Konferenca SZDL o neizglasovanem samoprispevku
Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rud-nik je na svoji seji dne 15. decembra 1986 obravna-vala oceno vzrokov in ugotovitev ob negativnem izidu referenduma o uvedbi IV. samoprispevka v Ljubljani in na podlagi poročila predsednika OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, poročila OS ZSS in razprave na seji sprejela naslednje UGOTOVITVE IN STALIŠČA
1. V poročilu in razpravi so delegati konference ocenili lastno delo, aktivnosti vseh frontnih delov in še posebej delo krajevnih konferenc SZDL. Pri tem so ugotovili, da je rezultat aktivnosti organiza-cije SZDL visoka udeležba na referendumu, v ce-
lotnih aktivnostih pa so prišle do izraza vse slabosti s katerimi se socialistična zveza srečuje pri delu v krajevnih skupnostih. zlasti mestnih KS.
Tako v večini krajevnih skupnosti nismo razvili uličnih odbprov SZDL ali še niso ustanovljeni ali ne delujejo, ali pa še ni v zadostni meri zaživela krajevna samouprava.
2. Konferenca je ocenila, da so v večini krajevnih skupnosti aktivisti SZDL svoje naloge opravljali in s tem prispevali svoj delež in prispevek v pripravah na referendum. Še posebej je poudariti, da so bila vsa volišča primerno pripravljena in da so bile vse operativne izvedbene naloge opravljene dobro. Za
to gre tem aktivistom zahvala, kljub negativnemu izidu glasovanja.
3. Pri oceni vzrokov za negativni izid referendu-ma je konferenca izpostavila predvsem:
-  v javnih razpravah nismo prisluhnili nekaterim zahtevam, ki jih ni bilo malo, ter o izdelavi priorite-te investicij, finančna konstrukcija programa pa je bila vse do referenduma nejasna;
-  kljub širokemu iiegativnemu mnenju in na-sprotovanju k dodatnemu predlogu programa (vo-dohram na grajskem hribu in kanalizacijski kolek-tor A 4), kar se je odrazilo tudi na naši skupščini (DPZ), podpora ni bila dana, a je kljub temu kasneje bil sprejet v osnovni program;
-  glede informiranja in propagande menimo, da zasluži vso pohvalo občinsko glasilo Naša komuna, ki se je pravočasno vključila z vsemi razpoložljivimi informacjjami; da pa z ostalimi t. j. tisk in RTV v celoti ne moremo biti zadovoljni. Posebno je motila antipropaganda revija Mladine, Radio Študent in ekološka skupina pri MK ZSMS Ljubljana, ter izjave nekaterih odgovornih delavcev v zvezi s pri-pravo projektivnih (ne)rešitev Smelat-a, kakor tudi izjave posameznih vodilnih delavcev;
-  iz zapisnikov Kk SZDL ugotavljamo, da je na takšen rezultat v precejšnji meri vplivalo razpolože-nje delovnih Ijudi in občanov glede na problematič-no ekonomsko situacijo - mišljene so težke eko-nomske razmere, predvsem pa podražitve artiklov
lin storitev ter omejevanje izplačil OD;
-  iz javnih razprav in zapisnikov jasno izhaja, da krajani niso zoper samoprispevek ampak proti raz-vejenemu prograrau, kakršnega niso želeli. Res pa je tudi to, da niso zoper reševanja ekoloških pro-blemov, saj se vsi skupaj zavedamo, da jih bo potrebno čimprej rešiti, če ne drugače pa s sistem-sko zbranimi sredstvi;
-  stališče OK SZDL je, da aktivisti v javnih razpravah niso mogli odigrati svoje vloge v celoti v krajevnih skupnostih ob vodenju javnih razprav, ker so se sami znašli v vlogi poslušalcev in razlagal-cev, že v naprej pripravljenega materiala;
-  iz zapisnikov KK SZDL je tudi jasna ugotovi-tev, da je bil čas priprav prekratek, rokovnik opra-vil pa prenatrpan;
-  ugotavljamo tudi, da mnenja in tolmačenje strokovnjakov glede pristopa k reševanju ekotoške problematike niso bila enotna;
