" r~'----,c'"k-!---------* ---------------------‘—•	"> Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • CZ 02Z0J0863 W
Celovec • četrtek • 10. oktober 2002 štev. 41 (3190) • letnik 57 • cena 0,73 evra
\;'
od petka 11., do nedelje 13. oktobra 2002
IZLET
BERNARDIN - PORTOROŽ
PREBLISK
V nedeljo je Lovska družba Blato v KD Pliberk praznovala svojo 100-letnico. Od blizu in daleč so ji prišli čestitat člani zelene bratovščine. Več na strani 4.
programov ORF v načrtu
\Ta zadnji seji medijskega IN sveta občinstva pri ORF je bil sprejet (zaenkrat še načelen) sklep o razširitvi medijske ponudbe za manjšine. Na eni frekvenci naj bi za Koroško bil na voljo celodnevni program v slovenščini v okviru ORF, na drugi pa celodneven program v jezikih drugih petih (državno priznanih) manjšin v Avstriji.
Za Radio dva, ki naj bi po poteku pogodbe med ORF, Agora in Korotanom utihnil, potekajo pogovori o morebitnem nadaljevanju oddajanja. Zaenkrat je tako, da mora te sklepe - ali bolje rečeno, namene - potrditi nova vlada in da mora ta prav tako odobriti finančna sredstva za celodnevni program.
Na vsak način bo treba dolgoročno, z zakoni, zagotoviti oddajanja v jezikih manjšin, da ne bodo finančne stiske iz leta v leto ogrožale pridobljenih pravic. Prav tako bi bilo v smislu razširitve, da bi imeli na razpolago več časa za televizijske oddaje v tednu.
Dr. Reginald Vospernik, ki zastopa manjšine v gremiju občinstva pri ORF, se je zavzel tudi za večjo prisotnost manjšin v oddajah kot n. pr. »kreuz und quer«, »100 Worte in 100 Tagen« in podobno, kajti izven Koroške vedo ljudje bore malo o manjšinah v državi.
Pri novem načrtu si Čehi in Slovaki želijo večminutna poročila v njihovih jezikih dnevno ter 15-minutno radijsko oddajo na teden. Roma in Sinti si želijo 40-minutno radijsko od-
dajo in 30-minutno televizijsko oddajo na teden - romanes je ob zadnjem štetju prebivalstva navedlo precej več ljudi kot pogovorni jezik kot še deset let poprej. Madžari in FIrvati želijo imet na dan 80-minutno radijsko oddajo in več blokov (po pet minut) s poročili. Prav tako
je v načrtu razširitev njihove televizijske oddaje, Slovencem na Štajerskem pa naj se omogoči sprejem slovenskih oddaj s Koroškega.
Katere frekvence so pri tem mišljene, ni natančno povedano; očitno pa gre za frekvenco Radia Agora oz. Korotana.
■ Modemi. Novi. Lepi in še lepši. Pa poceni. In z novimi ljudmi (menda od Kleine Zeitung?) H ja, dragi moji, mode se menjavajo, vsako leto, nič nam ne pomaga.
Vsak dan me ljudje nagovarjajo, po telefonu, emajlih ali osebno, naj »rešerširam«, kaj je v ozadju načrtov za nov časopis. Odgovarjam, da tega niti priblitno ne mislim storiti, za to so plačani drugi. Sama verjetno manj vem, kakor marsikateri od »mase«. Kako bom vedela, če še odborniki organizacij nič ne vedo! Zvedela sem le toliko, da poslovodja te - slovenske - medijske drutbe z zvenečim imenom »slomedia« še »kšajt« slovensko ne zna.
Okej (moderna beseda, prosim), ampak to ni moj
problem. Če bi mene kdo vprašal (pa me ne), bi dejala, da bo iz vsega skupaj »grata-lo« nekaj takega kot s pristojbinami za ambulantno zdravljenje. Kar je, ne da bi koga vprašali ali pretehtali, če se zadeva sploh splača.
Gremo z modo!
Na vsak način bo to sila zanimiv časopis. Že zdaj dviguje prahu, da ne vidimo dva metra predse. In to je čisto zagotovo v smislu modernih medijev: senzacija za vsako ceno, und wenn man mich in Stücke reißt, bi rekel Švejk.
Malo me skrbi: spomnila sem se reka, da napovedanih revolucij ni...	S. W.
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Bernardin - Portorož. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo in prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
CENA:	143 € po osebi v dvoposteljnih sobah
29 € doplačilo za enoposteljno sobo Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
Telefon (04236) 2010-0 Telefax (04236) 2010-11
A-9141BOBRI A VAS
PROSTEST SVP
Odličje fašistu
KI a nedavnem obisku v Italiji je IM zvezni predsednik Klestil odlikoval tudi italijanskega vicepre-miera Gianfranca Finija. predsednika postfašistične »Alleanze Na-zionale«. SVP, glavna stranka Južnih Tirolcev je proti odlikovanju ostro protestiral. Opozorila je na to, da sta prav Fini in njegova AN sprožila v Boznu nedeljski referendum o ponovnem poimenovanju Trga svobode v tako imenovani »Trg zmage«. To je dokaz, da se večina Italijanov na Južnem Tirokskem iz zgodovine ničesar ni naučila. Na tem trgu stoji zloglasni fašistični spomenik zmage, ki ga Južni Tirolci upravičeno pojmujejo kot hudo zasmehovanje njihove biti. Prebivalci Bozna, zvečine Italijani, so v nedeljo z veliko večino glasovali za predlog fašistov. Urad zveznega predsednika Klestila je odlikovanje Finiju utemeljil s protokolarnimi usancami.
Vabilo na fešto ob praznovanju 10. oktobra
»Drugačna Koroška - Kärnten anders«
v četrtek, 10. oktobra 2002, s pričetkom ob 9. uri pred celovško stolnico (Domplatz)
Koroška zna tudi drugače! Praznik tolerance, sožitja in dvojezičnosti. Ne neumno nacionalno, temveč raznoliko!
Koncerti, med drugim s »Teddy's Empire«
Branja z Jankom Messnerjem in Martino Wittels
Govorita Rudi Vouk, odvetnik, in Peter Kuchar, predsednik Zveze koroških partizanov
Kabaret: Peter Grilitz
Udeležite se praznovanja s svojimi prijatelji in znanci!
Initiative Minderheiten, KPD Šmihel, Slovenska prosvetna zveza vabijo na prireditev
Heimat:
Das Eigene und das Fremde
v soboto, 12. oktobra 2002, ob 20. uri
v farno dvorano v Šmihelu
Glasba in branja, večjezično. Nastopajo: Ševko Pekmezo-vič, plesalec iz Bosne; zbor KSŠSD, ansambel Mandys Mischpoche z Dunaja, Magda Kropiunig in Jani Oswald
Prisrčno vabljeni!
NA VRHU VSE PO STAREM
Neonacisti grozili in pljuvali
KI edeljsko srečanje starih ki so svoje življenske viške IM nemških »soldatov«, land-	doživeli kot vojaki nemškega
serjev, zastopnikov kvizlinških rajha, ter koroških politikov, ki
Srečanje včerajšnikov na Vrhu
Foto: FW
formacij, politikov in pa precejšnje skupine neonacistov na Vrhu/Ulrichsbergu je potrdilo, da se v tej združbi nič ni spremenilo na boljše. Vse je ostalo pri starem, obtičalo v nemško-nacionalnih kolesnicah, obrobljeno s pompozno in puhlo retoriko o želji po miru, o lastnih velikih dejanjih »draussen im Feld«, zunaj na fronti, o nedolžnosti nemškega vojaka in o njegovem velikem doprinosu k ohranitvi in obnovi Avstrije. V njihovih očeh so partizani bili in ostali največji zločinci.
Vse to so znane, vsako leto se ponavljajoče floskule ljudi,
menijo, da morajo vsako leto »romati« na Vrh, na to »goro germanskih bogov« in za vsako ceno zagovarjati to srečanje.
Kar pa je letos vso stvar napravilo tako odvratno in nevarno, je bil masiran, in neoviran nastop neonacistične skupine. Tik do konca prireditve se je zadrževala tesno za oltarjem oz. za govorniškim odrom, potem pa ne nenadoma izginila. Navdušeno je ploskala govornikom, predvsem deželnemu glavarju Haiderju, kameradu Röschu in glavnemu govorniku Gallobu, predsedniku Ulrichsbergemein-schaft in bivšemu socialistič-
nemu namestniku deželnega glavarja Wagnerja.
Omenjena neonacistična skupina se je do vseh tistih, ki niso sodili v veljavni modni in ideološki okvir Vrha, obnašala izredno agresivno in nesramno. Obenem pa so njeni člani skrbno pazili, da jih ne bi kdo ujel na film in tako dokumentiral njihovo navzočnost. Znanki, ki je to storila, je eden od njih pljunil v obraz in jo pri tem še nagravžno ozmerjal. Mlademu Korošcu pa je taisti »nemški junak« zagrozil, da je naslednja »potencialna žrtev«.
Policija, ki sta jo oba o tem obvestila, je izjavila, da nič ne more storiti, ker nihče ni bil ranjen ali pretepen, »šele tedaj bi lahko posegli«.
In tako bo gotovo tudi drugo leto, ko bo srečanje že na tretjo nedeljo v septembru. In spet bojo partizani največji zločinci, bojo na banderah plapolali trakovi Kameradschft IV, nekdanje eses, bojo prišle kvizlinške formacije iz Hrvaške in od drugod, bojo navzoči flamski in nemški nacionalisti ter avstrijski nemškonacionalci in neonacisti, in jim bo avstrijska vojska olepšala bivanje na vrhu Vrha, avstrijski in koroški politiki pa jih bojo zabavali z lepimi nagovori.
Takšna je pač koroška stvarnost, predvsem jeseni.
F. W.
KOMENTAR
■ Živimo v času medijske družbe, ki se iz dneva v dan modernizira in spreminja. Slovenska narodna skupnost na Koroškem se temu procesu ne more izmakniti. Dr. Brigita Busch je v svoji disertaciji zelo nazorno opisala bralne navade koroških Slovencev. Koroški Slovenci večino informacij o splošni politiki dobivajo iz ORF-a in dnevnega časopisja. Oba slovenska tednika pokrivata specifično nišo in sicer kulturno delovanje v posameznih domačih krajih, biografije posameznikov, informacije, ki so povezane z domačim krajem in tamkajšnjim življenjem in tudi specifične narodnostne težnje imajo svojo vlogo v obeh tednikih.
Dejstvo je tudi, da obe osrednji organizaciji nimata zadosti denarja, da bi lahko izdajali tednika, pri katerih bi bilo zaposlenih zadostno število urednikov. Modernizacija medijev pa terja tudi od nas, da te nove izzive sprejmemo in jih razrešimo.
Zaradi tega je nastala pobuda, da se poiščejo sinergije v obliki novega medijskega nastopa slovenske manjšine na Koroškem. Na podlagi ustreznih sklepov organov obeh or-
ganizacij je bila ustanovljena družba, katere nosilec sta obe osrednji organizaciji in ki bo zdaj pripravila vse korake za izdajo skupnega časopisa z ustreznim nastopom v internetu, dokumentacijsko linijo v internetu ipd.
Predpogoj je seveda, da bo ta medijska hiša upoštevala vse segmente slovenske narodne skupnosti, skratka, da bo
Modernizacija medijske podobe je potrebna
medijski nastop ustrezal pluralnim in strokovnim zahtevam slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Modernizacija je potrebna in čas, v katerem živimo, terja od nas, da sprejmemo nove izzive.
Vsaka sprememba seveda povzroča določene strahove. Praksa bo dokazala, da so ti strahovi neutemeljeni. Rezultat bo dokazal, da s sinergijami lahko prispevamo k bolj kvalitetnemu nastopu na medijskem področju tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku.
Dr. Marian Sturm
Razmišljanja ob poskusu postavljanja uradnih dvojezičnih krajevnih tabel za zeleno mizo
KI avkljub nadaljnjemu vpli-IM vanju na koroško prebivalstvo po KHD in poskušanju vzdrževanja tako zvanega »protislovenskega koroškega ozračja« z gesli po zahtevi jezikovno ločene šole, da grozi slovenizacija Koroške, se zapostavljajo »nemškokoroški« otroci in učitelji na dvojezičnih šolah, etc., posebno mladina ne sledi tej miselnosti.
Obeta se lepša bodočnost. A kmalu le, če se bodo vladajoče koroške stranke oddaljile od vplivnih nemškonacionalnih krogov in začele sožitje med narodoma graditi na trdnem temelju zgodovinske resnice, brez potvarjanja le te in uporabljanja v politične namene posamezne stranke.
Odločilno za spreminjanje protislovenskega koroškega ozračja bo zadržanje svobodnjaške stranke (FPO), ki je pri deželnozborskih volitvah leta 1999 dosegla 42 % glasov.
Do odločitve ustavnega sodišča o pravici uporabljanja slovenskega jezika kot uradnega jezika v občinski upravi iz leta 2001, posebno pa do odločitve ustavnega sodišča o postavitvi uradnih dvojezičnih krajevnih napisov, tudi leta 2001, je prizadevanje osrednjih organizacij koroških Slovencev z vodilnimi političnimi strukturami priti do sporazumov, rodilo sadove. Financira se celodnevna radijska oddaja »Radio 2« v slovenskem jeziku, financiranje dvojezičnih otroških vrtcev se je izboljšalo, vodili so se pogovori na drugih področjih.
Z razsodbo ustavnega sodišča o postavitvi uradnih dvojezičnih krajevnih napisov (rok za postavitev: 31. 12. 2002) je takoj nastal konflikt. Deželni glavar je iz bojazni pred naslednjimi volitvami ali zaradi svoje miselnosti razsodbi izrekel neposlušnost, grobo napadel predsednika in člane ustavnega sodišča ter končno izjavil (npr. kmalu po konferenci konsenza septembra 2002), da dokler bo deželni glavar on, dodatno niti en dvojezični krajevni napis ne bo postavljen.
Kmalu po odločitvi ustavnega sodišča je FPÖ ob prisotnosti deželnega glavarja organizirala shode in podpisno akcijo proti odločitvi ustavnega sodišča. Ustvarjalo se je vzdušje neposlušnosti napram državi in stav-ljalo pod vprašaj pravno državo Avstrijo. S pristankom koroške SPÖ in ÖVP je končno deželni glavar Haider izsilil tako zvano »konferenco konsenza« na Dunaju, ki je bila v pristojnosti zveznega kanclerja SchUssla. Na vrsti konferenc naj bi se po direktivah koroškega KHD in koroške FPÖ, SPÖ in ÖVP sklenil s koroškimi Slovenci dogovor o številu predvidenih uradnih dvojezičnih krajevnih napisov, kar bi lahko pomenilo »popravljanje oziroma spremi-
njanje« razsodbe ustavnega sodišča. Nezaslišana namera!
Ob upoštevanju norm razsodbe ustavnega sodišča bi se naj postavilo na Koroškem skupno 374 uradnih dvojezičnih krajevnih napisov. Pri zadnji »konferenci konsenza« 11. septembra 2002, je ležal na mizi od Koroške (KHD, FPÖ, SPÖ, ÖVP) že »potrjeni« predlog, neke vrste ultimat koroškim Slovencem. Koroška je odločila koroškim Slovencem predlagati nekaj, za kar se je vnaprej vedelo, da Slovenci ne morejo sprejeti. Ustavno sodišče je za manjšino pošteno odločilo. Da bi Slovenci v lastni zadevi sami odločali, tega še nikoli ni bilo. Komisije ne bi bilo treba! Napravili sojo, da bi se morda preko različnih pritiskov na manjšino dalo izničiti razsodbo ustavnega sodišča.
Končni predlog je vseboval poleg postavljenih 74 dvojezičnih krajevnih napisov še 18 manjkajočih iz razveljavljene zakonodaje 1. 1977 in 56 novih - skupno 148 tabel, zasiguranje financiranja otroških vrtcev in slovenskega Radia 2 ter izjavo koroških Slovencev, daje člen 7 avstrijske državne pogodbe izpolnjen.
Zopet enkrat so se po izkušenih receptih iz preteklosti
koroškim Slovencem vsiljena pogajanja končala po želji nemškonacionalnih krogov na Koroškem, v času, ko se Evropa združuje in bi bilo pričakovati, da so se celo na Koroškem že otresli zaplankanosti prejšnjega stoletja.
Poleg tega je očitno, da sta KHD in FPÖ manjšinsko vprašanje tudi tokrat znala uporabiti oziroma izrabiti za točkovanje v takoj pričetem volilnem boju in uspešno »ustrahujeta« preostali koroški vladni stranki, ki se zaradi dobrega poznavanja »koroškega protislovenskega ozračja« znajdeta v za njih zmanjšanem manevrskem prostoru. Za nemškonacionalne kroge na Koroškem velja še vedno potreba po restriktivnem pristopu reševanja manjšinskega vprašanja. Obsedeni od miselnosti 19. in 20. stoletja niso zmožni ponuditi roko sosedu. Osrednji del FPÖ (bivši nacisti in njihovi somišljeniki) očitno odloča o nacionalistični strankarski naravnanosti. Izrabljanje, na Koroškem namenoma umetno ustvarjene konfliktne situacije med manjšino in večino, se razširi na ves avstrijski prostor in uporablja v predvolilni propagandi vsaj do te mere, da se druge vodilne politike iz bojazni za glasove volil-
cev pri naslednjih volitvah utiša, kar je uspelo in je razbrati tudi iz zadržanja zveznega kanclerja SchUssla med zadnjo »konferenco konsenza« na Dunaju in iz njegove izjave po njenem zakjučku. Pri izjavah za tisk in televizijo navzoča koroška politika Ambrozy in Wur-mitzer sta se znašla ravnotako v veliki zadregi in v naglici pozabila na resnico in potrebo poštenosti v politiki.
Politiki so se odločili pripisati koroškim Slovencem krivdo za neuspeh »konference konsenza«, kar ta nikoli ni bila in so prizadeti tam imeli najmanj besede. Konferenca je bila le ena od potez v boju za glasove na bližnjih volitvah v državni zbor decembra 2002. Mislijo nekateri v FPÖ, da na Koroškem brez ustrahovanja manjšine v javnosti in ji istočasno pripisovati krivdo že za kaj, še vedno ni mogoče zmagati pri volitvah?
Mnenje drugih držav, glas Avstrije po svetu in evropsko manjšinsko zakonodajo nacionalistično usmerjeni krogi ne upoštevajo.
Razvoj obnašanja na političnem parketu v Avstriji je vedno bolj zaskrbljiv. Žal je s tem prizadeto tudi obravnavanje manjšinskih vprašanj. V bližnji bodočnosti je ob stalnemu pritisku s Koroške težko pričakovati bistveno spremembo avstrijske manjšinske politike. Manjšina lahko samo izbira med - biti poslušna ali iskati svojo pravico preko pritožb. Čas dela zanjo.
Franc Kukoviča
Pripravil Franc Wakounig
I etos se koroški Slovenci spo-Lminjamo dveh usodnih zarez v zgodovini našega naroda: pregona nad 300 družin in pa začetka oboroženega upora na Koroškem proti nacionalnemu socializmu. V tem uporu so predvsem fantje in možje iz okolice Sel in Železne Kaple odigrali pomembno vlogo.
Med njimi je bil tudi Pavel MAK, po domače Gregijev na Srednjem Kotu. Za boj proti okupatorju je sprejel številna odlikovanja in priznanja. Po upokojitvi je začel pisati svoje spomine, ki jih bo Slovenski vestnik objavil v izvlečkih.
Zakonca MAK Gregor in Zofija, roj. Doujak, sta leta 1925 kupila od Spodnjega Dovjaka majhno zemljišče in istega leta zgradila na njem hišo, p. d. pri Gregiju, v katero se je takoj vselila takrat šestčlanska družina: oče in mati ter otroci: Fe-liks/Felan, Marija/Mici, Pavel in Pavla. V novem domovanju pa so še rodili: Jože/Joza, Franc /Franci, Uršula/Urši in Pri-mus/Primi.
Preseljevanja
Leta 1931 seje družina preselila na dom matere Zofije k Šti-nu, kjer se je rodila hčerka Sofija/Zofi. Zaradi spora s Štinom je Zgornji Žerjav/Franc Mak iz Zgornjega Kota 5, ponudil bratu Gregorju Maku Kovačičevo kmetijo v Slovenjem Plajberku. Leta 1931 se je cela družina preselila v Slovenji Plajberk, kjer se je leta 1935 rodil še zadnji otrok Mateus/Tevži. Kmetija je imela do 25 glav govedi, kupil pa jo je Zg. Žerjav. Ker pa v predvidenem času ni mogel vse odplačati, je bila kmetija prodana, Gregijeva družina pa se je morala po štirih letih izseliti. Preselila se je k Zgornjemu Faleju, kjer je do leta 1941 imela v najemu kmetijo.
Po preteku pogodbe se je družina Mak preselila v Brodi, kjer je vzela v najem kmetijo Plaznik. Lastnik kmetije je bil veleposestnik Voigt. Tu je družina malo laje živela. Imeli so konja, dva težka vola, štiri krave, ovce in svinje. Najstarejši sin Feliks je moral leta 1941 oditi v nemško vojsko, leto za njim pa še jaz, sin Joža pa je bil leta 1943 vpoklican v RAD (Reichsarbeitsdienst).
V partizane
Mene, Pavlna, so leta 1942 poslali v pionirsko enoto v Schwarzach-St. Veit na Salzburškem, kjer sem bil po zdravniškem pregledu zaradi bolezni po enem tednu izpuščen iz vojske in poslan domov. Vse do meseca marca 1944 sem opravljal gozdarska dela. Med tem časom pa sem bil večkrat poklican na nabor. Marca 1944 sem bil vpoklican zopet v vojsko, tokrat v Salzburg, kjer sem ostal do avgusta 1944, ko sem dobil dopust. Doma sem bil le nekaj dni. 3. septembra 1944 sem z mlajšim bratom Franci-
jem šel na obisk k Pikcu, kamor so prišli partizani, ki so naju oba mobilizirali. Brat Joža je že bil pri partizanih. Pozneje je prišel na dopust tudi najstarejši brat Feliks, ki je kmalu potem odšel tudi v partizane. Tako so bili v partizanih kar štirje člani Gregijeve družine.
Jaz sem se najprej nahajal v II. bataljonu, ki mu je poveljeval komandant Dolinar, politkomisar pa je bil Miloš.
Nekega septembrskega dne leta 1944 sta bila oba bataljona pri Maleju v Koprivni. S skupi-
no partizanov so me od tu poslali po orožje, municijo in obleko v Solčavo. Tam sem naletel tudi na Nikolaja Schmid-maierja, po domače Ridovčeve-ga Miklavža iz Brodi. Njega je 4. avgusta 1944 na prošnjo matere, ko je kot Stabsfeldwebel bil v Brodeh na dopustu, mobiliziral Janko Tišler-Žaromil.
Spopad v Beli
Čez teden dni smo se vračali s polnimi nahrbtniki. Z nama sta šla tudi komandant za Koroško, Stojan in spremljevalec. Imela sta vsak svojega konja in radijsko postajo, tako da je lahko govoril z angleško vojno komisijo, ki se je takrat nahajala v Solčavi. Na meji sta pustila konja.
Bil je lep, sončen dan, ko smo šli skozi Belo. Ustavili smo se pri neki kmetiji, kjer je bila doma samo neka ženska. Skuhala nam je žgancev in postregla z mlekom. Polegli smo okrog hiše, komandant pa je ležal v hiši. Imeli smo postavljeno stražo, ki je opazila policijo in takoj obvestila komandanta. Medtem pa je policija že začela streljati.
Vsi so zbežali in pustili nahrbtnike, le jaz sem ga odnesel. Skril sem se v bližini in opazoval, kako je policija odnašala nahrbtnike.
Ker nisem vedel, kam so ostali bežali, sem po odhodu
policije stopil v hišo, kjer mi je žena rekla, naj kar počakam, ker me bodo partizani prišli iskat. In res so prišli. Od tam smo otem šli na Obirsko do kmeta trukla, kjer sta bila dva bataljona. Tu sem dobil angleško vojaško obleko in dežni plašč.
V 2. bataljonu
Pri Štruklu so se formirale razne partizanske enote. Jaz sem bil dodeljen 2. vodu 2. bataljona, poveljeval pa mu je Franci Pavlin. V bataljonu je bila še ruska četa, ki je štela okrog 30 mož.
Pri Štruklu je bilo določeno, da se rusko četo, razen komandan-ta-majorja in nekaj vojakov, razoroži. Zadrževala se je v neki lovski koči, precej stran od Štrukla. Ruski major je imel govor in svoje podrejene obvestil, da bodo odšli drugam, v drugo partizansko enoto, tu pa naj pustijo orožje. Nastal je precej žalosten prizor, vendar so orožje le oddali. Jaz sem k Štruklu nesel 10 pušk-mavzeric.
Četa je potem odšla na vse strani, celo v Borovlje, z namenom, da žažge žago, ki pa je navsezadnje le niso, ampak so vzeli velik in težak pisalni stroj, ki sem ga moral nositi tudi jaz. Pot je bila zelo naporna. Šli smo skozi Šmarjeto in Apače v Homeliše do Ravnika, kamor smo prišli proti jutru s polnimi nahrbtniki in polegli.
Postavili smo stražo, ki pa je šla k sosedu po kruh. Z njo je šel tudi ruski vojak. Sosed je mislil, daje to nemški zaupnik (»Geheimer«) in odšel obvestit policijo.
Desetar
Jaz sem še spal na skednju, ko zaslišim strašno streljanje. S puško v rokah in z drugimi tovariši sem zbežal s skednja, umik pa je ščitil komandir. Policija je požgala vse, kar so pustili partizani, ujela pa je tri partizane (eden je bil z Bleda in je nosil mino-
metalca, drugi pa je bil kuhar). Z nami sta bili tudi dve partizanki, Tasija in Vera. Ostali smo brez hrane. Komandir mi je naročil, naj pri kmetu Ravniku vzamem eno ovco. Z menoj je bil še nekdo, ko sva jo z zvoncem ujela in jo skupaj klala. Bataljon se je nahajal na vrhu sedla. Tam je komandir pohvalil nekaj junaških partizanov, med njimi oba moja brata Francija in Joža. Komandir Dolinar in komisar Miloš sta me imenovala za desetarja. Pod seboj sem imel pet fantov: Cerkovnika, Gusteljna Dovjaka in še tri druge, a se njihovih imen ne spominjam več.
Po dezerterja
Dobil sem nalogo, da grem v Sele mobilizirat dezerterja iz nemške vojske, Ražarjevega Tevžija in Covnarjevega Han-zija. Ko smo šli proti Šajdi, se je nekdo zadrl »Hanzi, skoči in beži!« Tisto noč je močno deževalo. Pri Covnarju smo prenočili na skednju.
Drugi dan smo preko Šajde šli k Peruču, kjer je bil bataljon. Čez nekaj časa se je prikazal Covnar Hanzi. Na vrhu Šajde je desetina držala zasedo (stražo). Od Peruča se je bataljon podal v Sele, kjer smo šli h kmetu Ko-\ šutniku. Bataljon je imel precej novincev, predvsem Primorcev. Ko sem razpostavil stražo, smo dobili obvestilo, da prihajajo Nemci. Bataljon se je umaknil, jaz pa sem moral počakati na stražo, da se je vrnila. Potem smo šli za bataljonom in na stezi je že bila nemška zaseda. Začel sem klicati: »Kdo je tam?« V tem je že začelo pokati in v zrak so letele rakete. Nemci so ujeli dva partizana, eden je bil Cerkovnik, ni pa manjkalo veliko in ujeli bi tudi mene. Stekel sem viosoko v hrib, se skril v cvetje in od utrujenosti zaspal.
Bataljon je prišel čez Košuto, na žalost pa se je en partizan ubil v skalovju.
Policija se je ves dan zadrževala po grebenih, na večer pa je začela spuščati v zrak rakete kot signal, naj se razpostavljeni policaji zberejo in pripravijo za odhod.
Prisebnost mame
Jaz sem šel domov k Plazniku, kjer sem prenočil. Zjutraj, 26. oktobra 1944, je policija obkolila kmetijo. Hotel sem zbežati skozi zadnja vrata, ki so bila zasteklena, ko jih je ravno hotel odpreti policaj. Hitro sem se umaknil na podstrešje, od koder sem gledal skozi špranje v steni na dvorišče in videl vse polno policistov s psom.
Dva policista sta vstopila v hišo in spraševala po meni. Sestra Pavla jima je predstavila brata Primija. Policaja sta začela preiskovati sobe in nazadnje sta vstopila še v spalnico sester Micije in Pavle. V spalnici je viselo več slik in fotografij, ki sta si jih policaja z zanimanjem ogledovala, sestri pa sta ju zabavali in s tem zaposlili. To je trajalo kar nekaj časa. Med tem pa me je mama prav po tiho poklicala, naj pridem s podstrešja v veliko hišo (dnevno
sobo), kjer je bila preiskava že končana. To sem neopaženo tudi storil in tu počakal do odhoda policijske patrulje. Zahvaljujoč se prisebnosti mame in zvijačnosti obeh sester sem jo srečno odnesel.
Popoldne istega dne pa so prišli k Plazniku esesovci iz koncentracijskega taborišča pri Sveti Ani in aretirali sestri Mi-cijo in Pavlo ter ju na zaslišanje odpeljali na južno stran Ljubelja. Zasliševali so ju zaradi zvez z esesovci, ki so jih 22. oktobra 1944 v južnem kacetu aretirali zaradi izdajstva, češ da so hoteli pobegniti k partizanom. Čeprav so zasliševali vsako posebej, sta se sestri dobro zagovarjali in sta vse utajili. Bili sta izpuščeni in v spremstvu esesovcev pripeljani domov. Istega dne je pogorela tudi osnovna šola v Brodeh, katero so zažgali partizani, da se vanjo ne bi vselila policija.
Kurir
V bataljon se nisem več vrnil, temveč sem bil premeščen kot kurir k terenski politični organizaciji. Tu sem ostal do konca vojne. Tudi ostali trije bratje so bili dodeljeni h kurirjem. Kurirsko zvezo sem vzdrževal od Franca na Zgornjem Kotu do kmetije Mačiž (Maurer) v Brodeh.
Neko noč sem z bratom Jo-zom šel na vezo. Pod Kloštmi-kom sva zagledala stoječi osebi s puškami na ramah. Ko sva se jima približevala, sem zavpil »Kdo tam?« Dvignila sta roki in vpila »Partizani! Partizani!«. Ko sva prišla do njiju, sta naju začela močno objemati.
Opomba Janka Tišlerja:
»To je bilo 23. novembra 1944, ko so iz ljubeljskega kaceta na koroški strani pobegnili štirje francoski interniranci: Marcel Aubert, Andre Menard, Camille Becquer in Andre Moreau. Pri begu so ranili dva esesovska stražarja in jima pobrali puški. Dve noči so se skrivali pri Spodnjem Strahu, kjer je bila gospodinja Ljudmila Poschin-ger. Potem pa jih je kurir Tine Mulej iz Begunj odpeljal v Mečižev senik, kjer so čakali na naslednjo kurirsko zvezo).«
To sta bila dva od pobeglih francoskih internirancev. Z bratom Francem sva ju odpeljala v bližnji hlev, sam pa sem šel v hišo in družini dejal, da sta v hlevu dva Francoza. Prosil sem, če bi jima dali kaj toplega jesti.
Ko sta se malo okrepčala, sta odšla z nama in to kar po cesti do Oriča (Schmiedmaier) nedaleč od Nemškega Petra. Jaz sem hodil spredaj, Francoza v sredini, zadaj pa je bil brat Franci. Odpeljala sva ju k nam domov (k Plazniku), kjer sta ju starša in sestri pogostili. Za piti pa so jima dali dober domač mošt. Bila sta zelo postavna fanta in imela sta vsak svojo puško.
Po okrepčilu sva ju odpeljala preko Oslice k Francu na Zgornji Kot, kjer se je takrat zadrževal partizanski bataljon. Sprejel ju je v svoje vrste.
Nadaljevanje In konec naslednjič
SPOMINI PARTIZANA PAVLA MAKA
m#
Življenjska pot koroškega Slovenca Ij
m c v J*
\
POMEMBEN PRAZNIK PODJUNSKIH LOVCEV
100 let Lovske družbe Blato
Stanko Kraut čestita Fricu Kumru
21. septembra 1902 je bila na Blatu ustanovljena Lovska družba Blato. Njen prvi predsednik je bil Janez Eberwein, po domače Humčar, gostilničar na Humcu/ pri Božjem grobu, njegov namestnik je bil Bartolomej Sadjak, Klančnik v Rinkolah. On je bil tudi lovovodja, po tedanjih pravilih je to bil direktor lova.
Jožef Thaler iz Vogrč je bil ekonom, danes je to blagajnik, tajnik pa je bil Ludvik Terpotic, ki je izvrševal tudi nalogo namestnika ekonoma.
Dvojezičen naziv
Blaška lovska družina je od vsega začetka igrala pomembno vlogo v krajevnem lovskem in družbenem dogajanju. To se odraža tudi v njenem dvojezičnem imenu »Lovska družba Blato-Jagdgesellschaft Moos«. Njeno delovno območje obsega bivšo občino Blato in dele nekdanje pliberške občine, sega pa od Drave do vrh Komlja. Vsega skupaj lovijo člani Lovske družbe Blato na 3750 ha lovne površine. Družba ima 40 članov, od tega je več kot četrtina mladih lovcev.
Za ta pozitiven razvoj v lovski družbi je skupno z odborom zaslužen predsednik Fric Kumer, po domače Črčej na Blatu. Zaradi vzornega delovanja kot lovec in kot funkcionar strokovnih lovskih združenj, dolga leta tudi vodi Klub prijateljev lova, je prejel visoka priznanja lovskih zvez Koroške in Slovenije.
Pokrajinska različnost in pestrost lovišča se odraža tudi v divjadi. Stalna divjad so sme in zajci, ter seveda lisice, kune in dihurji, v višinskih predelih pa so tudi gamsi in jeleni. Pri srnjadi dela preglavice visoko
število povozov, saj letno na cesti konča okoli 50 srn. Divji petelin je nekdaj »bil ponos našega lovišča, a zdaj je skorajda že izginil«, otožno ugotavlja Fric Kumer. Pa tudi male divjadi je vse manj, kar je na žalost splošen pojav.
Zato pa imajo zadnja leta novega stalnega gosta-divjega prašiča. Nekateri lovci so že na Komlju uplenili kar kapitalne neresce.
Stiki in diplomatski lovi
Lovska družba Blato uživa daleč naokoli med lovci visok u-gled. K temu so bistveno prispevali nekdanji diplomatski lovi, ki jih je organizirala na posredovanje Kluba prijateljev lova, strokovno-stanovske organizacije slovenskih lovcev na Koroškem. Med drugim je bivši veleposlanik SFR Jugoslavije na Dunaju Pribičevič bil gost blaških lovcev, prišli so visoki predstavniki lovske bratovščine Slovenije in Koroške kot Rado Pehaček, Gerhard Anderluh, Bruno Skumavc in Lojze Briški ter drugi.
Zasluga Kluba prijateljev lova
Veliko pozornosti pa družba namenja prekomejnemu lovskemu sodelovanju. Tudi pri tem je Klub prijateljev lova doprinesel svoj pomemben delež. Desetletja zdaj že obstajajo lovski stiki z Lovsko družino Pe-tišovci-Lendava v Prekmurju, z Zvezo lovskih družin Maribor, z novoustanovljeno Lovsko zvezo Koroške na Prevaljah, z Zvezo lovskih družin v Novem mestu in na Notranjskem ter z lovci v Goriških Brdih.
100-letnico svoje družbe so blaški lovci praznovali v nedeljo, 6. oktobra 2002, s slavnostno akademijo v pliberškem Kulturnem domu. Dopoldne ob
10.	uri pa je bila v cerkvi na Humcu maša za vse rajne člane LD Blato, ki jo je daroval pli-berški dekan Ivan Olip, olepšali pa krajevni rogisti.
Popoldanska proslava v Kulturnem domu, pričela se je z minuto molka za preminule člane LD Blato, je bila odraz u-gleda in priznanosti blaških lovcev s Fricem Kumrom na
KNJIŽNA NOVOST
Okolica Dobrača je polna skritih biserov
Gerhard Maurer, Annemarie Ribitsch, Gerhard Pilgram in Thomas Busch (z leve)	Foto: Štukelj
Qo uspešnici »Kärnten. Unten r durch«, kije izšla pri založbi Drava leta 1998, se je Gerhard Pilgram podal z Gerhardom Maurerjem v preteklem letu v okolje beljaške razgledne gore Dobrač, s katere je čudovit pogled na spodnjo Ziljo, Rož, na visoko dolino rudarskega kraja Bad Bleiberg, Dravsko dolino itd.
Ob vznožju Dobrača v razsežnosti 150 kvadratnih kilo-
metrov se nahajajo raznolike naravni, naselitveni prostori, znameniti kulturni spomeniki, zgodovinska prizorišča ter spričevala sodobne umetnosti. Pomembno mesto v okolici Dobrača je nekoč imelo rudrastvo in pa železna industrija.
Kulturno-zgodovinski vodič skozi to deloma propadajočo pokrajino s posebnim šarmom je razdeljen na 4 etape z opisom
poti/ture, kulturnozgodovinskimi, naravnimi znamenitostmi in gostinsko ponudbo. Drugi del knjige »Verschütt gehen, wandern und einkehren rund um den Dobratsch« je namenjen nekaterim razglednim točkam in pa krajem okrog Dobrača. Knjigo pojmujeta avtorja Gerhard Pilgram in Gerhard Maurer kot navodilo za kritično »branje« Dobrača in njegove okolice.
Publikacijo odlikuje lep, lahko berljiv, pisan jezik in številni čmo-beli fotografski posnetki (Gerhard Maurer). Knjiga je izšla pri založbi Drava in obsega 272 strani, stane pa 18 evrov.
Predstavitev knjige v razvalinah samostana iz 12. stoletja v Podkloštru je popestrila glasbena skupina z Emilom Krištofom na čelu. Popoldne so si številni pohodniki na pešpoti s Čajne v Podklošter ogledali nekatere skrite zaklade ter zanimivosti kulturne pokrajine.
M. Š.
čelu. Med gosti, ki so jim tudi čestitali, so med drugim bili pliberški župan Rajmund Grilc, lovski referent Jurij Mandl, zbornični svetnik SJK Štefan Domej, krajevni lovski mojster Albin Knafl, bivši predsednik Lovske zveze Slovenije Dušan Jukič, zastopnik občine Bistrica Andrej Wakounig in šmihel-skih lovcev Stanko Kraut, predstavnika Kluba prijateljev lova Marica Pradetto in Mirko Kelih, ter predstavniki prijateljskih lovskih družin in zvez iz Slovenije.
V pozdrav so zatrobili rogisti s Pece, z ubranim petjem pa je svečanost olepšal Moški pevski zbor »Kralj Matjaž«.
Predsednik Fric Kumer je orisal razvoj družbe ter se dotaknil tudi perečih točk, s katerimi se danes sooča lovstvo. Okrajni lovski mojster Knafl je poudaril zasluge družbe, da je lov ostal v domačih rokah, župan Grilc pa je dodal, da v demokratično urejeni družbi lov ne sme biti privilegij maloštevilnih izbrancev.
Posebej se je župan zahvalil Fricu Kumru za navezovanje mednarodnih stikov. Imenoval ga je »zunanjepolitičnega ambasadorja občine Pliberk«. Štefan Domej se je v imenu kmetov zahvalil, da- blaška lovska družba nikoli ni zlorabljala zaupanja kmetov. V pogovoru s Slovenskim vestnikom je Domej izrazil predlog, da bi občina Pliberk Fricu Kumru podelila častno občanstvo za vse zasluge v prid splošne dobrobiti.
Proslava je bila vzorno dvojezična. To pomeni, da je tudi po tej plati, ne le po lovskoetič-ni, Lovska družba Blato zgled vsem ostalim lovskim družbam ter uradnim ustanovam, je poudaril občinski lovski referent Jurij Mandl.
