Bva neugnanca V sončnem Egiptu sta živela junaka Ri in Ra, ki ju nihče ni mogel spraviti v kozji rog. Ker sta bila velika hudomušneža, sta marsikatero neprijetno zagodla. Nekoč sta si privošeila gospoda ininistra za Dalzamiranje. V Egiptu je namreo bila navada, 'da so bogate mrliče in trupla imenitnih živali balzainirali. To delo je nadziral poseben minister. Nekega dne je gospod minister brez posla sedel v svoji pisarni. Glavo je podpiral z roko in dremal. Sanjalo se mu je, da inu vladar zaradi velikih zaslug pošiija zlato medajlo. Zbudil ga je nenavaden ropot. Gospod minister je poskočil in pogiedal okrog sebe. Pri vratih je zagledal naša junaka. Pred nji- tna je ležal precej velik zaboj. Junaka sta se priklonila in rekla: ;>Po naročilu presvetlega vladarja faraona sva vam prinesla ta zaboj. Faraon vam naroča, da takoj brez prič balzamirate, kar je v zaboju. Ponoči vaa bo on sam obiskal, da bo videl, kako ste izvršili njegov ukaz.« Minister je ves preplašen poslušal. Paraon je bil strog gospod in gorje tistemu, ki ni prav izvršil njegovega povelja! Junaka sta se spet priklonila in nato od- šla. Zunaj sta se glasno zasmejala. Minister je zaslišal smeh in jezno je zažugal za njima. Nato se je lotil dela. Da bi bil sam, je vse uradnike in služabnike poslal domov. Poklcknil je k zaboju. Na pokrovu je zagledal kos popisanega in. poslikanega papirja. Ko je prebral napis, je stisnil pesti in zapretil: »O, le čakajta, Ri in Ra! Vsak bo dobil pet in dvajset vročih, ko vaju dobim v roke!« Nato je odprl zaboj. V njem je našel drug zaboj, ki je bil z železom obit in zaklenjen. Z rokami ga ni rnogel odpreti. Šel jc po težko kladivo in je s tem razbil pokrov. Zaboj je bil poln zavitkov. Minister je drugega za drugim odvijal. Vso noč je delal. Ko je zadnjega vzel v roke, se je na vzhodu že delal dan. In ko ga je odvil, je iz njega sfrfotal — vrabec ... Minister je postal bled in zelen od jeze. Stiskal je pesti in prisegal, da bo grozno kaznoval poredneža, ko mu prideta pred oči. m