ftaro&iina listu: —
£> teto . . K 10 -teta .. .	„ 5 —
t tete . .	„ 2-50
Mesečno. . .	„ l*—
ftenaj
Celo k
_ Avstrije:-----
teto . . „ 15'—
Posamezne Številke —	10 vinarjev. —
Inserati ali ocnaafli
se računajo po 12 eia od čredne petitvrste: n večkratnih oznanilih ve* — popust	—»
„Straža“ izhaja v po»' deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišfvo : Maribor ,i§mroška ulica. 5. — Telefon it. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
isgumm^ts^uKiSiiU^ajaBnaHERBS
Z uredništvom se more govorttS vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Ruski poraz v Galiciji.
Rusi se umikajo na 200 km dolgi bojni črti. — Rusi zapuščajo Karpate tudi med Lupkovim in Užokom. — Krosno v naših rokah. — Velikanski ruski plen. - Novi uspehi v Bukovini. — Libava zavzeta. — Nemci pri Ypernu napredujejo. — „Lusitania“ potopljena.
Bpsfpljshs-piishQ bojišče.
Razvoj dogodkov v zahodni Galiciji.
1.	maj: Naša artilerija si določi cilje na fronti Dunajec—Biala.
2.	maj: Zjutraj silovita kanonada artilerije, na to začne prodirati infanterija, na večer je prva črta ruskih postojank v izmeri 16 km vržena nazaj. Najsijajnejši je uspeh pri Gorlioah.
3.	maj: Prodiranje dobro napreduje.
4.	maj: Uspehi pri Gorlioah in izhodno od Gor-lic učinkujejo na karpatsko fronto. Ruska fronta v Karpatih se je začela majati. Del naše karpatske armade je začel prodirati.
5.	maj: Naši prodirajo zmagovito od zahoda proti krajema' 'Jaslo in Zmigrod. Zlahodni odsek ruske bojne črte v Karpatih se je začel umikati iz Ogrske.
6.	maj: 'Jaslo, Dukla, Tarnow v naših rokah. Prehod čez Visloko in Dunajeo priboren. Število ruskih ujetnikov je narastlo na čez 50.000.
7.	maj: Naša bojna črta se razteza v smeri Vi-sloka— Pilzno—Jaslo—Ryma)now—Lupkovi prelaz. Nar še čete iz Galicije so začele zapirati bežečim Rusom prehode čez Karpate. Naše čete iz 'Ogrske pritiskajo Rusom v hrbet. 'Možnost, da se obkoli 3. ru^ka armada, postaja vedno večja.
7.	maj. Krosno so včeraj zavzele avstrijske čete. Boroevičeva armada je na galiških tleh. Ruska bojna črta se je začela majati tudi izhodno od Lup-kovega prelaza, kjer so naše čete zavzele gorske grebene, ki dela(o mejo med Ogrsko in Galicijo, Na O-grskem ni več Rusov. Število ujetnikov je narastlo na 70.000.
8.	maj. Rusi se umikajo na 200 km dolgi fronti od Tarnovva do Užoka. Rusi se branijo pri Otty-niji in pri Zaleščikih, toda. brez uspeha*, naši prodirajo.
Ogromen plen,
Dosedanji plen naše armade, ki smo ga odvzeli Rusom v zahodni Galiciji, je naravnost ogromen. Ob V iztoki je prišlo okrog 3 0.0 0 0 vozov ruskega trena v ogenj zavezniške armade. Nastala je strahovita zmešnjava. Del ruskega trena je zbežal v deročo rei®, ostanek pa so naši pr Dukli zajeli. Po kratkem, boju je naša kavalerija nadaljevala svoje prodiranje. Pri mestu Dukla so našli naši šest v e-1 i k a n s k i h zalog % r u h a. Radi prodiranja naših armad je nastala med Rusi grozna zmešnjava, Radko Dim'driew je že v pondeljek dne 3, maja zbežal v avtomobilu s svojim štabom v mesto Rzozov. Vse zaloge živil in stre l i V a, priprave za. vojni brzojav in telefon, avtomobili in zrakoplovi so postali plen naše armade. V hotelu „Krakovie“ v. Dukli,, kjer so stanovali ruski častniki, sei je našlo, važno spise. N,a kolodvoru v mestu Jaslo so naši uplenili dva žele » u i š le a vlaka ruskega Kudečega križa in deset va gonov daril za vojake. V bližini mesta Jaslo so Avstrijci- ujeli guvernerja .okraja 'Jaslo, Kieenko, brata poveljujočega generala vi južno-iizhodni Galiciji.
Velik most čez reko-Ropa (pritok Visloke) ,'o o stal nepoškodovan, drugi mos® čez Visloko pa so ravno hoteli ruski pnr.irji razstreliti, a so jih naši pregnali. Avstrijci so uplenili 28 0 0 glavi gjoveje živine, V naše roke je prišla tudi glavna b o 1~ n i š. n i c ai 8. ruske armade, vsi z. d r a) v) m- i k i , strežn i k i, ves. tren, ra n j c n' o i in ogrom,-na množina ž e 1 e z n Iškega gr a d i v! a na vseh kolodvorih. Visoka vojaška, oseba zagotavlja, da je' važnost zmage v zahodni Galiciji v strategienem oziru mnogo večja, kot pa Hindenburgova zmaga ob Ma-zovskih jezerih.
Boroević prekoračil Karpate.
Boroevičeva armada je dobila v zadnji borbi žele hvaležno nalogo. Ta armada, ki je bila prej vedno določena za najtežje postojanke in navadno brez u-paoja na sijajne uspehe, je dobila sedaj priložnost, da se odlikuje tudi z uspehi, ki so zai vsake oči vidni. In res, naša tretja armada, ki je zdržala na.jhujše ruske naskoke v Karpatih, je sedaj to gorovje že prekoračila in med mnogoštevilnimi spopaldi zasleduje bežečega sovražnika.
Boroevičeva armada.
Tz vojnega poročeValnega stana se piše „Pester Lloydu“ z dne 6. maja: Ko je Majkensenova armada prekoračila spodnjo Visloko, se je začela pomikati tudi Boroevičeva armada in zasledovati spvražnika. Dosegla je (dne 6. maja) črto Zmigrod—Lupjkov prelaz. Dolgost omajane ruske fronte v tem delu Karpat znaša torej kakih 60 km. Ruske izgube so tukaj velike, ker ima tudi Boroevičeva armada izredno močno artilerijo, Rusi se krčevito branijo. Za prednjimi črtami stojijo rezerve, ki imajo nalogo, streljati na — prednje črte, ako bi se začele umikati. Še le ko pride naša infanterija do njih, ponehajo prve črte streljati ter se udajo. Vrla tretja armada pod Boroevičem tern silneje prijema sovražnika, ker se je njena fronta s prodiranjem v sovražne postojanke skrajšajta, in zadobila s tem ne le na kompaktnosti, ampak tudi na silovitosti. Ka.ko nastopajo naše čete, je naravnost sijajno. Da tudi nalša artilerija nadkriljuje rusko, se ne da več tajiti. Dočim so morali Rusi z municijo že varčevati, je naša artilerija lahko neovirano izvrševala svojo nalogo.
