25 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija - hitrostno plezanje (Ž), 10.20 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija - balvansko plezanje (Ž), 12.30 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija - težavnostno plezanje (Ž), 14.00 Alpe-Donava-Jadran: Življenje v Karniji, 14.30 Čez planke: Šrilanka, 15.20 Avtomobilnost, 15.50 Moji, tvoji, najini, družinska Porabje, 15. avgusta 2019 OD 16. avgusta DO 22. avgusta nadaljevanka, 16.50 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija (Ž), 19.25 Videotrak, 20.00 Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc, 21.30 Mame, slovenska nanizanka, 21.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Goran Dragić, 22.50 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 23.55 Kaj govoriš? = So vakeres?, 0.15 Videotrak, 0.50 Zabavni kanal SREDA, 21.08.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.35 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.30 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.05 Ambienti, 12.35 Pozabljeni Slovenci: Karla Bulovec Mrak, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: dr. Oto Luthar, 14.20 TV-izložba, 14.45 City folk - Ljudje evropskih mest: Murska Sobota, dokumentarna oddaja, 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.10 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Za stopinjo preveč, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Niko Grafenauer: Pedenjped, 18.05 Knjiga o džungli: Kraljica Kaja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Balada o pilotu, češki film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Sveto in svet: 800 let samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve, 0.00 Za stopinjo preveč, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 21.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 9.25 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija - hitrostno plezanje (M), 10.20 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija - balvansko plezanje (M), 12.30 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija - težavnostno plezanje (M), 14.10 Čarokuhinja pri atu: Romunija, 14.25 Joker, kviz, 15.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 16.50 Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija (M), 19.25 Videotrak, 20.00 Po poteh slovenske opere: Slovenska operna ustvarjalnost (1780 - 2003), glasbeno-dokumentarna serija, 20.50 Žrebanje Lota, 21.00 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.25 Zadnja beseda!, 22.00 Žar legende, 22.10 Zapuščina, danska nadaljevanka, 23.10 Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dokumentarni film, 0.05 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal ČETRTEK, 22.08.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.35 400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja, 11.30 Začnimo zno-va, slovenska nanizanka, 12.00 Za stopinjo preveč, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 12.25 Circom Regional: Mož s harpuno, 6. del, kopro-dukcijska magazinska oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji: Vklop; o oglaševanju z Andrejem Pisanijem, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.15 Ot-roški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Metlika, dokumentarna serija, 17.55 Na kratko: Svobodna volja, 18.05 Žanov svet: Recikliranje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slo-venska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Brezčasna Adaline, ameriški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Kaj pa Mojca?, dokumen-tarni film, 0.00 Mestne promenade: Metlika, dokumentarna serija, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo ČETRTEK, 22.08.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 11.15 Slastna ku-hinja, 11.30 Dobro jutro, poletni izbor, 14.05 Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dokumentarni film, 15.25 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Goran Dragić, 16.25 Števerjan 2019, festival narodno-zabavne glasbe, 17.50 Moji, tvo-ji, najini, družinska nadaljevanka, 18.55 Firbcologi: O koncu sveta, grdi pisavi in življenju v EU, 19.20 Videotrak, 20.00 Urbana divjina: Prebivalci, britanska dokumentarna serija, 20.55 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.25 Z Mišo: Bronja Žakelj, 22.15 Ambienti, 22.45 Avtomobilnost, 23.15 Slovenska jazz sce-na: Bratko Bibič & The Madleys: Utrinki z domačega vrta, 0.00 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal Tisztelt Választópolgárok! POZVANJE Tisztelt Választópolgárok! DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV vküper s SLOVENSKO ZVEZOV z veseldjom zové vse svoje penzioniste na SREČANJE LJUDSKIH GODCOV IN PEVCOV S PIKNIKOM, stero bau v nedelo, 1. septembra 2019, od 14. vöre v kulturnom daumi v Sakalovci. PROGRAM 14.00 Pozdravimo se pa si pogasimo žéjo 14.30 Kulturni program v dvorani: Porabski trio Ljudski pevci DU Moravske Toplice Vokalni trio in muzikanti Neman časa, Rogašovci Što ma čas, Gornji Petrovci Veseli jahači, Celje 16.00 Pogostitev 17.00 Gledališka skupina ZGREBAŠI, Pečarovci: Ljubezenska obljuba Drüženje, ples, spejvanje in pogučavanje. 19.15 Slobaud si vzememo PRISRČNO POZVANI! Predsedstvo DPSU A nemzetiségi névjegyzékben szereplő választópolgárok száma a szlovén nemzetiség esetében (2019. június 19.-i állapot) NEMZETISÉG: szlovén NÉVJEGYZÉKBEN SZEREPLŐK:709 ORSZÁGGYŰLÉSI VÁLASZTÁSRA KITERJEDŐEN: 251 Hivatkozás: https://www.valasztas.hu/nemzetisegi-nevjegyzekinyilvantartas _1 Kérjük, regisztráljon és éljen a lehetőséggel, vállalja szlovén nemzetiségi hovatartozását és vegyen részt a magyarországi szlovén nemzetiség jövőjének alakításában. A regisztrációra vonatkozó kérelmet benyújthatja online (https://kerelem. valasztas.hu/vareg/KozpontiNevjegyzekkelKapcsolatosKerelem.xhtml ) vagy személyesen vagy levélben is a magyarországi lakcíme szerinti helyi választási irodában. (A kérelem kitöltésében segítséget nyújtanak az Országos Szlovén Önkormányzat Hivatalának munkatársai is) Figyelem! A kérelemben feltüntetett személyes adatainak meg kell egyezniük az Ön lakcímkártyáján feltüntetett adatokkal, ellenkező esetben a helyi választási iroda a kérelmet elutasítja. A kérelemben nyilatkoznia kell arról, hogy a szlovén nemzetiséghez tartozik. Csak egy nemzetiség tagjaként szerepelhet a központi névjegyzékben, a többes kötődés feltüntetésére nincs lehetőség. Bármikor kérheti nemzetiségi hovatartozásának törlését, és az országgyűlési választásra vonatkozó nyilatkozatát is bármikor módosíthatja. Települési nemzetiségi önkormányzati képviselőjelölt lehet: A települési nemzetiségi önkormányzati képviselő jelöléséhez a nemzetiségi névjegyzékben a választás kitűzésének napján szereplő választópolgárok öt százalékának, de legalább öt választópolgárnak az ajánlása szükséges. A választáson kizárólag nemzetiségi szervezet állíthat jelöltet. Egy személy csak egy településen fogadhat el jelölést. Csak a nemzetiségi névjegyzékben szereplő személy lehet jelölt. A jelöltnek nyilatkoznia kell arról, hogy a nemzetiség képviseletét vállalja, továbbá a nemzetiségi közösség nyelvét beszéli, kultúráját és hagyományait ismeri. Nem lehet nemzetiségi jelölt az, aki a 2010. évi nemzetiségi önkormányzati választáson vagy azt követően más nemzetiség jelöltjeként indult. WWW.SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB