Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leia
4 g-ld., za en mesoe 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemun veljil: Za celo leto 12 trld., za pol leta G grld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semcniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */»($. uri popoludne.
^tey. 179.
V Ljubljani, v torek 9.
avgusta 1887.
Letnili XV.
jJjtiSl * ± * » ^ i \!/ i t i i i t * n'/ i \k * ± i \]/ i \l/ i i

v
Prihod bratov Cehov v belo Ljubljano.
K ar sto in sto let ni bilo mogoče, to so je zgodilo danes. Dva naroda slovanska podala sta si včeraj roke v znamenje, da se ljubita in da hočeta zložno delovati, vzajemno se boriti za pravo in svetinje svoje. Narod slovenski bil je nekdaj sosed bratskemu narodu češkemu. Oba naroda imela sta nekdaj jodnega, vzajemnega kralja Sama. In danes! Kaka soseda sta? Da dobra, to vemo; ali danes potrebujeta drug k drugemu jedno noč in dva dni. Neprijateljski nam narodi, zlasti nemški in madjarski, vrinili so se kot železna zagozda med nas trudo-ljubne, mirne in žal! i mehko narode slovanske ter so nas razdružili do današnjega dno. Dolga je bila toraj ločitev naša duševna; več nego tisoč let, moramo reči danes, ni bilo med Cehi in Slovenci nobene duševne zveze. Ali smo se razšli in razkropili, in nikdar se ne bi več našli, da nam ni vstalo dvojno vzajemno znamenje, kteri nam niso mogli neprijatclji izbrisati: in to dvojno vzajemno znamenje, po kterih smo se zopet spoznali, ko so se preporodile slovanske književnosti, sta vera in mili naš jezik. Potem smo se spoznali, in ker se nam je obojim bilo boriti za vero in jezik svoj: ker so bile naše težnje in so še vzajemne, vsporedne, zato je naša zveza postala tem tesnejša in trebnejša, ker smo v vzajemnosti spoznali svojo moč in svoj obstoj.
Istina je zgodovinska, da je v XIII. veku po Koroškem gospodstvu v naši deželi postal češki kralj Otokar vladar našo deželo ter si postavil Ceha Ulrika Durnholza za deželnega glavarja, ki jo stanoval v naši beli Ljubljani, in sicer na nekdaj sijajnem gradu Ljubljanskem. Toda i to gospodstvo češko v naši deželi ni bilo dolgotrajno in je ostalo brez vpliva in zgodovinske znamenitosti za nas Slovence.
Kar je prišlo po Otokarju, vso to je bila temna doba za nas, in narod slovenski je imel le malo jasnih dni. Sam geografski razkosan, razdeljen v kosove, zdiliujoo v teških sponah ni se mogel ganiti. Visoke gore so ga razdružovale doma, tako, da so ni moglo v njeni razviti duševno občevanje. Tu Karavanke, a daljo zopet strme gore in deroče vode, vmes sovražni, nas uničujoči elementi, vse to nas je razdružovalo od bratov Čehov — do danes.
A kako je danes? Duh naš slovanski je premostil globoke vode, preletel visoke planine, kajti mi danes občujemo z brati Cehi, mi občujemo s Slovani, čutimo ž njimi in borimo se ž njimi za isto, vzajemne idejale. Danes, ko ima bela Ljubljana, stolno mesto naše in središče vsega duševnega gibanja slovenskega, v svojem naročji drage brate s severa, danes je za njo in za vse Slovence najlepši dan in največje veselje, kajti dva brata, dolgo ločena, vidita so zopet, sklepata na novo staro prijateljstvo slovansko, in temu so raduje od vsega srca naša bela Ljubljana in lo prosi, da bi Bog blagoslovil to prijateljstvo slovansko v staroslavui Avstriji.
IS m zdur!
Bela Ljubljana v pražilji obleki.
Že včeraj popoludno začelo jo vso vreti po beli Ljubljani. Vsak meščan mislil je samo na to, kako bi dostojnejo okrasil svojo hišo na čast in v pozdrav češkim bratom. Po vseli ulicah plapolajo slovenske trobojniee. Mesto Ljubljansko razobesilo jo prvo po vseli svojih poslopjih krasne zastave. Noktere ulice so kar zakrite s zastavami. Kakor v glavnih ulicah, tako i v najoddaljnejših, povsod vise zastave s poslopij. To jo živo in veselo ~ l gibanje. Brez agitacijo se jo vso zgodilo, vsak je storil lo to, kar mu jo velelo srce slovensko, in zato je bela ^ Ljubljana zasvedočila danes, da ima pošteno slovensko lice, da je slovenska in slovanska.	-j
Iz Minnesotte v Ameriki, 23. julija. (D e s o t-
letnica našega i. g. župnika Janeza Torija.) 8. julija bilo je deset let, kar so bili v mašnika posvečeni naš g. župnik, rodom Slovenec, in ta dan mislili so prav na tihem svojo desetletnico praznovati. Še oznanili niso nič o tem nedeljo poprej, samo to so nam povedali, da bo sveta maša ob 9. uri namesto ob pol osmih zjutraj. A motili so se gospod. V soboto proti večeru so šli po navadi k sestram redovnicam tretjega reda sv. Frančiška Sera t'., in ko vstopijo, se začudijo, kajti godba zaigra koračnico in otroci zapojo ujim za ta dan primerno pesem, in potem se začnejo deklamacije v nemškem in angleškem jeziku. Slednjič je bila še mala otročja igra. Gospod župnik bili so jako gi-njeni ter so se otrokom in redovnicam lepo zahvalili. Drugo jutro pa jih obiščejo štirje gospodje misijonarji iu nek drugi novoposvečeni mašnik. Ob 9. uri bila je velika maša. Popoludue se je zbrala šolska mladina v meshiem parku, in je tamkaj g. župniku šo novo zabavo priredila z lepim petjem in deklamacijami pa drugimi otroškimi igrami. Tudi odbor žensk za napravo cerkvenih oblačil ni zaostal, ampak je priljubljenemu g. župniku lepih daril poklonil v spomin desetletnice, med drugim lep križ, krasen stol naslonjač in jako umetno vezen namizni prt. Saj so pa tudi naš g. župnik zaslužili tako odlikovanje. V malo letih postala je naša cerkvica že premajhna in morala se bo zidati večja, ker ljudstvo od drugih farft hodi semkaj k božji službi; otroci pa celo iz Springfelda dohajajo semkaj v šolo. Katoliški stariši dobro vedo, zakaj jih semkaj pošiljajo ; saj se g. župnik toliko za-nje trudijo, da je kar čudno, da še pri zdravji ostanejo. Upajmo, da še prav dolgo dolgo pri nas ostanejo naš skrbni duhovni pastir!	J. M.
Domače novice.
(Presvitli cesar) praznuje 18. t. m. svoj rojstveni dan. Cesarjevič Rudolf odpotuje iz Brucka ob Litavi v Išl, da čestita cesarju.
(Cesaričinja Štefanija) odpotuje 20. t. m. na otok Jersev, kjer ostane šest teduov.
(Nadvojvoda Albreht) se je po c. kr. deželnem predsedništvu zahvalil mestni občini Ljubljanski za čestitko o priliki svoje sedemdesetletnice.
(Gosp. deželni predsednik baron AVinkler) so je včeraj odpeljal na odpust na Gorenjsko.
(Po dveh kolesih) pripeljalo se bo te dni štirinajst častnikov, ki so večinoma člani Dunajnovo-meškega vojaškega telovadnega in borilnega kluba, v Ljubljano. Gospoda se pelje iz Dunajskega Novegamesta po biciklu v Trst, kamor misli v teku tedna priti. V soboto so bili v Gradcu, kjer sta jih ondašnja „bicikle-klub" in pa „akaderaično-tehnični dvokolesni klub" slovesno sprejela. Voditelj tej četi je nadporočnik K a p 1 o n.
(Deželnim poslancem) je voljen gospod Alojzij Kraigher s 118 glasovi; in sicer v Loži enoglasno s 30 glasovi; v Postojini z 51 glasovi; jednega dobil je župan Vičič, jednega dr. Deu; na Vrhniki s 37 glasovi; 3 glase dobil jo g. Jelovšok.