Nova naloga generala
Boroevića.
Da je vsled prodiranja čez Karpate in snidenje z Makensenovo armado nai galiških tleh postala fronta Boroevičeve armadie veliko krajša, to je, piše „Az Est“ z dne 7. maja, najvažnejša posledica naše zmage v zahodni Galiciji. En del Boroevičeve armade je postal na s e d a n j e m b o j i š č u nepotreben ter se lahko porabi na drugem kraju.
General Boroevid
Vojni poročevalec duna^jega „,Neuigkeits-Welt-Blatt“ Oplatka pripoveduje:
Ko sem smel obiskati središče karpatske fronte, sem se sešel tudi z generalom Boroevičem. Vrli general njagovori vSaikega moža, ki nosi hraibrostno odlikovanje. Kamor pride, mu prirejajo častniki in moštvo ovacije. Že osem mescev se bori Boroevičeva armada v Karpatih in kdor se spominja nadčloveških naporov in težav tega gorskega boja, mora nehote občudovati žilavost in podvzetnost armadnega poveljnika. Ko so mu bili /vojni poročevalci predstavljeni, je general Boroevič pohvalil dobro zadržanje avstrijskega in ogrskega časopisja ter nas bodril, naj zaupamo v končni uspeh.
Čast Hötzendorfu !
„Reichspost“ piše:	„Načrt in strategično izde-
lavo napada, ki se sedaj kaže v tako, sijajnih uspe-'uh, je napravil Konrad pl. Hötzendorf. Hvaležno se ,-spominjamo v teh veselih urah tega moža, ki stoji ves V:s skromno in nesebično v ozadju, neutrudljivi voditelj, ki je bil vedno ponos in nada naše armiad'e. — Njegovo je tudi to delo, katero je po načrtu izborno izpeljal general MaKensen. Življenje v strelskih jarkih zahteva zatajevanje, kakoršnega si človeštvo še pred to vojsiko niti predstavljati ni moglo; vendar pa tudi v strelskih jarkih večkrat dneve in tedne vlada mir, med katerim se lahko odpočije. Med tem ko prosta narava, gorski zrak in solnce bojevnikom na bojišču nadomesti marši kako pomanjkanje, nalaga voj-
ska svoje celo breme na moža, ki nosi najvišjo odgovornost, najvišje naloge za vodstvo vojske. Napoleon je vodil bitke, katerih največja razsežnost je obsegala komaj desetino prostora, na katerem se raztezajo danes na fino razpletenih nitih, ki jih vojska večkrat močno zaplete, vodstvo vseh sil, obramba proti vsem nevarnostim, velikanska organizacija vseh zadaj stoječih črt. Velikansko je to delo Konrada pl. Hötzendorf a.“
General Makensen.
Generaloberst Avgust pl. Makensen, ki je tako uspešno vodil operacije v zapadni Galiciji! je bil rojen dne 6. decembra 1849 kot sin posestnika in ekonomij skegia svetnika Ljudovika Makensena iz hiše Leip-nitz, okrožje Torgau. Gimnazijo je obiskoval v Tor-ga,u in Halle, se posvetil najprej juridičnim študijam in vstopil dne 1. oktobra 1809 kot enoletni prostovoljec k 2. huzarskemu polku v Poznanju. Bil je v vojni leta 1870-1871, kjer je postal rezervni poročnik in dobil železni križec. Leta 1873 je stopil v aktivno službeno stanje, leta 1876 je bil imenovan za adjutanta
1.	konjeniške brigade in prestavljen potem k 1. huz. polku. Leta 1882 je prišel, ne tla bi obiskoval vojno akademijo, h generalnemu štabu. Leta 1887-1888 je bil esk ad ronski šel v Metžu, a je prišel leto pozneje kot major h generalnemu štabu 4. divizje v Bromberg in je postal leta 1891 prvi adjutant šefa generalnega štaba. Od leta 1894 poveljnik L huzarskega polka v Gdanskem, je bil kmalu nato imenovan za krilnega adjutanta*,
Leta 1898 je prišel kot službujoči krilni adjutant v neposredno okolico nemškega cesarja. L. 1899 je dobil dedno plemstvo, 'leto pozneje je postal generalmajor in general a la suite, leta 1901 poveljnik huzarske brigade v Gdanskem, 1903 generallajtnant in poveljnik 36. divizije. Dne 27. januarja 1908 je postal general kavialerije in dobil kot tak generalno poveljstvo 17. armadnega zbora v Gdanskem, ki ga je zmagovito vodil proti Rusiji.
Njegovo prvo deio v sedanji vojni je bila zmaga pri Lanternu, odkoder je prepodil Ruse preko Or-telsburga v Rusijo. Leta 1908 je bil' general Makensen mnogo imenovan kot kandidat zaj mesto državnega kaneelarja. Imel je tudi precejšnje spore s prestolonaslednikom, ki je ob tej priliki izstopil iz gdanske-ga armadnega zbora:.
Hudi artiierijski|boji v Bukovini. ‘
Severno in izhodno od mesta O'ttynia so se vršili v zadnjih dneh hudi artilerijski boji. Vsled sijajno učinkujočega ognja naše artilerije je moral sovražnik zapustiti svoje postojanke in se umakniti za več kilometrov nazaj. Nove postojanke, katere so Rusi zavzeli, so pa zelo neugodne in jih ne bo mogoče držati delj časa, V teh bojih so naše čete ujele veliko število Rusov, ki so ponajveč mlade, deloma popolnoma neizvežbane rezerve iz Sioirije, katere so še le pred kratkim odposlali na fronto.
Na naša bojni črti vi Bukovini ob reki Prut se vršijo, kakor poroča ogrski list „.A Nap“, hudi artilerijski boji. Vsa Bukovina;, izvzemši majhnega ozemlja pri Bojanu se nahaja trdno v naši oblasti notri do reke Dniester, kojega desno obrežje, izvzemši višine pri Z a 1 e š č i k u, je istotako v maši oblalsti. Po ostali Bukovini vlada mir, Poljskla dela se redno opravljajo in vojaška poveljstva skrbijo za to, da je povsod zadosti semena za setve.
Boji v Flandriji
Vojni poročevalec londonske „./Times“ poroča o bojih v Flandriji: Boji v Flandriji se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Razvijajo se v borbo, ki bode nemara postala največja cele sedanje vojske. Kar Nemci že od vsega početka s temi boji nameravajo in kar nam je bilo dosedaj tajno, nam postaja zdaj že razumljivo. Zdto vstaja za nas dolžnost, da branimo
irancosko obal s podvojenimi silami, kajti sovražnik upa, da bo mogel obal za Angleže zapreti. Ta namen oprajviöuje priprave, s katerimi so nastopili Nemci. Sedaj se je niamreč pokazalo, da so se Nemci za ta udarec pripravljali že od jeseni, in kakor se vidi, z vso korenitostjo.
Uspeh 14dnevnih, obupnih in izgube polnih bojev je, da smo sedaj bolj utot kedaj oddaljeni od prodiranja v Belgijo, po katerem je naše vojaštvo koprnelo.
Vsled zadnjih nemških uspehov je mesto Ypern v nevarnosti, da bo popolnoma obkoljeno. V Sin e v ni ofenzivi so Nemci zavzeli okoli 20 ■ odi Francozovi in Angležev zasedenih krajev. Dünkirchen obstreljujejo Nemci nadalje.
Križarka,Lusitania* potopljena.
Dne 7. t. m. je potopil nemški podmorski čoln pri Old Headu ob južni obali Irske velikanski angleški parnik „Lusitajuio“, jci je bil zajedno tudi največja angleška pomožna križarka.
Odkar obkrožujejo nemški podmorski čolni an-gleškjo morsko obal in ovirajo angleško pomorsko trgovino, je potop „Lusitanie“ za Angleže najbridkejši dogodek na morju. „Lusitania“ je bil največji in najhitrejši brzoparnik angleške paroplovne družbe „Cu-nard“, ki je oskrboval osebni promet med Anglijo in Ameriko Pajrnik je vozil z brzino (49 km na uro in je rabil za prevoz med Ameriko in Anglijo le samo 4 dni, 18 ur in 40 minut. Parnik je bil dolg 231 m, njegova širokost je pa znašala 27 metrov. Posadka parnika je štela 665 mož. Na parniku je bilo prostora za 1848 potnikov in je bil zgrajen leta 1907.. Bil je najudobneje opremljen pasažirski parniki in je imel samo 1., 2. in 3. razred, a medkrova ni imel. Od začetka vojske je bil parnik .„Uusitania“ spremenjen v pomožno križarko in je bil oborožen z 12 brzostrelnimi topovi Kalibra 15 cm.
Parnik se je potopil v teku 20 minut in ž njim vred je našlo 1300 do 1400 oseb smrt v morskih valovih, le kakih 500 do 600 oseb je bilo rečenih. Vrednost potopljenega blaga je znašala ogromno svoto 411 milijonov mark, samo čisto zlato, katerega je vozil ta, parnik, je bilo vredno 400 milijonov mark. Predno se je „Lusitania“ odpeljala iz Amerike, je nemška vlada opozorila ameriško in angleško javnost, da ladji preti n e} var n ost, ker je oborožena. Na ladji se je nahajal tudi mnogokratni angleški milijonar Vanderbilt. O njegovi usodi še ni poročila.
Kaj je z Italijo?
Odločilnega sklepa še ni. Z dne 6. maja se poroča iz Rima: Včerajšnji ministrski svet je vzel poročilo zunanjega ministra o političnem položaju na znanje, ni pa storil nikakega odločilnega sklepa.
D’Aimunziojev govor v Genovi. D’Annunzio je govoril, kakor se je pričakovalo. Svoj govor je sklenil:	Tukaj se danes Italija nanovo rodi in poveča.
Garibaldi hoče tako in za večjo Italijo morajo Italijani vse žrtvovati. Blagor mladim, zdravim, močnim in čilim, slave lačnim in žejnim, ki se bodo žrtvovali za večjo domovino! Blagor onim, ki bodo venčani z vencem zmage, ki se bodo vračali iz bojev, Kajti videli bodo nov Rim, nanovo okinč'ano Dantjevo čelo, zmagovito lepoto Italije.“
Grška ostane nevtralna.
List „iMessagere d’Athenes“ naglaša, dai vlada ni mnenja, da bi bila zdaj umestila sprememba grške politike.
Bolgarija in trosporazum.
Neodvisno bolgarsko časopisje povdarja, da postajajo poskusi trosporazumovih diplomatov, pridobiti Bolgarijo za trosporazum, vedno bolj brezobzirni v-kljub njegovim vojaškim neuspehom pred Dardanelami. Kot najnovejše sredstvo za pritisk na Bolgarijo naznanjalo rusofili, da bo trosporazum v kratkem ča’ su stavil Bolgariji predloge, pri čemur se bodo iz-bralhj sredstva, ki niso bila dosedaj nikdar običajna v zgodovini diplomatov. Trosporazum bo namreč objavil v Rusom prijaznem bolgarskem časopisju vse ponudbe trosporazuma Bolgariji, kakor tudi odgovor Bolgarije na te ponudbe. Ta napoved, ki napravlja v merodajnih bolgarskih političnih krogih najneugodnejši utis, ima namen, pritisniti z vso silo na Bolgarijo. V Bolgariji so o tem prepričani, dai tudi to izvanredno sredstvo trosporazumove 'diplomacije ne bo moglo prisiliti bolgarske vlade do sklepov, kateri so v nasprotju z interesi Bolgarije.
Amerika in Nemčija.
Zedinjene države so pred Kakim mescem prav na tiho odpoklicale svojega vojaškega atašeja, majorja Langhorna, Iz Berolina. Kakor konštatirajo sedaj nemški listi, je storila ameriška, vlada s tem posebno uslugo Angliji, ker je pošiljal major Langshorne za Angleže neugodna poročila. Korak ameriške vlade je napravil na Nemškem jako mučen vtišk.
Kitajska odklonila ultimatum Japonske.
Petrograjskemu listu „Nowoje Wremja“ se poroča iz Pekinga:
Kitajska je odklonila ultimatum J a p o n s k e.
j aponska vlada je odredila splošno mobilizacij osvoje armade in vojne mornarice. Vsi japonski podjaniki-vo jaški zavezanci. bivajoči v tujih državah, so dobili poziv, da se morajo nemudoma vrniti v svojo domovino.
Izbruh sovražnosti med Kitajsko in Japonsko se pričakuje v naijkrajšem času, kar je tem bolj verjetno, ker Kitajska ne more več odjenjati in privolili v zahteve Japoncev, ker bi sicer izbruhnila na Kitajskem velika revolucija. Na Japonskem se zatrjuje, da bodo Japonci vsled obsežnih predpriprav premer gali Kitajsko v zelo kratkem času.
Raznoterosti.
Papež dobi Noblovo nagrado. Berolinski „Lokalanzeiger“ poroča iz Kodanja, da bo letošnjo Noblovo nagrado za mir dobil sv. Oče Benedikt XV., ker se neprestano trudi za dosego miru, — Roterdamski list „!Tid“ poroča: Papež je vse potrebno ukrenil, da o primernem času nastopi pot mirovnih pogajanj. Nekatere nevtralne države, med njimi Nizozemska, so se 'izjavile, da so pripravljene sodelovati pri mirovnem stremljenju. Sedaj se izdelujejo pogoji za mir. Sveti Oče misli tudi na to, da bi o pravem času sklical — splošni evropski mirovni shod.
Gospodinjska šola v St. Juriju oh juž. žel. Z
zidavo za kmečki stan toliko važne gospodinjske šole se bo začelo v kratkem. Delo je že oddajno. Stavba bo stala z vodovodom in pohištvom vred okrog 80.000 kron, katere plača poljedelsko ministrstvo takoj po Kolavdaciji. Uspehi delovanja poslancev S. K. Z. iz prejšnje dobe se še sedaj pojavljajo od dne do dne.
Kaj je z meščansko šolo ,v Žalcu? Da bi nemška večina izpolnila vse zahteve, katere so stavili slovenski poslanci pri zadnjem zasedanju deželnega zbora, je na pritisk načelstva Slov. kluba in slov. dež. odbornika deželni odbor že mesca aprila 1. 1914 ugodno rešil vprašanje glede ustanovitve meščanske šole v Žalcu. V jeseni bi se bila morala ustanoviti ta Šola, kakor se je to zgcfdilo v drugih nemških krajih. Deželni šolski svet jo že odposlal provizoričnega vodjo v Žalec, toda tržka občina je izjavila, da nima sedaj primernih prostorov. Zavod bi se bil pričel s 1. razredom, bi bil torej rabil samo eno sobo, katera bi se bila, gotovo mogla dobiti v Žalcu' Prvo leto bi si bili že lahko pomagali na ta način, kakor si morajo pomagati letos celo državni uraldi po mestih, ker so šolska poslopja zasedena po vojaštvu. S tem večjem obžalovanjem moramo to zabjeležiti, ker je treba pomisliti, da bo šola že vsled tega trpela, ker ne bomo mogli imeti v jeseni dveh razredov. Mislimo pa tudi, da ni vse eno, ali se nastavi letos ali še le v prihodnjem letu več učiteljskih moči, katere itak ne morejo dobiti primerne službe, čeprav so že zdavno napravili dotične meščanske šolske izpite.
Uravnava Pesnice. Kakor je !še v spominu, je deželni odbornik dr. Verstovšek vodil koncem lanskega leta deputacijo, katere sta se udeležila poslanca Brenčič in Ozmec, k namestniji, da bi dosegli uravnavo Pesnice s pomočjo ruskih vojnih ujetnikov. Pri namestniji se je takrat obljubilo, da se bodo zanimali za to velevažno zadevo. Poslanca ptujskega okraja, župnik Ozmec in veleposestnik Brenčič, sta se na to obrnila s posebno vlogo na okrajni zastop ptujski, katerega pozivata, da tudi stori primerne korake glede uravnave Pesnice, ker je za rešitev tega vprašanja pripravljena pot. Okrajni zastop se je odzval temu pozivu in stopil v zvezo z deželnim odborom in z namestnijo. Tudi deželni odbor je sklepal v eni svojih zadnjih sej, da je pripravljen, čeprav so deželne finance zelo neugodne, prispevati že sedaj primerno svoto k temu podjetju. Uravnava Pesnice je namreč proračunjena v navadnih razmerah na 900.000 kron Ce bi se izvršilo delo z ruskimi vojnimi ujetniki, bi si prihranila dežela, država in drugi prizadeti krogi gotovo okrog 60% te ogromne svote. Zato želimo, da se okrajnemu zastopu posreči ugodna rešitev tega v-prašanja, zato pa tudi pozivamo načelnika, da skliče sejo in reši hitro tozadevne točke,
Kazna dela na Štajerskem z ruskimi ujetniki.
Zadnji teden so se na namestništvu strokovnjaki in referenti deželnega odbora posvetovali, katera dela bi se lahko izvršila z ruskimi vojnimi ujetniki. Določilo se je šest melioracij, za katere so načrti že izdelani. Posvetovalo se je tudi o uravnavah rek in o^ gradnji cest, ki se bodo lahiko izvršila zlasti tam, kjer bodo okrajni zastopi prevzeli podjetja.
Divjačina in poljski pridelki. Že večkrat sta V imenu Slovenskega kluba dr. Korošec in dr, Verstovšek posredovala pri namestništvu zavoljo škode, katero povzročajo na polju zajci, fazani in druga divjačina.. Glede teh škodljivcev se mora od obl a steč nekaj ukreniti; od te zahteve ne moremo odjenjati še zlasti sedlaj, ,k’o vendar mora, vsakdo uvideti, kako nespametno je ščititi zajca in divjačino, ko moramo paziti, da pridelamo kolikor mogoče veliko živeža za ljudi. Skoda na poljih je letos tako ogromna, Kakor
še nikoli poprej, to pa, vsled tega, ker se je divjačine; postreljalo veliko premalo in se je ta jako zaplodila. Predlanskega leta n. pr. se je na Štajerskem postrelilo okrog 7500 jelenov, in sicer samo na Gornjem Štajerskem. To znaša eno tretjino te divjačine, ki se je postrelila v celi Avstriji. Zajcev se je postreljalo v deželi okrog 82.000, večinoma na Spodnjem in Srednjem Štajerskem, vendar je še vedno več divjačine, kakor smo je imeli pred leti, ker nekateri posestniki lovov ščitijo zajca in ga ne pustijo streljati, vsled česar se je mogel tako močno raz ploditi. V omenjenem letu se je plačalo odškodnine za poškodbe na drevju drog 25.000 K po sodnijskem postopanju, nimamo pa podatkov,, koliko je znašala odškodninla, katero so posestniki lovov plačali mirnim potom kmetom. Ravna letos dela divjačina že sedaj povsod zelo veliko ško-do. Na Gornjem Štajerskem so cele planote mladih gozdov opustošene po jelenih; pri nas so napravili zajci že po zimi veliko škode, še večjo škodo bodo pa napravili zajci sedaj na fižolu in koruzi. Vse to je znano tudi oblastem. In vendar se zajec, kakor klik velik gospod, s cilindrom na glafvi, mirno sprehaja, in proti škodljivcu se ni ničesar še ukrenilo. Slovenski deželni odbornik je spravil to zadevo že pred več tedni v deželnem odboru v razgovor in je zahteval, dir ta odpošlje utemeljeno vlogo na namestnijo s prošnjo za odredbe, po katerih bi se smelo prosto streljati zajce. Referent deželnega odbora, ekscelenca grof Attemš, ki je sam slovit lovec, je čakal s tem poročilom nekaj tednov in ga je vendar moral podati v zadnji seji na zahtevo slovenskega odbornika. Vloga deželnega odbora na namestnijo zahteva samo, da bi oblasti ukazale lovskim opravičencem, da ti v jeseni postreljajo vsaj eno tretjino divjačine več, kot v poprejšnjih letih. Odbornika dr. Verstovšek in Hagen- j hofer se nista zadovoljila s to vlogo ter sta dokazovala, da se s tem ne bo kmetu nič pomtagalo. Ker deželni odbor po svoji večini ni vzel v vlogo njunih nasvetov, sta v tej zadevi samostojno posredovala pri namestništvu.