-  strokovne službe izvajalke programa četrtega samoprispevka so se premalo zainteresirano obna-šale, in v precej primerih slabo pripravile poljudne razlage ter se vključevale v javne razprave, kar je imelo za posledico delno negativni odziv na sam program;
-  v javnih razpravah, ki so bile v večini primerov slabo obiskane, vsebina četrtega samoprispevka ni bila sprejeta kot primarno vprašanje delovnih Ijudi in občanov v teh okoljih
-  vzroke za neuspeli referendum kaže iskati predvsem v stalnem in nesankcioniranem poveča-nju razkoraka med dogovorjenim in izvajanim;
-  nedoslednost se je pokazala že v sami razpravi tako v prvem, še bolj pa v drugem krogu, saj na
vrsto konkretnih vprašanj ni bilo ustreznih oz. ute-meljenih odgovorov. Nezadovoljstvo občanov se že leta kopiči ob nerešenih komunalnih problemih bivalnega okotja. Čeprav se sredstva zbirajo na različne načine, prevladuje mišljenje, da so nema-lokrat nenamensko porabljena, kadar pa so namen-sko porabljena, pa ne dajejo pnčakovamh učinkov;
-  menimo, da je rezultat referenduma odziv na neuspešno oziroma neučinkovito reševanje proble-mov družbe kot celote, manj pa nestrinjanje z vsebino  samega  programa  samoprispevka  IV. Predsedstvo meni, da zaostrene gospodarske raz-mere niso poglavitni vzrok za negativni odziv gle-dano predvsem skozi prizmo obremenitve osebnih dohodkov, saj 1,5% prispevka zagotovo ne more ogroziti socialne varnosti večine zaposlenih. Nada-lje OK SZDL ocenjuje, da so tudi metode dela ob takšnih akcijah času in razmeram neprimerne, saj se nismo poslužili (kljub nekaterim opozorilom) sodobnih metod komuniciranja. OK SZDL meni, da mora biti celovita ocena predstavljena širši jav-nosti in hkrati predstavljati osnovo za nadaljnje politično delo. Omenjena kritična ocena mora po-meniti tudi preobrat v načinu dela predvsem pa sankcioniranju tistih, ki dogovorjenega ne izvajajo;
-  iz zbirnega poročila o glasovanju na referendu-mu za uvedbo četrtega samoprispevka ugotavlja-mo, da je bila udeležba v vaških in primestnih krajevnih skupnostih precej čez 80% dočim v mest-nih KS pod 70%, čeprav iz programa izhaja, da bi 4 mestne KS vsaj posredno pridobile več ob ugod-nem izidu referenduma;
-  rezultate izida v nobenem primeru ne smemo poenostavljati, kajti problematika je zelo kom-pleksna in pereča. Ugotavljamo veliko neurejenost komunalne  probtematike  v  žtevilnih  krajevnih skupnostih kar pomeni, da se na terenu soočamo s premalo odgovornim odnosom komunalnih služb do reševanja te problematike ter lastnega dela.
4.   Konferenca ugotavlja, da glasovanje proti uvedbi samoprispevka ni glasovanje proti samou-pravljanju. Zavedamo se, da se s krepitvijo demo-kratičnih družbenih odnosov moramo posloviti od logike, da vse kar se predlaga, mora biti sprejeto. Te spremenjene razmere smo ugotavljali ob voli-tvah in jih ocenili kot pozitiven proces. Moramo se tudi navaditi na »ne« in »proti«, drugače bomo živeli v zmoti, da vse kar se pripravi in se da v javno razpravo - na neposredno odločanje, je najboljše in nedotakljivo. Moramo se usposobiti kot socialistič-na zveza in kot družba, da tisto,' kar dajemo v neposredno odločanje in na referendum, gradimo javno in argumentirano toliko časa, da je sprejem-ljivo za večino tistih, ki bodo odločali.
5.  Na konferenci so delegati ponovno opozorili na pomanjkljivo delovanje SIS materialne proiz-vodnje, predvsem na delo organizaeij združenega dela s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Konferenca tudi podpira razmišlja-nja, da je v bodoče potreben pri sprejemanju odlo-čitev o materialnih obveznostih odločanja na skupš-činah pravilotna dvofazen postopek.