(Shod volilcev v Kranji) ni mogel biti v nedeljo zarad neke veselice, ki so jo isti čas ondi imeli, ampak bode danes zvečer ob osmih.
(Vročina) v Koperskem okraji v Istri, kakor so nam poroča, jo neznosna. Nektere dni je bilo gor-kote v senci 25 stopinj R. Suša je v mnogih krajih uničila poljske pridelke, posebno koruzo. Tudi živinske klaje bodo kmetovalci le malo dobili.
(Solncc ho mrknilo) v petek po velikem Šmarnu 19. t. m. popolnoma. V naših krajih bode soluce že temotno izhajalo ob 5. uri in 7 minut. Tedaj bo 89 stotin solnčnega površja pokritega z lunino senco. Konec mraka bo olj 6. uri in 2 minutah. Tisti, ki radi dolgo leže, ga no bodo videli. To je ob enem poslednji veliki mrak v tem stoletji pri nas v srednji Kvropi. Bodočega bo videl šo le leta 1912, kdor ga učaka. Zanimiv bo ta mrak pri nas ves čas, ker bodo solnce že popolnoma mračno izšlo. Svetloba bo hitro pojemala, zelena barva narave postane nekako grozno-siva. Ptiči se zboje ob taki prikazni in navadno vtihnejo, letos pa, ker smo že daleč po kresu, že itak molčč. Nebo vidi se ob takem mrk-njenji svinčene barve, na kterem plava temna plošča, obdana z zlato/.arno krono, iz ktere se žarki vtri-
njajo in lesketajo. Mrak na zemlji nastane uavadno tolišenj, da se velike zvezde še s prostim očesom na nebu vidijo in knjige, ki so debelo tiskane, nam jo tudi še mogoče brati. Vse to traja le nekaj minut, dokler je meščeva senca v sredi solnčne kroglje.
(Vojaška stanovanja.) Nekdo je dobil ob času vojaških vaj vojake na stanovanje. Ker na domačem domu ni imel primernega prostora, odkazal ga jim je v hlevih, ki so stali na njegovi zemlji, pa jih je imel nekdo drugi v posesti. Izvestno so morali biti tudi njegova lastnina, sicer bi si tega ne bil upal. Dejanski posestnik hlevov je tožil gospodarja zarad motenja v posesti, pa je v vseh inštancah propadel. Soduija je namreč določila, da je dolžnost vojake na stanovanje jemati, v zvezi z zemljiščnim posestvom in dotični hlevi pa stojo na zemlji tistega gospodarja, ki je vojake dobil, da jim da stanovanje. Kdor bi dobil pa preveč vojakov, obrne naj se do občinskega predstojnika. To naj si zapomni vsak, kdor kupi kako hišo, pa si je ne da odpisati od prvotnega posestva.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Vodstvo tega zavoda je razposlalo redno mesečno okrožnico. V uradnem delu nahaja se določba, da so dosedanje „plačilue nakaznice" in „aviznice" v čekovnem prometu dobile poseben kupon, ki ga adresat, predno mu uradnik nakazani znesek izplača, mora odtrgati in pridržati. Potem se priobčuje izkaz glede prometa v mesecu juliju: Vložilo se je 401.733krat skupaj za 53,610.439 gld., od tega na Štajarskem 19.834krat za 2,157.197 gold.; na Koroškem 5.400krat za 553.831 gl., na Kranjskem 4.335krat za 4G9.302 gl., na Primorskem G.528krat za 908.628 gl. Vrnili so pa 133.332krat skupaj 51,952.091 gold., od tega na Štajarsko 4l40krat za 1,772.733 gold., Koroško 942krat za 154.475 gold., Kranjsko 848krat za 162.635 gold., Primorjo 2637krat za 1,078.737 gl. Od 12. jan. 1883. do konca ininolega meseca se je v celem vložilo 12,375.165krat v skupnem znesku 1.185,566.237 gld. 40 kr., a vrnilo 3,700.568krat za 1.143,483.519 gold. 62 kr.; v hranilnici je toraj preostalo čistih 42,132.717 gold. 78 kr. —Rentnih knjižic je v prometu 8.846 v vrednosti 6,198.900 gl.
—	Med izplačili je tudi zapopaden znesek 6,231.550 gl., za kar je urad nakupil vrednostnih papirjev ter jih vložnikom odposlal vsled zahtevanja. — Vložnih knjižic so izdali 871.029, izplačali 293.472, sodaj jih je v prometu 577.557, krijig-čekovnic pa 12.168.
—	Izmed knjižic, ki so v zgubo prišle, ste dve izdani v Trstu, po jedna v Dolini, v Celji in v Mrežicah. — Novo pošto z uabiralnico dobili so kraji: Saal blizo Maribora, Loka pri Zuserau, a na Koroškem : Jezero pri Osojah. — V neuradnem delu okrožnica izveščuje o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Taljanskem, Švedskem.
(Kolera.) h južne Italije iu s Sicilije vedno dohajajo poročila o strahoviti bolezni. Iz Catanije se poroča: Kolera tukaj še vedno gospodari. Posebno novarua je v Palemu. Mesto šteje 20.000 prebivalcev, umrje jih na dan 30 do 40. Ljudje imajo prazno vero, da se prežene kolera, če se strelja ponoči iz okna. Te dni so bilo na ta način štiri osebe ranjene. Na Malti ste v četrtek umrli dve osebi za kolero.
Telegrami.
Postojina, 9. avgusta. Alojzij Kraigher voljen deželnim poslancem enoglasno izjem,ši 5 glasov.
Dunaj, 0. avgusta. „Wiener Zeitung" naznanja: Cesar je podelil dostojanstvo tajnega svetnika: Deželnemu maršalu gališkemu grofu Tarnovskemu, deželnemu glavarju moravskeinu grofu Vettru in sekcijskonui načelniku v ministerstvu notranjih zadev Breiskenm.
Dunaj, avgusta. Bolgarski minister N a cevi e, major L a a ba, mnogo strežajov princa Koburškega in več poročevalcev Dunajskih časnikov je danes odpotovalo v liol-garijo.
Budimpešta, 0. avgusta. Kakor vladni list javlja, dobil jo princ Ferdinand Koburški dovoljenje, da izstopi iz deželne brambe.
Lompalanka, 0. avgusta. Ministri in brigad ni načelniki odpotujejo v Turn-Severin, da [»ozdravijo princa Koburškoga.
Strassburg, 0. avgusta. Francosko oblasti so dovolile tvrdki Woissbach , da zopet odpre svojo tovarno v Embcrmenilu.
Umrli ho:
0. avgusta. Ljudovik Grli, kondukterjov Bin, 3 lota, Kravja dolina št. 2, bo/.jast. — Viktor Panholoer, konduktorjov sin, 'J nies,, Rimska cesta št. 10, katar v crevili.
V boln išnioi: 7. avgusta. Marija Kalin, delavka, 04 lot, vodenica. — — Jera Ziegolšek, gostija, 70 lot, kron. katar.
Tuj c i.
7. avgusta.
Pri MaliMi: Schindlcr, nadporožnlk, z Dunaja. — Dinkol, trgovoc, z Dunaja. — Ludvik, pisatelj, i/, Prago. — Armutli, trgovce z žitom, iz Slavonijo. — Kasparok, inženir, iz Gradca. — l'iccoli, inženir, h Laškega. — Dorligo in Leben, zasebnika, iz Trsta. — Smola, veleposestnik, iz Vinskih goric.
—	Plesiovicli, Dr. Anš, zasebnika, iz lleke. — Putik, logarski uradnik, iz Planine.
Pri Slonu: Risson, zasebnik, z družino, iz Danskega.
—	Taussig, trgovec, z Dunaja. — Smolik, NVeissl, zasebnika, iz Prage. — Steinor, trgovec, iz Ogerskega. — Mayor, vodja godbeno šolo, iz češkega. — Segen, profesor, z soprogo, iz Zagreba. — Hirschmann, trgovec, iz Ogerskega. — Kisler, trgovoc, iz Ogerskega. — grof Vasquer, do Molino, zasebnik, iz Ogerskega. — Rudolf, tovarnar, iz Gradca. — Dolenc, trgovec, iz Maribora. — Dojak, stotnik konjiče, iz Novega mosta. — Korčon, župnik, iz Prodoselj. — Witthon, podpolkovnik, iz Trsta.