Odredba gleda nakupa in prodaje živine. Mariborsko okrajno glavarstvo je sporazumno z mestnim magistratom v IMariboru izdalo sledečo odredbo: Nakupovanje klavne goveje živine po prekupcih, me~ Šetarjih ali enakih osebah je po celem mariborskem, političnem okraju, kakor tudi, v mestnem okolišu prepovedano. Klavno živino smejo nakupovati samo ose^ be, ki imajo tozadevno dovoljenje (posebne nakupoval- , ne izkaznice) od vojaške oblasti, kakor tudi mesarji, ali njih pomočniki. A tudi te osebe morajo imeti za nakup živine potrebno dovoljenje od magistrata ali o-krajnega glavarstva. Posestnikom je prepovedano — prodajati klavno živino nakupovalcem, ki se ne morejo izkazati z uradnim dovoljenjem. Nakupovanje plemenske in vozne živine na domu živinorejcev je za mešetarje in druge živinske bjarantače prepovedano. Plemensko in vozno živino smejo nakupovati sa,- j mo osebe, ki rabijo živino za svoja gospodarstva. Nakup te živine na živinskih sejmih v svrho naprejpro-daje je za vse one osebe prepovedan, ki niso v to o-pravičene in nimajo hlevov, ki so uradno priznani kot sposobni za tržno živino. Prašiči, ki ne tehtajo 45 kg žive teže, še ne smejo zaklati in tudi ne mesarjem prodajati. Izvzeto je le klanje jv sili. Kdor se ne bo držal teh odredb, se bo kaznoval po § 11 z zaporom.
Te odredbe stopijo takoj v veljavo.
Samo pet dni meso! Izšla je ministrska odred-ba, s katero se določa: goveje, telečje, svinjsko in kuretinsko meso se sme prodajati odslej samo 5 dni v tednu. Toda ona dneva, ob katerih se omenjeno meso ne sme prodajati, se sme Še vkjjub temu prodajati takozvana drobovina: želodec, jetra, pljuča, ledvice, možgani itd. Razven tega se še smejo omenjena dneva prodajali ribe, vse vrste perutnine razven ku-1 retine, ovčje meso in vsaJKtera divjačina, V Maribor« še odredba ni razglašena.
Vrvarski izdelki se podražijo. Društvo dunaj- c skih vrvarjev je sklenilo, da podraži z 10. majnikom t. 1. vse vrvarske izdelke, ker so cene sirovin zelo j uarastle. Društvu dunajskih vrvarjev bodo brezdvo-mno sledila vsa avstrijska vrVarsKa društva.
Uradno določene cene za volno. iTrgovinsko ministrstvo je sporazumno s poljedelskim in finančnim ministrstvom z odredbo z dne 5. maja 1915 uradno določilo najvišje cene za volno.
Lesne cene. V zadnjem času so za dobre vrste j lesa cone poskočile za 10%. Tlako visoko se plačuje dober jesenov les, ker se ga je mnogo vporabilo za zrakoplove.
Lesni promet z Italijo je bil te dni zopet otvor-jen, na 'kar se opozarjajo interesentje. Tiako poroča .„Goriški List“ z dne 6. maja.
Nov drobiž. Ker se je pokazalo, da je niklaste-ga drobižla premalo v prometu in se posebno v indii-strijelnih krogih čuti potreba po večji množini drobiža, se je avstrijska vlada sporazumno z ogrsko vlado odločila, da oskrbi, s pridržkom naknadnega, postavnega dovoljenja, izdajo novega drobiža. Novi drobiž bodo novci po 10 in 20 vinarjev. Kovani bodo ti novci iz novega srebra (mešanica iz 50% bjakra, 40% cinka in 10% nikla). Najprej se bodo izdali samo le I novci po 10 vinarjev in sicer se bo s tem začelo v pondeljek, dne 10. maja. Z izdajanjem se bo nadalje- j vaio, kolikor se bo izkazalo za potrebno, dokler se doseže, če bo trebb, najvišji znesek 20,000.000 kron. Novci bodo dosedanjemu niklastemu drobižu popolno-ma enaki, in sicer glede velikosti in glede teže. Raz-
ločevali se bodo od dosedanjih niklastih samo po barvi in drugačnemu Usku druge strami.
Papir se Je podražil. Rajpiraice so podražile vse vrste papirja do 25%. iTo podraženje izvira iz gole dobičkaželjnosti in ni prav nič utemeljeno.
Nemčija prepovedala izvoz strojev. Nemčija je te dni izdaja prepoved, da se ne sme izvažati iz njenega ozemlja v nobeno drugo državo (torej tudi ne v Avstrijo!) dinamo-strojev, elektromotorjev, umformer-jev, transformatorjev, drosel-strojev ter izgotovljenih sider in kolektor jev.
5/2 % no avstrijsko vojno posojilo 1915. Priprave za subskripcijo novega avstrijskega vojnega posojila iz leta 1915i so 'končane. Posojilo ima značaj blagajniških nakaznic in je plačljivo dne 1. maja, 1. 1925. Vsled tega je torej pripravno posebno za trajno naložbo glavnice. Javna subskripcija se je pričela že dne 1. maja; in konča dne 29. maja 1915 ob 12. uri o-poldne. Znesek posojila ni omejen. Posojilo je davka prosto in se obrestuje niajzaj po 5% % za leto v polletnih obrokih dne 1, maja in dne 1. novembra vsakega leta. Sukskripeijski kurz znaša 95.25%, pri&tevši obresti komadov po 5% % od dne 1. maja 1915. — V-plačila so ugodno razdeljena in se odplačuje pri sub-skripcijah nad 200 K pri prijavi 20% nominale, dne 20, junija in dne 27. julija po 25%, dne 27. avgusta 20% in dne 24. septembra 1915 ostanek subskribira-nega zneska. Opozarjamo na dajnašnji inserat nai zadnji strani ter vabimo slovensko javnost, da vojno posojilo pridno podpisuje.
General Boroevič in drugo vojno posojilo. Armadni poveljnik general Boroevič, ki je že za prvo vojno posojilo podpisal večji znesek, je tudi sedaj za drugo vojno posojilo podpisal svoto 100.000 K in sicer malo pred našo ofenzivo pri Gorlicah. Banki, kateri je zaukazal izplačati to vojno posojilo, je pisal, da se nahaja pred velikim podvizetjem in ne ve, če bi imel j ozneje Kaj časa podpisati vojno posojilo.
Častniki naših polkov v ruskem ujetništvu. — Emil Vodopiuc, nadporočcnik pri 26. domobranskem I teŠpolku, se nahaja v Citi v izhodni Sibiriji v ruskem ujetništvu; stotnik Jožef Zänker od 26. domobranskega pešpolka, poročnik J. ‘Medved od 87. pešpolka, major Karol Leimser od 87. pešpolka; se nahajajo v mestu Rylsk, gubernija Kursk, in nadporočnik 87, pešpolka Karl Eglxer v ujetništvu v Moskvi. Rezervni poročnik 87. pešpolka dr. Jožef Zdolšek je ruskem ujetništvu v Astrahanu.
Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 17. pešpolka Alojzij Korže. 'Si grm m laudis na belorude-čem traku so dobili rezervni nadporočnik 17. pešpolka Josip Zigurnik, rezervni poročnik 7. pešpolka dr. phil. Franc Kotnik in poročnik 59. pešpolka Ivian Koprivec. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil praporščak 100. pešpolka Rudolf Rndeš. Signum laudis na belo-rudečem trpku so dobili stotnik 47. pešpolka I. Marko, rezervni poročnik 8. havbičnega polka Jernej Ži-tek in nadporočnik 4. domobranskega pešpolka ,Karol Božič. Hrabrostno svetinjo II, razreda je dobil rezervni poročnik 37. topničarskega polka Anton Setino.
Pozdrav slovenskega zrakoplovca. Mladenič B. Fras, doma od Sv, Ruperta v Slov. gor., ki je pride-ljen avstrijskim vojaškim zrakoplovcem, piše prijatelju našega lista: Bojno polje, dne 30. aprila. Sprejmite nebroj pozdravov od slovenskega zrakoplovca, ki se Vas cesto spominja. Tukaj na bojišču so fantje, ki so doma pošteno • živeli in se dali porabiti za dobro stvar, največji junaki. Rako je kaj v domovini? Ali še živi naša organizacija? Pozdrave vsem zvestim Slovencem! Vse za vero, dom, cesarja! B. F.
Aspiranti za vojaške šole. Z začetkom šolskega leta 1915-1916 (dne 1. septembra na vojaških realkah, dne 21. septembra na vojaški akademiji) se bo sprejemajo v prvi letnik c. kr. vojaške nižje realke, ki se bo začasno ustanovil v Brucku ob Litvi, dalje v I., II. in III. letnik c. kr. vojaške višje realke na Dunaju, kakor tudi v I, letnik c. kr. Franc Jožefove vojaške akademije na Dunaju 'aspirante za prosta in plačana mesta z namembo za c. kr. deželno brambo. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 31. maja 1915 pri določenih oblasteh. Natančnejši podatki šo razvidni iz tozadevnega razglasa, ki je na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih.
Svoj posel razume. Oddelek vojajških delavcev je bil zaposlen, da podere drevesa, ki so rasila na parobku pred jarkom. Bilo je tudi treba izkopati korenine dreves. Vsi vojaM-delavci so bili pri tem delu zelo okorni in nespretni ; videlo se jim je, da poprej niso nikdar opravljali takšnega dela. Le nekemu vo-jajku-delavcu je Šlo kopanje drevesnih korenin tajco izborno izpred rok, da se je zraven stoječi podčastnik kar čudil. Pristopil je bližje k viojiaku-delavcu in ga vprašlaJ : Kaj ste pa Vi po poklicu, ali mogoče drvar? O ne, se odreže vojak-delavec, jaz pipljem po celem okraju ljudem bolne zobe!
Razširjenje vznemirljivih vesti. V Gradcu je bil obsojen pater Benedikt Vidov iz slavnega cister-cijenskega samostana Rein pri Gradcu paradi razširjenja neresničnih in vznemirljivih vesti na tri dni zapora in vzklicno sodišče je to obsodbo potrdilo. — Mesca februarja je prišel pater v, neko gostilno v vasi Gratwein, kjer so zbrani kmetje ognjevito polemizirali. Najbrž so prav modro govorili, kajti pater se je vsedel k njim ter jih je začel za norca imeti. Bril je vsakovrstne šale in se je končno povspel do smešne trditve, da bo prihodnja meja med Rusijo in Srbi-
jo tvoril Übelbach imenovan jarek poleg Gratweina. Med kmeti jih' je bilo res nekaj- takih, ki so to \^erje-li. Vsi so vzeli patrove besede za resnico in jih je že hudo skrbelo, kako da bo. Stvar je prišla pred sodišče in ubogi pater je bil obsojen.
Tudi 42-cm možnarji — avstrijski izdelek. Iz-prva se je poročalo, da je 42-cm možnarje izdelala Kruppova tovarna na Nemškem. Na občnem zboru Skodovih tvornic se je pa poročalo, (dia je tvornica že dne 17. julija 1912 izdelovala 42-cm možnarje; prve 30.5-cm možnarje pa mesca oktobra 1910. Torej nas Avstrijcev pred nobeno drugo državo ni potreba biti sram !
Svobodomiselni rekrut ni hotel priseči. Pri
prebiranju črnovojnikov letnikov 1873—1877 v Warns-dorfu na Češkem je bil knjigojvodja M., ki je načelnik svobodomiselne zveze, potrjen. Ko so novinci prisegali, svobodomiselni mož ni hotel priseči ter je izjavil, da je brezverec in da, ne mara priseči. Vojaška komisija je izjavo svobodomiselnega rekruta) vzela na znanje -in je napravila pio s eben zapisnik, v katerega se je sprejela prisega, in g. M. je moral ta zapisniK podpisati.
Leonova družba. Novi ustanovni k L. D. je postal č. g. Miloš Schmid, župnik v Solčavi. — Vsebina znanstvene revije „üas“ štev. 3 je: Dr. Fr. Gri-vec: Ruski problem. — Dr. Krek: Gospodarske glose. — Dr. „osip Mantuani:	Umetnost in vojna.
Dr. V. Šarabon: Svetovni promet po morju. — Ivan Podlesnik:	Socijalna demokracija in vojska. — Ob-
zornik: Verstvo in kultura: Nova doba. A. U. Svetovni nazor polizobražencev. A. U. Literatura. — Kultura: W. Wundt: Uber den wahrhaften Krieg. A. G. Profesor Fr. Kovačič: Alkoholizem. A. G. — Sociologija: Socijolbgija trpljenja. A. U. — Filozofija: E-tika. A, U. — Pedagogika: Skrb za verski duh vojaštva, J. Hafner. F. W. Foerster: Das österreichische Problem. A. U. — Beležke. — Glasnik L. D. — „Cas“ izhaja kot divomesečnik. List je ena izmed rednih letnih publikacij Leonove družbe, Letnina zla list in druge redne publikacije Leonove družbe znaša 6 K/ Pošilja naj se na naslov: Leonova družba, Ljub-jana.
Slovenska Šolska Matica razpošilja ravnokar društvene knjige za leto 1914. Radi nastalih razmer je izdala tokrat samo dve knjigi, in sicer: 1. ,„,Peda-gogski Letopis“, uredil H. Schreiner; vsebina; med drugim:	Pavel Flere, Učiteljska knjižnica o delovni
šoli; dr. K. Ozwald, Sodobno stanje vzgojeslovnega in dušeslovnega prizadevanja v Nemcih; L. Cernej, Kako naj se navaja mlaidina, da bo tudi po izstopu iz šole rada in s pridom čitala; J. Bračun, Zrak in njegove sestavine. 2. „Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom, sestavil Viktor Belak.
Maribor. V petek, dne 7. maja, je umrl Jakob Rupnik, oficijal tukajšnje okrajne sodnije. Rajni je že delj časa bolehal. Jakob Rupnik je bil zaveden katoličan in Slovenec. Sodeloval je tudi kot odbornik pri Vincencijevi družbi v župniji Matere Milosti, Naj v miru počiva!
Maribor. Odbor za preskrbo mesta z živili jc sklenil, da se odslej v, mestnih prodajalnicah ne bode več dajalo moke za kuho toliko kot dosedaj, ampak polovico manj. Odbor nasvetuje, maj se kot nadomestilo za moko občinstvo poslužuje raje zdroba, koruzne moke, ješprena itd. Stranke lahko kot' nadomestek za premajhno množino moke za kuho, dobijo večjo množino krušne moke.
Maribor. Dne 8. maja, zvečer ob 9. uri, je u-mrl na pljučnici črnovojniški rekrut Franc Fuchsho-fer. Omenjenec še ni bil pred sovražnikom.
Slov. Bistrica. Naše mesto dobi električno luč. Mestni zastop je sklenil tozadevno pogodbo s štajersko družbo za proizvajanje elektriko.
Marija Snežna. Dne 4. maja smo pokopali tukajšnjega gostilničarja in posestnika Andreja Sele-tinger. Mož je že delj časa bolehal. Bil je daleč na okrog znan in priljubljen. N. p. v m. !
Juršinei. Kar živim, se še ne spominjam takega neurja, kakor je zadelo našo dolino dne 3. maja! Letos, ko bi že potrebno bilo, da bi že jutri želi, čez par dni pa 'mlatili, pa mam žito in pšenico že v maju neurje uniči. Tudi gorice so trpele. Jutro je bilo izredno prijetno, pa vendar je že čutil dim iz dimnikov, d|a še nekaj pride, ker ni hotel kvišku, temveč se je vlačil po zemlji. Popoldne se začne nekoliko me-glariti, ob treh pa pridrvi grozen vihar z nalivlom in točo, debelo kot koruzia/ do drobnega oreha. Vlivalo in udrihalo je celo močno uro. Naša graba je bila že kmalu cela od brega do brega pod vodo. Paša je u-ničena, ravno tako pomladni sadeži. Solata in, grah sta zabita v zemljo. To se nikakor ne strinja z letošnjimi potrebščinami. .Dal Bog, da bi toča tokrat opravila za celo leto!
• Središče. Odlikovanje vi šolski službi. Tukajšnjemu nadučitelju. g. A. Kosiju je podelil naučni minister, kak)or ste to že na kratko poročali, naslov šolskega ravnatelja. Odkrito rečem:^Nas to odlikovanje prav nič ni presenetilo, ker smo že dolgo pričakovali, da Šolske oblasti delavnega moža in skrajno vestnega in marljivega šolnika primerno odlikujejo. V-strajno delovanje odlikovanega v 'Šolski službi in izven šole je dovolj znano, zato ni treba o njem* tukaj d’alje govoriti. [Omenim samo njegovo ljubeznjivb ravnanje s stariši, katerim je šel g. !A. Kosi kot nadučitelj vedno v vsakem oziru na roko in upamo, da bo tako postopal tudi kot ravnatelj. Svest si pia naj bode našega zaupanja ter udanosti šolske mladine, ki se
oklepaj svojega učitelja,, kakor se oklepa otrok svojega dobrega očeta. Novemu šolskemu ravnatelju sre-diškemu želijo stariši, naj bti še dolgo nosil svoj častni naslov v koristmladini in našemu šolstjVu.
Celje. Pekovski mojster Stefan Kren v Spodnji Hudinji ob času mobilizacije ni izpolnil svoje Črno-vojniške dolžnosti. Radi tega je bil Kren djne 7. maj-nika pred graškim deželnobrambevskim sodiščem obsojen na pet mescev težKe ječe.
Zadnja poročila došla v pondeljeh dne 10. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 9. maja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Ko so naše čete vrgle sovražnika iz njegovih višinskih postojank, so ga zasledovale in pri tem prekoračile mejne grebena v K a r p a -tin. O g r s k a je sedaj prosta, s e v raž-n i k a.
Na g a 1 i š k.e m ozemlju se bitka nadaljuje.. Sovražnik se na prostoru, ki je dolg 290 kilometrov — od Visle do Užoka — umika. Zavezniški a r Diadi sta v zmagovitih bojih prekoračili' črto U ž o k , Komancza, Kros n o, D e bica in S z e z u č i n.
Na karpatski bojni crti; i z h o d n o o d U ž o -k a in na bojišču v južno-) izhodni Galici-j i so se istotako razvili srditi boji,.
Naše čete so se polastile vieČ ruskih postojank. Močne sovražne čete so na višinah severo-izhodno od O 11 y n i j e napadle naše postojanke; boj se še nadaljuje. Močno utrjeno postojanko pri mostu (čez Dnje-ster) blizu Z a I e š č i k i j a v Bukovini, katero je sovražnik več tednov v obupnih bojih skušal obdržati v svoji posesti, so naše čete včeraj (soboto) napadle in jo zasedle. Naši1 so zasledovali Ruse če ZD ujest er. Ujeli smo 3 500 mož.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 9. maja.
Iz nemškega glavnega stana se uradno poroča o bojih v zahodni Galiciji: Pri zasledovanju poraženega sovražnika so čete generala Makensena po bojih, ki so se zopet razvili, prekoračili med mestecema Beško (izhodno od 'Romanovega;} in Pry sztok reko V i s 1 o k. Vsled pritiska zavezniškiJi Čet, ki se borijo izhodno in severno od Tamova, se sovražnik umika proti mestu M i! e 1 u (na* izhodnem bregu reke Visloka blizu izliva v Vislo) in čez reko V i -slo.
Na majajoči se karpatski bo j njVč r t i so vrgle nemške čete sovražnika iz njegovih postojank ob železnici M e z ö 1 a b o r o z - S a n o k. V o j-ni plen (topovi m ujetniki^ zavezniških čet je vedno v e č j i.
Libava zavzeta.
Dne 7. t. m. so zavzele nemške, na severu nastopajoče čete rusko morsko pristanišče Libava. Pri tem je padel Nemcem velik vojni plen v rok-e.
Na severnem Ruskem.
Nemci poročajo z dne 9. t, m, uradno:
V Libavi smo zaplenili velike zaloge' vojnega gradiva. Močnim četam vseh vrst, katere je sovražnik zbral v Mitavi, so se naša blizu mesta stoječi oddelki izognili. Severnoizhodno od Kovna smo uničiti ruski bataljon ter razdejali popolnoma železnico ,Vilna Sčavli. Ob Njemenu in Sreduokiju smo ujeli razkro. pij en e ostanke onih 4 ruskih batapjjonov, M so bili dne 6, in 7. tepeni pri Eossioniju.
Nova nevarnost za Ruse.
Londonski list „Times“ piše: Tudi rusko desno krilo pod poveljstvom generala Ivanova je v nevarnosti, In „Daily News“ piše, da je edina pomoč, ako se hočejo Rusi med Vislo In Nido obraniti obkolitve, da se najhitreje umaknejo.
Uspehi v Flandriji.
Nemci so po poročilih z dne 9. maja pri Yper-nu zopet napredovali ter zavzeli v bližani mesta važne postojanke, kraje in hribe.