—	Bišiač, profesor, iz Budimpešto. — Mahorfiič, posestnik, iz Istrije. — llenrigetz, kapitan, iz Pulja.
Pri Avstrijskem caru: V. Koželj, zasebnik, iz Olšenka.
Pri Bavarskem dvoru: Reich, želoznični uradnik, iz Beljaka. — Smola, major, iz Vinskih goric. — Sclnuidt-huber, zasebnik, iz Solnograda. — Samida, luipčovalec, iz Staro Loke. — Jllovsky, trgovec, z soprogo, iz Rojane. — Huber, podobar, iz Poljan. — Sollitt, zasebnik, iz Potoguare. — Vilhar, posestnik, iz Prestranka.
Pri Južnem kolodvoru: Puck, tovarnar, z Dunaja.
—	Vjcpalek, profesor, z soprogo, iz češkega. — pl. liako, profesor, iz Galicije. — Hadwiger, uradnik, iz Opave. — Bahr, knjigovodja, iz Kranja. — Zupan, posestnik, z soprogo, iz Litije.
Pri Virantu: Hočevar, dijak, z Dunaja. — Šifror, bogo-slovec in Gerbanc, posestnik, iz Velikih Lašč. — Piček, dijak, od Dvora. — Mosnerčič, dijak, iz Rudolfovega. — Lukan, Slivnik in Kunstek, posestniki, iz Št. Vida.
"Vremensko »poročilo.
Čas
Stanje
opazovanja 7. u. zjut.
zniltomera v mm
toplomera po Celziju
Veter
Vreme
5 S s
■ga S
____ ,___ g
"740 00 -4-14 4 si. svzhTTd. oblačno 8. 2. u. p"op. 73S12 +29-2 brezv. jasno 0 00 u. zve«. 738 60 +22-0 el. jzap. Zjutraj oblačno, potem so jo zjasnilo, zvečor nekoliko veterno. Srednja temperatura 22 0" C., za 2 2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraiično poročilo.) 0. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5% davka)	81	gl.	45	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s davka)	82	„	75	„
4% avstr. ailata renta, davka prosta .	112	„	80	„
Papirna renta, davka prosta .	9(5	„	45	„
Akcije avBtr.-ogerske banke . ,	S84	„	—	„
Kreditne akcije............280	„	90	„
London.......125	„	1)5	„
Srebro . ......—	„	—	„
Francoski napoleond......0	„	9!)	„
Ces. cekini.......5	„	95	„
Nemške marke . .	61	„	77'/» „
Št. 5010.
Naznanilo.
(3)
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna- in zemljiško-odvezna blagajnica dno 11., IS. iu 13. avgustu t.l. strankinemu prometu zaprta.
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske
v Ljubljani dne 1. avgusta 1SS7.
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje žolezja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z žclczjeiu na Valvazorjcvcni trgu št. 5, v hiši e. k. okrajnega glavarstva.
Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zitlovje. opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador iu alabaster gips, štorje za štokailoranje, asfalt za tlak, sklojni papir (Dach|iappe), sledilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebno stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (20)	gori podpisani.
V Rudolfišču.
(Nadaljevanje).
Stopimo le en korak dalje, v drugo sobo, prestavljeni srno v drug svet, v dobo Etruskov 500 let pred Kr. rojstvom. Te .starine so seveda posebno zanimale naše brate Čehe. Kakor znano, bilo je izkopano v Vačah pri Litiji celo pokopališče, in tu so našli dragocene stvari, kakoršnih nima vsak muzej. Tii vidimo velikanske lonce, v kterili so shranjali stari Etruski pepel svojih pokojnikov. (Znano je, da so mrtve sežigali.) Tu je vsakovrstno lončeno po-sodje, jedna posoda za luč (svetilnica), druga posoda za solze, za jed, a tretja za pijačo. Vse to so stari Etruski dajali svojim milim pokojnikom v grob, in mi zvemo, da so mrtveci bili tudi v grobu dobro s hrano in pijačo preskrbljeni. Osobito je važna si-tula, na kteri je videti slovesen sprevod. Koliko je drugih reči, n. pr. spon, to se ne da popisati in zapomniti. Vse to človek rad opazuje, ker mu pojasni taka najdba marsikaj, o čemur je pred čital, a zdaj videl.
Vsak potnik, ki obišče Ljubljanski muzej, ne more se načuditi kipu iz brona, ki je bil najden, to je izkopan leta 1S34. v „Zvezdi" ravno kazini nasproti. Ta kip je votel iu pozlačen in ima neprecenljivo vrednost. — Nadalje je zanimala naše drage brate čelada, kakoršne je imela naša narodna garda 1. 1848.
Ne manj zaniruljive so zbirke, s kterimi so obogateli naš muzej Slovenci Knoblehar, škof Baraga, generalni konzul Lavriu iu drugi domačini. Ti rojaki so iz tujščine prinesli dragocene stvari v našo domovino in okrasili ž njimi muzej za večne čase. Zlasti imenitna je indijanska zbirka Baragova: čevlji, čolnič, igrače za otroke, iu to vse iz kože.
Kakor vidimo, imeli so bratje Cehi poseben užitek v našem muzeji. Kakor smo rekli, ni nam moči navajati vsega, kar so radi gledali, vendar pa ne smemo zamolčati jedne kositarue plošče, na kteri je predočena „ Vojska pri Sisku" I. 1593., ko je Auersperg stal in se boril pred Siskom s hrabrimi Slovenci za našo svobodo proti kletemu sovražniku Turčinu. Na ti plošči, ki ima obseg navadne mize, nameščenih je čez 30.000 vojakov. Daljnih stvari, ii. pr. petrefaktov. potem krasne prirodopisne zbirke še ne navajamo. Še to malo, kar smo naveli, toliko je zanimljivo in vredno, da si nad ogleda vsak človek, zato so i bratje Čehi, kteri imajo v Pragi krasen muzej, bili popolnoma zadovoljui s tem obiskom. Pri nas so videli marsikaj, česar nimajo doma, in tako se je zopet razširilo njih duševno obzorje.
Koncert v čitalnici.
Kar se tiče koncerta v čitalnici, moramo odkritosrčno priznati, da še tolike vdeležbe ni bilo, kar obstoji Ljubljanska čitaluica. To ni bil ravno koncert, nego tudi, rekli bi, tabor, in to tabor slovanske inteligencije, ki se je zbrala tu in govorila znamenite govore. Sicer pa je bilo vse ono, kar ni bilo na dnevnem redu, ravno sijajna točka, ravno najvažnejše, kar se je godilo na koncertu. Mi bomo toraj, da bi podali cenjenim čitateljem vsaj malo sliko tega tabora slovanske inteligencije, uajprvo kratko poročali o samem koncertu, potem pa o im-provizovauih govorih.