’ Pomorska bitka.
Pisalo se je, da se je v noči od 7, na 8, aprila vršila ob norveški obali pri Bergenu večja pomorska bitka. Mislilo se je, da med Nemci in Angleži, a od obeh strani se je molčalo. Sedaj se je doznalo, da, je bila bitka, pomotoma le med angleškimi in angleškimi ladjami, ki se v temi niso spoznale. Dve veliki ladji sta se pri tem .potopili, več križark je bilo hudo poškodovanih.
PODPISUJTE
davka prosto 5 in pol odstotno avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915, zapadlo dne 1. maja 1925.
Razglas.
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1, drž. zakonika štev. 202, o izvršitvi kreditn h operacij v svrho plač la stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletk izdaja c. kr. finančni minister davka prosti 5V*% dì vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo doiočii na podlagi uspeha, katerega bo imela javna subskripcija
Vrednostni papirji vojnega zajma ge glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkrat od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. maja 1915. 1, imajo na sebi nosnetek podpisa c. kr. finančnega miaistra in so protipodpissni od predsednika in od enega člana kontrolu e komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta gja je pridodan tuli v deželn'h jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. maja 1925. 1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti zajem tudi pred 1. dnem maja 1925. 1. bodisi v cel ni ali delom', prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v nradni „Wiener Zeitung“.
Vojni zajem se obrestuje s 57,% na leto in sicer v polletmh obrokih 1. dne maja in 1. dne novembra vsakega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 20 polletnih kuponov, koj h je prvi, dospevajoči 1. dne novembra 1915. 1. Plačilo obresti in vračilo vojnega sejma se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali katerega druzega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo e. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju.
Radi zastare ugašajo terjatve iz vojnega zajraa, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti v 6 letih cd dospelostnega roka.
Razpečavanje 57,% vojnega zajma ni podvrženo prometnemu davku od efektov.
NA DUNAJU, dne 4. maja 1915. 1.	Q kr# finanCM minister.
Vabilo na subskripcilo.
Z ozirom na predstoječi prospekt Njegove Prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglaša sledeče:
Subskripcija se začne 8. mala 1915 in se zaključi v soboto 29. maja 1915 ob 12. uri opoldne.
Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: poštno-fcraniinični urad na Dunaju in vse njegove hiralnice (c kr. postni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, avstro ogrska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje: Anglo-avstr. banka Dunaj, Dunajsko bančno društvo, Dunaj C. kr. priv. spl, avstr, zemljiško-kreditni zavod, Dunaj, C. kr. priv. avstr, kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj, Splošna depozitna banka, Dunaj Nižje-avstr. eskomptna družba, Dunaj, C, kr. priv. banka avstr, dežel, Dunaj, Banka S. M. pl. Rotschild, Dunaj, Union banka, Dunaj, Jadranska banka, Trst, C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj, Banca Commerciale Triestina, Trst, Banka za Gornjo Avstrijo in Solnogra^’ko, Linse, C. kr. priv. bančna in menjalnična dein, dražba »Merkur«, Dunaj, Biebško Bialska eskomptna in menjalniška banka, Bielic, Češka eskompina banka, Praga, Češka industrijska banka, Praga, C. kr, priv. češka Union-banka, Praga, Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov, Industrijalna banka za kraljestvo Galicijo in Vladimirijo z veliko vojvodino Krakov, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Deželna banka kraljestva češkega, Praga, Deželna banka kraljestva Galicije in Vladimirije. z veliko vojvodino Krakov, C. kr. priv moravska eskomptna banka, Brno, Moravsko-Ostrovska trgovska in obrtna banka Moravska Ostrava, Avstr, industrijska in trgovska banka, Dunaj, C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga, Dunajska lombardna in eskompina banka, Dunaj, Osrednja banka nemških hranilnic, Praga, Živnostenska banka, Praga in pri njenih podružn cah ob uradnih urah,
običajnih pri vsaki posredovalnici.
Podpisovanja se morejo vršiti tudi s pomočjo drugih avstr, bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in zasebnih bankirjev.
Za podpisovanje veljajo naslednja določila:
1.	Podpisovalna	cena je določena s 95 257o dodavši 5727o obresti od kosa za čas od 1. maja 1915.	1. do dne?a, ko se papirji prevzamejo.
2.	Podpisovanje	se vrši na temelju zglasilaega obrazca, ki je izdan v ta namen. Daljnji potrebni obrazci se dobe brezplačno pri predoznačenih
S mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno in sioer v tej obliki:
„Na podlagi razglašenih prijavnih pogoje? se naročujem na Nom. K . . . . 5V2% nega avstrijskega vojnega zajma od 1. 1915, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačani znesek K.“
Vsaki subskripeijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve.
3.	Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani snbskripciji in se znamovalci o tem obveste.
4.	Nabavna cena je pri subskripciji zneskov do K 200’— plačati v polnem iznosa takoj pri prijavi. Ako znaša subskribirani znesek več kot
K 200’—,	je	plačati 10%	takoj pri prijavi, 26. junija in 27. julija vsakokrat po 257ot 27. avgusta 2O70 in dne	24 septembra 1915 ostanek do polne vsote.
5.	Priglasila na	gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor se more po mnenju	posredovalnice spraviti v sklad z interesi
drugih znamovalcev.
6.	Zadoižoice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskripcija.
7.	Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamoyalci interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste.
Za subskripeijo pri c. kr. poštno-hra ilničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno hrani Iničnega urada.
Avstro ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti tema, da se pelote zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za pol procenta, namreč po vsakokratni oficijalni eskemptni obrestni meri. T» udobna obrestna mera ostane pa le začasno v veljavi, toda najmanj do 24. sept. 1916.
Omenjena dva zaveda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskemptni obrestni meri tndi na drug® pripravne vrednostne pspirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, li je bil snbskiibiran na podlagi tega povabila.
Za podaljšana posojila take vtste se enako dovolijo ugodnosti znižane obrestne mere in sicer najmanj do 24. septembra 1916.
Na zahtevo se pa pri dovoijerib posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5'/0
Vojno-pesojUna blagajna je na podlagi § 6, točka 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra 1914, drž. zak. št. 248 pooblaščena, da s polnim vpoštevsnjem v omenjeni cesarski naredbi se nshajajetih poslovnih načel dovoljuje posojila tndi proti zastavi takih hipotekarnih terjatev, ki nndijo postavno varnost (§ ,1374 spl mešč. zak.).
Temeljem izdanih cesarskih naredb o Hlinjenju zasebnopravnih denarnih tirjatev se morejo znesli, izhajajoči od vlog na 'tekoče račune, iz vlog proti blagajniškim listom in na vložne knjižice neomejeno dvigniti pri vseh kreditnih zavodih, jko se jih namerava porabiti za vplačila na vojno posojilo. — Izmed kreditnih zavodov so izvzeti samo oni v Galiciji in Bukovini.	^
Na|Dnntju, meseca maja 1915. 1.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.