Gospica Zvonarjeva, oblečena v lepo narodno nošo, seveda s krasno pečo na glavi, stopi na oder in je govorila Kr. Gestriua krasno pesen „Pozdrav Čehom" res s takim občutkom in ognjem, da je še nismo slišali govoriti tako navdušeno, kakor včeraj. Imela pa je tudi hvaležno nalogo : pozdraviti s pesnikom drage naše brate. Kako ne bi mogla iskreno deklamovati, saj je to vsak čutil, kar je de-klamovala, saj je vsak že tisočkrat rekel bratom Čehom: „Na zdar!" Toraj „Na zdar!" — V prvi vrsti nam je dolžnost omeniti „Kitare", ktero smo o ti priliki drugič slišali in ktera nas je s svojim, zu nas či>to uovim petjem, kar očarala. To so štirje pevci pod vodstvom svojega tenorista g. Kr ličke. Pojo izborno, ker so izšolani, in to izvrstno izšolani pevci, zlasti g. Krtička s svojim divnim tenorjem je kar razplamtel vse Slovence. Ni čudo, da so ti dragi slavci morali še peti. Ker občinstvo ni bilo zadovoljno z jedno pesmijo, so jih morali peti več zaporedoma. Pojo pa tako. da se čuje, kakor da bi kdo na kitare igral. Ako Bog da, bodo še imeli Slovenci ta izredni vžitek v naši stolici. — Kakor „Kitara" s petjem, tako nas je očarala gospica Dum kova s svojim inojsterskim deklamovaujem. Znano je, kako izvrstne člane ima „Narodno divadlo" v zlati matiški Pragi, da se sme naših bratov gledališče v vsakem oziru meriti z vsakim gledališčem v Evropi. No, gospica Dumkova je član ..Narodnega divadla" češkega, in je tri komade deklainovala izborno. Deklamovati je imela samo jednega, toda občinstvo je ploskalo, klicalo jo, da se je morala zopet pokazati na odru. V slavo je dobila od odbora krasen šopek, kakor tudi gosp. Krtička in gospica Zvonarjeva. Da so se tudi naši pevci kaj lepo obnesli, naj to samo kratko omenimo. Peli so: „Bodi zdrava domovina" (liaziuger in Pucihar v solib), „Bivaly Čechove", „V tihi noči", znani čveterospev (Pribil, Pelan, Štaincar, Paternoster), „Na razgledu", ..Jadransko morje", „Strunam" in „Popotnik". — G. Ig. Borštnik je za ta večer spisal prizor ..Beli lasje — mlado srce" iu ga je sam predstavljal prav dobro, da je vse občinstvo bilo z njegovo igro popolnoma zadovoljno.
Z vseh krajev češke in Slovenske, in še ne-kterih drugih slovanskih pokrajin došlo je do danes 70 telegramov, ki v navdušenih besedah slavijo sprejem bratov Čehov v Ljubljani. Telegrami iz slovenskih dežel pozdravljajo Čehe v Ljubljani, a telegrami z češkega naše rojake. Iz Prage je tele-grafovalo mnogo Čehov, ki so se hoteli vdeležiti potovanja, a jih češki odbor ni mogel več sprejeti, ker ne bi sicer mi v Ljubljani mogli kam ž njimi.
Drugi del koncerta bili so neoficijalni govori, toraj govori, ki so privreli iz srca, ki so morali na dan, kajti srce, prepolno najvzvišenejših občutkov, mora prekipeti. Zato imajo i včerajšnji govori poseben značaj. Prvi je govoril v imenu Slovencev g. dr. Tavčar. Rekel je, da začenja govor z mislijo, ki je izražena v pesmi našega Preširna, ki poje o možu, ki je vselej rekel: „AveMaria!" Mi Slovenci pravimo danes: „Slava Čehom !" Nadalje je zatrjeval, da je narod češki imel jedno Belo Goro, a narod slovenski da je imel ves čas Belo Goro. V združevanji je naša moč. Dokler bode krepko stal naroc češki, ne more poginiti uarod slovenski, dokler bo
živel zadnji Čeh, živel bo i zadnji Slovenec! V tem smislu je nadaljeval govornik iu potem napil hrabremu narodu češkemu, v kterega obstoji vidi on prihodnost Slovencev. „Slava Čehom!" ..Živeli!" razlega se v daljavo.
V imenu Čehov je govoril g. S r b takisto o slovanski vzajemnosti, kar je dokaz, da vsi jedno čutimo, da vsi spoznavamo potrebo vzajemuega delovanja, da vsi vemo: ako se posuši jedna veja slovanska, mora odpasti i druga. Tako jo i gosp. Srb napil Slovencem, straži Slovanstva na jugu: narodu slovenskemu! Čehi so to napitnico, kakor vsako drugo, pretrgavali z burnim klicanjem, naj živi narod slovenski! Takisto iskreno je govoril g. Dume k. ter je napil narodnim damam našim, naglašajoe njih važnost v našem društvenem življenji, in razkladajoč, da so one glavni steber narodnosti naše, ker že v nežni mladosti vcepljajo najsvetejše in naj-plemenitejše čute v srca mladini. Kakor iskreno je govoril govornik, tako iskreno se je odzvalo vse občinstvo presrčnim besedam Dumkovim, in vsi na-vzočni gostje so napivali na slavo narodnemu ž e n s t v u našemu.
Omeniti nam je še govora g. Ribo o slovanski solidarnosti in pesmi našega pesnika gosp. Simona Gregorčiča. I naš pesnik je pohitel v belo Ljubljano, pozdravit drage brate, s kterimi se je seznanil pred dvema letoma v zlati materi Pragi. V ti pesmi je slavil gosp. Gregorčič čehe kot hraber narod, kot junaški narod, ki je premagal vse svoje sovražnike, iu ki ima slavne spomenike, da, tisoč spomenikov, ki še danes pričajo o njegovi borbi in slavi. Danes se narod češki ne bojuje v krvavih bojih, bojuje se za prosveto, in češka godba je danes zmagala svet, češka prosveta širi se po svetu, in to je plemenitejša zmaga in še večja slava. Zato kliče pesnik čehom konečno: „Združujte staro slavo z novo v slavo vsem Slovanom". Da so bratje posamične verze in misli pesnikove odobravali z burnim ploskanjem in klicanjem: „Slava!" „Zivio!" to je umevno, saj pozmi našega pesnika ves inteligentni narod češki, osobito pa sedaj, ko jim je njih rojak g. P a k o s t a preložil Gregorčičeve poezije v lepo češčino. Na zdar! bratje Cehi!
Na Rožniku.
Sreda, 10. avgusta.
O jasnem dnevu, kakoršnih je malo, zbirali so se danes češki bratje v Ljubljanski čitalnici. Kakor je bilo napovedano, točno ob sedmih zjutraj, jela se je polniti čitalnica, dasi smo prejšnji večer bili dolgo zajedno pri koncertu, kterega se je vdeležilo do 1500 ljudi, ako ne več. Vesele in navdahnjene s svetim domoljubjem za slovansko stvar, za ktero se hočemo boriti do konca dni, pomikale so se dolge vrste iz čitalnice proti Rožuiku, kjer je bil skupni zajutrek. Z Rožnika so potem šli gostje dalje po hribu, in ko so došli do Drenikovega vrha, ustavili so se tukaj ravno na najvišjem vrhu, od koder je krasen razgled na Ljubljansko barje in na naše julske planine in na Karavanke. Na Drenikovem vrhu so bili vsi gostje postreženi s pijačo, kajti tu ste bili pripravljeni dve dolgi mizi, pri kterili so stregle domoljubke našim dragim bratom. Ali čas je tu hitro potekel, da, prehitro minul; vsi smo se
LISTEK.
František Pravda (Hlinka). Rokovice ima.
((Ježki spisal Fr. Pravda; poslovenil J. S o vran.)
II.
V nedeljo je bil praznik presvete Trojice. Urša se je toraj, kar se je dalo, okrasila; oblekla se je v najlepšo obleko, in ko je bila gotova, nataknila je rokovice. Po dvorišči grede je držala roke v robcu, nesla je molitvene bukvice, rokovice se niso videle, sram je je bilo za-nje pred domačimi. Šd le za vasjo je izvlekla eno roko, in zroč na-njo jo je sem in tja vrtila in gibala. Kakor hitro pa je imela kterega srečati, vedno jo brzo zopet roke skrila v robcu. Ni se mogla v rokovicah pokazati, dasi si je vedno ponavljala: „Če zopet koga srečam, pa ne skrijem več rok."
Srečno je dospela Urša v cerkev, da ni nobeden videl rokovic; toda v cerkvi je morala dati roke iz robca, da bi mogia moliti; držala jih je sicer pod molitveno knjigo, vendar so rokovice dobro videli
spred, zad in ob straneh sedeči, ki so se ozirali po cerkvi iu opazili Uršo. Sama ni dvignila oči, zdelo se je, da je vtopljena v globoko pobožuost, vedno je molila iz bukvic, vedno je obračala liste in po-ljubovala podobice. V resnici je bila pa jako raztresena, vedno je imela pred očmi palce pri rokovicah, ko je obrnila list, videla je celo rokovico. ko je delala križ, je rokovico tudi čutila. Na nič dru-zega ni mogla misliti, nego na svoje rokovice; besedo božjo je slišala, pa ni vedela, o čem duhovnik pridiguje; pri sv. maši je bila pričujoča, a pri darovanji se je bila na prsi in obhajilo je imela za povzdigovanje. Stala je med dekleti, mežje so sedeli desno, žene na levo v klopeh, ta red se je od pamti-veka ohranil, izjeme so bile redke. Če je neoženjenih kdo prišel v klopi, so mu to vsi zamerili; če je pa morala zato kaka starka stati, se je kazala občna nevolja. Samo takrat se je to odpustilo, ko je bilo v klopeh mnogo sedežev praznili.
Za Uršo so stale dekleta s Pihovega in kmalo so opazile, da ima rokovice. Te, ki so same imele rokovice, menile so, da imajo na rokovice pravico, ker so posestniške hčere, ali pa bogatejše, lepše iu dostojnejše nego Urša. Ktcre so bile pa brez rokovic, ss zavidale Urši rokovice, v srci se jezeč nad njo,
češ, da je ošabna, prevzetna iu nesramna. Zdelo se jim je, če ima ona rokovice, bi jib one tudi mogle imeti, dasi se ne mislijo postavljati čez druge in delati se za boljši, nego so v resnici. Uršine rokovice so bile dekletom trn v peti, rušile so jim po-božnost, nobena se ni mogla premagati, da bi se za-nje no brigala, nič ni pomagalo, da so bile v cerkvi. Tudi je vsaka za to skrbela, da bi še druga pri Urši opazile rokovice. Vendar so se med službo božjo še zdržalo o Uršinih rokovicah govoriti, toda ta skrivnost jih je tlačila v prsih, hotela je ven, mislile so. da bodo svobodneje, če se z drugimi dogovore. Zato niso mogle pričakati, da bi bilo že maše konec; in komaj je duhovnik blagoslovil ljudi, so že gledale druga za drugo in boječ se, da bi se v gnječi iz cerkve grede ne razkropile, so se prijele za roke, pritiskale so usta na uho in takoj na svetem mestu so si zabavljivo iu trpko šepetale: „Rokorice ima!"
Te besede so prNšle tudi Urši na uho, čutila je njihovo težo, razlagala jih je po lastnem smislu in ničesa dobrega ni našla v njih. Delala se pa je, kot bi jih ne bila slišala; ni se obračala, da bi je protivuice ne videle, da je zarudela; čakala je, d* odidejo; misleč, da je pobita in osramoteua ni ve-
že tako seznanili, da vlada med vsemi največje soglasje in prijateljstvo. Tu se vidi jasno, kako ljubi Slovan Slovana, in kako je taka domovinska ljubezen najslajše čustvo v srcih tistega in v obče vsakega naroda, ki je imel v političnih borbah mnogo pretrpeti.
Na Vodnikovem rojstnem domu v Šiški.
Nepregledna je bila vrsta ljudi, ki so Sli polagoma po hribu, potem zavili na levo in krenili proti Šiški. Pot po gozdu ni bila sicer prijetna, •zlasti za dame ne, zato smo šli počasi. Zagledavši nas ŠiSenci, začeli so streljati. Po vsej poti po gozdu videli smo drevesa ob potu, kako so bila lepo okrašena s trobojnicami in cesarskimi zastavami, in ko smo že bili hribu pod zuožjem, zabliščala nam je Šišenska vas, prekrasno opravljena. Z vseh hiš in dreves plapolale so narodne zastave naše, na cesti pa so bili postavljeni krasni slavoloki z izra-zovitirai napisi na čast bratom Cehom. Nektere koče, s slamo krite, bile so tudi z zastavami okrašene, tako, da smemo po vsi pravici reči, da je Šiška, naša narodna sosednja, prav dostojno sprejela brate Cehe.
Pridšedo Vodnikovega rojstnega doma, v kterem zdaj gospodari g. Matijan, občinski predstojnik, pozdravil nas je tukaj prav srčno, izjavivši, kolika čast je danes doletela občino, da more v svoji sredi pozdraviti drage brate Čehe. Burni klici: „S!ava Slovencem!" odmevali so od vseh strani. Omeniti nam je, da so naše goste tu pričakovala Šišenska dekleta v narodni noši in Šišenski pevci s svojo zastavo. V imenu Cehov se je prijazno zahvalil gosp. dr. S c h m a u s. Potem so si dragi gostje ogledali spominsko ploščo Vodnikovo in zuano kamenito mizo, a Šišenska dekleta so v tem času po stari lepi slovanski navadi podajale Cehom kruha in soli v znamenje prijaznega pozdrava. Ko smo se vsi namestili na prostore, stopi na vrtu na stol nadučitelj gosp. G o v e k a r in pozdravi v imenu vasi Šiške in njene čitalnice drage Cehe. V lepem govoru razlagal je g. govornik imenitnost vasi Šišenske, v kteri se je porodil prvi pesnik slovenski, ki je budil Slovence, kakor Cehe Jungman in drugi slavni domoljubi češki. Vselej, ko je govornik izrekel ime Vodnikovo, zaklicali so Cehi: „Slava Vodniku, slava mu na veke!" Gosp. G o veka r je končal svoj govor, na-pivši slovanski vzajemnosti. ,.Živila slovanska vzajemnost!" Šišenski pevci so na to zapeli pesem in bili za to simpatično pohvaljeni. Za g. Govekarjem je še govoril gosp. E k e r t, iskreno pozdravljen od vseh Slovencev. Rekel je, da se mi dobro razumemo vsak v svojem jeziku, iu to je najlepši dokaz, kako smo si ne samo po veri, nego i po jeziku jako blizu. Pa tudi drugače smo si nekdaj bili blizu, rekel je gosp. Ekert, nekdaj smo si bili sosedi, samo Dunav nas je ločil, a danes, ako se hočemc videti, moramo dva dni potovati drug k drugemu. Zato naj žije slovanska vzajemnost, ktera nas danes združuje! „Zivela slovanska vzajemnost!"
Po tem srčnem govoru so zapeli člani „Kitareu več pesmi, in vselej, ko so odpeli, ni bilo ploskanju ne konca no kraja. Navdušenost je rastla iu cb-vzemala vse navzoče tako silovito, da so se vsi odkrili in vstali ter peli skupno lepo slovausko pesem
„Kde dom je moj?" Zadnji govornik je bil gosp. Drenik, zadnji, pravimo nalaič, ker je njegov kratki, a jedrnati govor segal najglobokejše vsem poslušalcem v srce. rVelecenjena gospoda (tako je začel g. Drenik), hodili ste danes po gozdu, po slabi poti do Šiške, ali pomislite, da tudi naša politična pot, po kteri hodimo, ni nič boljša iu lepša (burno odobravanje). Ali kakor je bil današnji pot naš okrašeu s zastavami, ktere so nam v Šiško pot kazale, tako bodi nam na našem političnem potu slovanska zastava naš kažipot. „Ziveli Slovani!" (Živo odobravanje in neprestano ploskanje.)
Bilo se je treba ločiti od prijazne Šiške. Pri vrtnih vratih, skoz ktere so šli Cehi, stal je gosp. Matijan, in podal vsakemu Cehu roko v bratovsko ločitev. Ta pazljivost je seveda vsem dobro došla. Nekoliko na strani so stale Šišenske dekleta v narodni noši. Tako smo se poslovili od Šiške, ktera si je današnji dan, kakor je rekel g. Govekar, zapisala v svojo knjigo s zlatimi črkami. Po vsi vasi so bile hiše lepo ozaljSane. Ko smo prišli do hiše, v kteri ima svoj dom Šišenska čitalnica, obsipale so tu dekleta naše češke goste z brezštevilnimi šopki. Dalje smo šli po Latermauovem drevoredu mimo „Slona", po Šelenburgovih ulicah ter peli slovanske pesmi: rHej Slovani", „Kde dom je moj?" iu druge. Kaj takega, takega veličja in slavja ni še doživela bela Ljubljaua. Te prisrčnosti ni še doživel naš narod, in mi smo uverjeui, da je vsak kos zemlje naše, na ktero je v teh dneh stopila noga češko-slovanska, nekuko posvečen v slavo Slovanom!
Kranjska gimnazija.
Včeraj zvečer bil je v Kranji shod volilcev, pri kterem je v razgovor prišla tudi nameravana odprava ondotne male gimnazije. Poročilo o volilnem shodu najdejo čitatelji na drugem mestu. Ker se nam pa zadeva Kranjske gimnazije zelo važna zdi za našo deželo, pregovorimo o njej bolj nadrobno.
Vzrok dotičuemu ministerskemu ukazu je baje prepičlo število učencev. Toda „Politik" v posebnem članku 5. t. m. s številkami dokazuje, da je glede čeških šol ta razlog ničeven, in da so Čehi glede srednjih šol v primeri z nemškimi prebivalci veliko na slabjem.
Kavno to veljii tudi o nas Slovencih. Po zadnjem ljudskem številjenji nas je po raznih deželah čez 1,200.000, iu veudar dozdaj nimamo niti jedne slovenske srednje šole. Nemci pa so pri nas še veliko na boljem, kakor na Češkem. V Trstu jih je samo 5141, v Istri 4771), v Gorici pa celo le 2659, in vendar imajo povsod lastne državne gimnazije. Pri nas na Kranjskem je izkazauih 447.300 Slovencev in le 29.392 Nemcev. Ako pa pomislimo, da je v Kočevskem okraji, kjer večinoma prebivajo naši Nemci, po uradnem izkazu samo 14.074 nemških prebivalcev, smemo brez pomislita trditi, da pravih Nemcev na Kranjskem je komaj 20.000, to je ne celo 5 odstotkov vsega prebivalstva. Ali ta peščica ima nemško višjo gimnazijo iu višjo realko v Ljubljani, višjo gimnazijo v Novem mestu iu spodnji gimnaziji v Kranji iu Kočevji; 95 odstotkom slo-
venskih prebivalcev se je po hudih parlamentarnih bojih in brezštevilnih resolucijah komaj toliko dovolilo, da so se napravile slovenske paralelke na spodnjih razredih Ljubljanske gimnazije, in da se na gimnazijah v Novem mestu iu Kranji nekaj predmetov podučuje slovenski.
Ako ostane pri miuisterski odredbi, zgube Slovenci izmed treh zavodov, kjer deloma velja slovenski učni jezik, spodnjo gimnazijo Kranjsko. Nasledek bode ta, da bode potem vso sililo v Ljubljano, kjer se je bilo pa že s pričetkom zadnjega šolskega leta vpisalo S42 učencev. To samo na sebi ogromno število se bode po prestanku Kranjske gimnazije najmanj za stotino pomnožilo. Že pri sprejemni skušnji ob koncu zadnjega šolskega leta je bilo v Kranji v prvi razred sprejetih 43 učencev; ako jim prištevamo še ponavljalce in one, ki bodo prišli s pričetkom bodočega šolskega leta, smemo trditi, da jih bo za prvi razred oglašenih kakih 00, in da bode cela spodnja gimnazija štela gotovo 120 do 130 učencev. Ako se bode pa gimnazija v Kranji odpravila in bo vse to, kar bi sicer tam ostajalo, vrelo v Ljubljano, bodo morali na tukajšnji gimnaziji k dosedanjim paralelkam vrstoma vsakemu razredu dodajati še po jeden razred, da bodo mogli vsaj z nekolikim vspehom podučevati tako mnogoštevilno mladino. Vodstvo Ljubljanske gimnazije je pa že zdaj, ko ja štela 18 razredov, in 32 profesorjev, po pravici tožilo, da je silno težko voditi tako mnogobrojen zavod; kaj bode toraj še le poreklo, ako bode število razredov narastlo na 26, število učencev na 1000, iu število učiteljev na 40? Druzega v tem slučaji pač ne bode ostajalo, kakor Ljubljansko gimnazijo deliti v dve popolni, druga od druge neodvisni gimnaziji. S tem pa mislimo, bo državni mošnji veliko manj vstreženo, kakor z obstaukom Kranjske spodnje gimnazije, ki stane komaj tretjino tega, kar bi se potrosilo za drugo višjo gimnazijo v Ljubljani.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. avgusta. Notranje dežele.
Pres vitli cesar se je v nedeljo popoludue ob 1. uri odpeljal iz Gasteina. Zjutraj ob 7. uri je bil pri sv. maši. Opoludne se je cesar poslovil od nemškega cesarja. Nemški cesar je našega blagega in ljubljenega vladarja spremil do stopnic, kjer sta se prisrčno ločila. Vsi služabniki so dobili bogata darila v spomin cesarskega shoda. Nemški cesar odpotuje danes iz Gasteina.
Nemci na Češkem se še niso sporazumeli, kako naj postopajo glede zborovanja deželnega zbora. Vsi vplivneji nemški možje svetujejo, da se poslanci ne smejo vdeleževati sej. Zmerni češki listi pa nagovarjajo Nemce, naj opuste to misel in pridejo v deželno zbornico. Nemci nimajo pravega vzroka, da zopet izstopijo iz deželnega zbora. Da nimajo večine, je lo naravno, iu ne morejo se pritoževati o zatiranji. Nek nemški list piše: čehi se niso vdeleževali obravnav v deželnem zboru in sedaj so vladna stranka. Zakaj ne bi Nemci na ta način ne dosegli svojega namena. — Te besede jasno pričajo, da Nemci še
dela, kako bi prišla iz cerkve; boječ se, da bi vsi ne gledali njenih rokovic, si je želela biti doma v svoji čumnati. Vendar pomoči ni bilo nobene, ven je morala; poklonila se je toraj pred altarjem, pri vratih se pokropila z blagoslovljeno vodo vtaknivši vanjo prst z rokovico. Zdelo se jej je, da to krop-ljenje v"rokovicah ni pravo, rekoč sama pri sebi: „Morda se ne sme pomočiti rokovice v blagoslovljeno vodo, tudi me to ni pocelemtelesu prešinilo; če sicer drugače z golim prstom vaujo sežein, čutim to znotraj in tako nekako okrepi me." Zunaj so po obeh straneh stali znani iu nezuaui fantje. Urša so ni ogledala ne na levo, ne na desno, prav ničesa ni videla, nobenega ni poznala in za nikogar se ni brigala. Hitela je naravnost čez pokopališče, ni imela kdaj rok skriti v robec, no, v tem trenutku se še tega spomnila ni, celo sram bi jo bilo; hotela je priti na polje, in tam si je mislila oddahniti in olajšati. Seveda je nobeden ni zadržaval, toda rokovic niso prezrli; slišala je, da pravi eden: „Rokovice ima", in da se drugi smejajo.
V mnogih krajih je navada, da po službi božji mladi in stari na pokopališči postoje, se pozdravljajo in za to ali za drugo povprašujejo. Znanci se suidejo, omožena hči se snide z materjo, ožeujen sin
se ozira po očetu, pripovedujejo si, kako se jim je pretekli teden godilo; vsakovrstne stvari si javljajo, drug druzega teši, vzbuja, k potrpežljivosti opominja. Tudi posli si poiščejo svoje stariše, brate in sestre, porazgovore se ž njimi, posvetujejo se iu v zaupnosti iu ljubezni se razidejo. Seveda imajo tudi mnogokrat o neprijetnih rečeh razgovor med seboj: otroci niso pridni, kar si že bodi grdega je bilo slišati o njih, stariši jih opominjajo, na srce jim pokhdajo poboljšauje, prepovedujejo lahkomiselnost in greh, zaukazujejo čednost in bogaboječnost. Ca-stito mesto nad grobovi, mali in veliki križi, bližina hiše Gospodove, dokončana služba božja, pridiga iu sv. maša, vse to daje njihovim besedam važnost in dostojnost, da imajo učinek. Delajo se obeti, sliši se prošuja in odpuščenje: ker dobra volja in pokoj jim pride v dušo in jih spremi domu.
Če si dobri prijatelji iu sorodniki pred cerkvijo tudi vsakdanje prigodke pripovedujejo, zato jih no-1 bedeu ne bo karal, če le ne pozabijo na spoštovanje za božjo hišo. Gruče dobrih in poštenih ljudi, razdeljene po pokopališči, imajo na sebi vedno nekaj tešilnega iu prijetno je, ozreti se na-nje. Nekaka mirnost iu tihota gospoduje med njimi; bolj se še-peče, nego se glasno govori, kot bi se mogel rajnim
mir kaliti s človeškim vpitjem. Laži iu goljufije, obrekovanja in opravljanja se v besedah ogibljejo, saj imajo pred seboj grobove in ti jih napolnujejo s sveto grozo, naj ne govore ničesar, za kar se morajo duše odgovarjati in trpeti, ko telo gnjije v grobu in se spreminja v prah. Spomin na brate in sestre, ki so v Kristusu zaspale, vzbuja v vsakem tako rekoč strah in dostojnost, mnoge privede k premišljevanju iu mnoge sili k pobožnosti.
Na pokopališči kje pri zidi, kje v kotu vidimo, da kleče pobožni kristijanje, ki molijo za te, s kterimi so občevali na svetu, preden jih je Bog v večuost poklical.
Kolikrat prelivajo grenke solze; časi so se spremenili, prišla je tuga, rajni so jim imeli biti kedaj v obrambo in v tolažbo, sedaj nimajo med živimi prijatelja, ki bi jih tako ljubil kot oni. In marsi-kteri objokuje na grobu svojih sorodnikov krivde, s kterimi jih je razžalil, rad bi jim to popravil, če bi bilo mogoče. Vsem bogaboječim kristijauom je mesto pred cerkvijo, je vsako pokopališče častito in sveto, le razposajeuci, surovci in neotesanci si dovoljujejo tudi na pokopališči nedostojne šale, slabe besede.
Prav tako so se obnašali nekteri fantje s Pi-hovega, stopili so v vrsto, čakali, da pridejo vsa
vedno sanjarijo o neomejenem gospodarstvu v Avstriji. Nemci so mnogo pozabili, ničesa se naučili. Pozabili so, da so jih Slovani potisnili na stran, od loncev polnih mesa. Naučili se niso doslej jediuo pravega gesla: vsakemu svoje.
Otjerski ministri so večinoma zopet zbrani v ogerski prestolnici, da konečno določijo proračun za prihodnje leto. Vsi ministri so žo izročili finančnemu ministru svoje račune, ktere so znižali, kolikor je bilo mogoče. — Taka poročila o varčnosti ogerskih državnikov niso vedno zanesljiva. Enake obljube se ponavljajo vsako leto, iu vendar narašča primanjkljej.
V n »nje d ve.
„N. Fr. Pr.", ki Nemcem gotovo ni sovražna, piše o avstrijsko - nemški zvezi: Le malo je upanja, da so Nemčija poleg politične zveze približa Avstriji tudi v gospodarskih zadevali. Kako strahovito je trgovinska politika nemškega kanclerja ranila Avstrijo in s koliko brezozirnostjo postopa Nemčija ua tej poti! V kratkih tednih se prično obravnave o trgovinski pogodbi, toda upanje jo slabo. Knez Bismark hoče zvišati carino na žito, in tako izgubimo svoje naravno trgovišče. Mogoče, da je to sredstvo obrnjeno tudi proti Rusiji, toda udarec zadene britko tudi Avstrijo. Naši kmetovalci so veliko pridelali, toda primanjkuje kupcev. Cene so nizke, in to uuičuje naše upanje. V kratkih tednih je cena pšenici pala za četrtino, kar so doslej ni še zgodilo. Zlati zaklad, ki ga nam ponuja zemlja, izgublja se in gineva. Kmetovalec se boji svoje sreče, t. j. dobre letine, ker žita ne moro prodati.
Tudi hrvatski listi znajo ceniti važnost papeževega pisma o rimskem vprašanji. Akoravno glasilo hrvatske zjedinjene opozicije „Agr. Tgbl." ni strogo konservativno, vendar sploh dobro piše v tej zadevi: Še ima Italija čas, da nastopi pot sprave z rimskim sv. stolom. Ako zavrže ideje, kakor je sv. oče papež Leon XIII. izrazil v svojem pismu, s tem ničesa ne doseže. Katoliška cerkev je faktor, ki ga nikdo ne more prezreti. In če Italija čaka, pokaže s tem slabo taktiko. Vsi prijatelji Italije morejo svetovati italijanskim državnikom, naj posnemajo nemškega državnika, kneza Bismarcka, in naj hitro sklenejo mir s papežem. Trenotek je ugoden. Kdo ve, pride li še kedaj tako ugoden čas. V politiki se mora porabiti le pravi čas; kar se zamudi v ugodnem trenotku, popravi se težko v stoletjih. Katoliška cerkev je močna in trdna; videla je, kako so države nastajalo in zginjevale. Katoliška cerkev je priča, kako so so tresli prestoli, rušili se v grob brez sledu. Politični viharji so preobraževali zemlji lice — skala pa, na kteri stoji cerkev, upira se vsem viharjem iu nevihtam. Sedaj se papeštvo zopet vzdiga iu drži nad narodi žezlo miru.
Volitve v srbsko skupščino se bodo po vsi deželi vršile ti. septembra. — Finančna komisija jo zasledila mnogo nerodnosti v fioačni upravi. Mogoče je, da se bo moralo prejšnje ministerstvo zagovarjati pred sodiščem. — Pristaši Garašaninovi so hoteli ustanoviti nemšk dnevnik „Belgrader Lloyd". Vlada jim tega doslej ni dovolila zaradi formalnega pregreška..
O Katkovu piše nek Rus v nemškem listu „Bund": Katkovu in Aksakovu krivično očitajo, da sta bila odločna nasprotnika zapadne omike. Tirjala sta, da se državne in družinsko razmere vredo na podlagi domačih šeg in navad. Nasprotnika sta bila zapadni omiki le v toliki meri, da nista slopo posnemala v vseh zadevah vzgledov zapadne Evrope. Da se Rusija popolnoma zapre proti ostali Evropi, kakor je želel car Pavel, tega Katkov ni imel v svojem političnem programu. Tudi ni Katkov nikoli oznanjeval sovraštva proti drugim narodom le zaradi jezika, marveč le zaradi državnih koristi.
Kakor so naznanili včerajšnji telegrami, odšlo je mnogo služabnikov princa Kohurškega v Jiolga-
dekleta mimo, klicali so jih in o vsaki so kaj povedali. Ko je šla mimo Urša, so se jej smejali, rekoč: »Rokovice ima!"
Urši je šlo na jok; jeza in kes sta jej navdajala srce, bala so je, da je fantje ne dotečejo, hiteli ni smela, sicer bi bila sama spredaj gredoče žensko dohitela. Nekoliko starih ženic, mimo kterih je stopala, tiho jih pozdravljajo, ni opazilo njenih rokovic; za vasjo jih jo slekla, skrila jih je v robec, po poti jih ni nobeden več videl. Vendar doma so že vsi vedeli, kaj ima novega, manjša dekla je naprej hitela in predno je Urša prišla, jo je že izdala. Ko je ta šla pod odprtimi okni, je slišala, kako pravi gospodinja gospodarju: „Rokovice ima!" To jo je hudo ranilo, solzeč se, šla jo v čumuato, vrgla raz sebe obleko, podala se v hlev, vrdjala živino, v hiši se še pokazala ni, ta dan bi niti k mizi jest ne bila prišla, če bi se no bila bala večje sramote.
(Daljo prih.)
rijo. Bolgari upajo, da princ gotovo zasedo bolgarski prestol. Veudar se mnenja vnanjih držav o bolgarskem vprašanji ni premonila. Zlasti Rusija se vedno drži svojega stališča. „Nord" piše. da princ pro!oini Berolinsko pogodbo, ako odide v Bolgarijo. Nasprotno trdijo nekteri, da bo Rusija sicer ugovarjala, toda z orožjem no bo reševala bolgarsko žaloigre. Turčija se vedno trudi, da združi evropejski koncert v bla-gozvočuo harmonijo. Da se ji posreči, jako dvomimo, da-si želimo.
Domače novice.
(Nadvojvoda Albreht) se danes zvečer pripeljo v Ljubljano.
(Duhovno vaje) za inašnike v Ljubljani vodil bo letos P. Peter Guglberger S. J., kteri je vrednik dobro znanemu in jako razširjenemu časniku „Sendbote des gottlicben llerzens Jesu" v luomostu.
(Kanoničiio umeščen) je bil S. t. m. na faro Šent-Gothard čast. g. Ivan Verhovuik, dosedaj kaplan v Dobu.
(Volilni shod) v Kranji, kterega je sklical gospod državni poslanec dr. P oklu kar sinoči na 8. uro, bil je zelo obilno obiskovan ter se je vršil sijajno in častno. Za predsednika shoda izvolil se je gosp. mestni župan Savnik, ki je zbrane meščane pozdravil z jedrnatim nagovorom in jim je potem naznanil, da je na dnevnem redu: a) poročilo državnega poslanca za Kranj, b) razgovor glede Kranjsko gimnazije.
Potem poročal je dr. Po k 1 u k ar o delovanji državnega zbora sploh, o postopanji slovenskih poslancev in konečno nekoliko tudi o svojem lastnem delovanji v zadnjem zasedanji državnega zbora — v približno eno uro trajajočem, s pohvalo sprejetem govoru. S pohvalo omenjal je izrekoma postopanje ministra barona Pražaka, enako brez ovinkov pa tudi slikal nasprotja z naučnim ministrom glede slovenskega šolstva sploh, posebej pa še glede gimnazije v Kranji, obrtuijske šole v Trstu. — Po končanem poročilu izrekla se je na predlog župana g. Savnika poslancu dr. Poklukarju soglasno zaupnica.
K drugi točki govoril je gimnazijski vodja W i es-tlialer, ter je v obširnem, gladkem in stvarnem govoru povedal, kako je — do sedaj uradno šo nikakor potrjena vest o odpravi gimnazije v Kranji vse meščanstvo iu druge kroge zadela kot blisk iz jasnega neba — ter je koncem svojega, glasno od-obravanega govora predlagal: naj se naprosi državni poslanec g. dr. Poklukar, da stori skupno z gg. poslancema grolom II o h e n w a r t o m in knezom W i n d i s c h-griltzom, in ako se mu potrebno zdi, tudi z drugimi slovenskimi poslanci pri minister-stvu primerne korake, da so ta odredba, ako bi se res nameravala, ustavi.
Ta predlog sprejel se je soglasno in gosp. dr. Poklukar izrekel je, da rad sprejme dano mu nalogo.
Potem predlagal je g. dr. Savni k po precej obširnem, jako gorkein govoru sledečo resolucijo:
Odredba naučnega ministra, glede odpravo nižje gimnazije v Kranji, bila bi, ako s« uradno potrdi:
1.	v nasprotji z opravičeno zahtevo slovenskih starišev po izobraževanji njihovih otrok, kterim zelo obtežuje vstop v srednjo šole;
2.	ta ministrova naredba je v nasprotji z interesi državo in državnih financ, ker bi bilo potem neobhodno potrebno, v Ljubljani ustanoviti mnogo dražjo drugo državno višo gimnazijo;
3.	je ta naredba zelo žaljiva za narod slovenski, ki pač sme zahtevati, da se s Kranjsko, deloma slovensko nižjo gimnazijo ne ravnil stroge je, kakor s sploh slabojo obiskovano nemško gimnazijo v Kočevji.
Zbrani volilci Kranjskega mesta, kteri za vzdr-žavanje te gimnazije prinašajo tolike žrtve, izrekajo toraj svojo odločno željo, da naj se poklicana deželna oblastva in pa naši zastopniki v deželnem in državnem zboru z vsemi postavnimi sredstvi pote-zajo, da so ta neopravičena, državnim koristim škodljiva in naš narod tolikanj žaleča ministerska naredba no potrdi, oziroma prekliče.
Tudi ta predlog sprejel se jo po kratkem razgovoru, kterega so se vdeložili gospodje: Preveč, dr. Poklukar in vodja W io s t h a I e r —soglasno.
g* Oas Stanje S £ g ---------Veter Vreme ££ 5
__,___.,„•,. zrakomora toplomera	_
opazovanja T „„„ j,'^®	_» g
7. u. zjut.l	+1U-4	biozv. jasno
il 2. u. pop. 785-25 +81 (i	si. nap.	0 00
9. u. itveij. 784 07 +22 0	ar. zap.
Konečno so je s splošnem, glasnem odobravanjem sprejel predlog gospoda Pavšlerja ml., da naj se gosp. vodju W i e 81 b 1 e r j u za n.egovo delovanje zahvala izreče. — Shoda, ki je trajal do pol 11. ure, vdeležila so je tudi vsa duhovščina in gospod okrajni glavar Merk; po končanem resnem razgovoru vrstilo pa so se še pozno v noč ua vrtu čitalniškem prijateljske uapitnice.
(Vspored pri vsprejemu Čehov v Poslojiiii) dne 12. avgusta t. I.; 1. Pozdrav došlih gostov na kolodvoru v Postojini okolu 10. ure dopoludno; pred in po pozdravu svira domača godba. 2. Odhod v „Jaino" ob 11. uri; ua »Plesišči" svira godba; na „Kalvariji" pevanje narodnih pesni j. 3. Okoli 1. ure popoludne obed bratov Čehov pri „Zlatem levu", „Ogerski kroni" in na restavraciji kolodvorski, iu to „table d'hote" za skupaj 000 oso b po 1 gold. brez pijače. Število za „table d' hote" omejeno je iz raznih vzrokov. 4. Zvečer poslovilo od odhajajočih gostov na kolodvoru. — Razna društva zbirajo se pod zastavami na kolodvoru ob 9. uri dopoludno prod prihodom bratov Cehov, in popoludne ravno tam pred odhodom.	Odbor.
(Zaročil) se je naš učenjak in rojak g. prof. dr. Karol GI as e r z gospico Teklo pl. I) o b r o v s k o-Junoszo v Oloinuci na Moravskem. Poroka bo meseca septembra.
(Razstava ženskih ročnih del) v Rudofi-nnmu se je 3. t. m. zatvorila, zato naj blagovolijo vdeleženci priti po svojo izdelke prej ko mogoče.
Telegrami.
Benedke, 9. avgusta. (Jondoleri so ustavili delo. Zupan jo objavil, da sleherni zgubi pravico vozariti, kedor do danes opoludne-no pride s svojo gondolo na odkazano mu mesto.
Sofija, 9. avgusta. Princa K o b u r š k e g a jutri pričakujemo. Sobranje je sklicano za soboto.
Dunaj, 10. avgusta. Princ Koburški se jo danes dopoludno ob četrt na 10. uri po državni železnici odpeljal v T u r n -Se v er in. „Frcmdonblatt" naglasuje, da se Koburžiuiovo ravnanje no vjerna z Berolinsko pogodbo, ker ga države niso k temu pod-bujalo in ga Turčija za kneza Bolgarskega šo potrdila ni. Princevo dejanje je toraj za sedaj le nekak zanimiv poskus.
Vremensko »poročilo.
C., za 4-7" nad noriualom.
Dunaj *ka borza.
(Telegratlčno poročilo.) 10. avgusta.
1'apirna renta 5% po 100 gi. (s Iti1*, davka)	81	gl.	85	kr.
Rreberna „ b% „ 100 „ (b 16% davka)	82	„	(10	„
4 fe avstr. zlatu ronta, davka prosta .	112	,	65	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	.	„
Akcijo avstr.-ogerske banke . .	884	„	—	„
Kreditne akcije............280	„	90	„
London.......126	„15	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......9	„	90l/i	•>
Cos. cekini.......5	„	95	„
Nemške marke . .	61	„	77'/«	.
To zdravilo napravljeno je po navodil, kojoga jo priobčil o. k. vladni sovotnik in do/.olno-zdiavstvoni poročevalec za Kranjsko, g. dr. Emil vite/. Ntilclil. Izvrstnost esence potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravljiv žolodčovo in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vrunično in jetrne obololosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, žolodečno iu pre-liajalno mrzlico in je najboljšo sredstvo zoper gliste pri otrocih.
l/.delovatelj pošilja jo v zabojckili po 12 steklenic za 1 gld. :i<; kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročnljti.
V steklenicah |io 10 kr. samo v Plccoll-Jevl lekarni „prl angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v li i z/, i o I i-jovi
lekarni v Nove.......... in v mnogih lekarnah na
Stajarskeiu, Koroškem, v Primorji, Tirolili, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(5)