Lepo darilo pa si je družba sama pripravila s posebno brošuro, ki osvetljuje 100 let LD Blato. V njej so objavljeni prispevki tudi mladih članov družbe, posebej zanimiv pa je strokoven članek dipl. inž. Štefana Hobla o gozdu in divjadi.
Franc Wakounig
časopis, nista osrednji organizaciji temveč štiri privatne osebe. Skupni časopis bi bil potemtakem privatni medij štirih oseb.
3. Združitev obeh tednikov prav dva mesca pred občinskimi volitvami je vrhu tega zelo problematična, saj bi se vršila na višku volilnega boja in s tem pomenila nepotreben eksperiment v zelo kočljivem času.
Predsednik EL in član Zbora narodnih predstavnikov Andrej Wakounig poleg tega opozarja še na dejstvo, da je Zbor narodnih predstavnikov kot najvišji organ Narodnega sveta pred več ko poldrugim letom sprejel le načelen sklep o pravilnosti združevanja. Do danes pa s strani Zbora ni prišlo do nobenega izvršilnega sklepa in sedaj predlagana oblika ustanovitve skupnega časopisa, katerega nositelji so štiri privatne osebe in ne osrednje organizacije, mora dobiti na vsak način še privoljenje Zbora narodnih predstavnikov.
Nadaljnje informacije: telefon 0463/54 0 79; www.elnet.at
Sklep pokrajinskih odborov EL
Prejšni teden sta zasedala pokrajinska odbora EL (Pokrajinski odbor za Rož in Ziljo v Šentjanžu 2.10, in Pokrajinski odbor za Podjuno v Dobrli vasi 3. 10.) in sprejela glede morebitnega skupnega časopisa sledeči sklep:
1.	Zahtevamo ohranitev Našega tednika s prilogami in Slovenskega vestnika vsaj do časa po občinskih volitvah marca 2003.
2.	V pripravo in izvedbo združitve obeh časopisov mora biti vključena tudi Enotna lista.
3.	Pri morebitni medijski družbi koroških Slovencev mora biti udeležena tudi Enotna lista.
4.	Odklanjamo, da so družabniki privatne osebe. Družabniki morejo biti samo organizacije in ustanove slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ne pa privatne osebe.
TISKOVNA IZJAVA
EL v zadevi
skupnega
časopisa
Qredsednik EL Wakounig: I »Skupni časopis bi bil načelno dobra stvar, a sedaj predlagana oblika združitve je popolnoma nesprejemljiva!«
Že nekaj let se govori o združitvi Našega tednika in Slovenskega vestnika. Tudi Enotna lista je načelno vedno pozdravljala take namere, a sedaj predlagana oblika zdužitve teh dveh tednikov je iz naslednjih razlogov popolnoma nesprejemljiva:
1.	Priprave za skupni časopis in ustanovitev družbe »SloMedia« so bile popolnoma netransparentne in potekale mimo važnih manjšinskih organizacij in celo mimo najvažnejših gremijev Narodnega sveta in očitno tudi Zveze slovenskih organizacij.
2.	Po družbeni pogodbi družabniki družbe »SloMedia«, ki naj bi izdajala skupni
USPELA PREMIERA ŠMIHELSKE MLADINE
Ko odpovedo starši in robot
I esen je prišla v deželo in z J njo tudi premiere igralskih skupin številnih slovenskih prosvetnih društev. Skupine so se na premiere oz. na predstave pripravljale tudi v Fiesi, o čemer smo v SV obširno poročali. Minuli konec teden sta bili na sporedu kar dve premieri, ena v Selah, druga pa v Šmihelu.
KPD Šmihel je z dvema skupinama, z igralsko in z lutkarsko, sodelovalo v Fiesi. Kot prva je Gledališka skupina 7 : 6 domačega društva vabila v nedeljo, 6. oktobra 2002, na premiero v šmihelski farni dvorani.
Pod vodstvom režiserke Alenke Hain in mentorke Micke Opetnikove so mladinke in mladinci naštudirali Petanovo igro »Starši naprodaj«. Vsebina v nekaj besedah: zaradi poklicnih obveznosti staršev se otroka čutita osamela in zato toplino ter domačnost iščeta drugod, na primer pri hišniku in pri robotu. Kaj
kmalu pa se izkaže, da robot, ta novodobna iznajdba kljub vsem reklamnim trikom prodajalk in kljub vsem tehničnim finesam ne more nadomestiti urejenih družinskih odnosov.
Skupina 7 (deklet) : 6 (fantov) je delo z nepreslišnim so-cialnokritičnim naglasom odigrala zelo prepričljivo in živahno, nastopajočim se je na obrazih poznalo, da uživajo na odru in v igri. Potrebno odrsko napetost jim je uspelo obdržati od prve do zadnje scene. Dejansko so se vsi nastopajoči tako rekoč dobesedno potopili v svoje vloge in karakterje in jih zato tudi zmogli avtentično postaviti na oder. Posamezni člani so pravi odrski up za prihodnost, celotni skupini ter režiserki in mentorici je treba izreči veliko priznanje za predstavo.
Igrali so: (najprej sedmerica): Marija Domej (živahna naviga-torka), Lucija Wakounig (odloč-
Foto: Franc Opetnik
na šefica), Kristina Gril (prodajalka Ančka), Katarina Igerc (televizija), Daniela Wutte (Peter Pan), Tamara Igerc (Rdeča kapica), Katja Kert (volk), in (še šesterica) David Opetnik (Peter), Marjan Rosenzopf (hišnik), Andreas Wutte (robot Pepi), Daniel Opetnik (kupec), Emanuel Wutte (šerif) in Martin Opetnik kot Sherlok Holmes.
Pohvalo pa so si zaslužili tudi vsi tisti, ki so za kulisami pripomogli k uspehu predstave. Za res čisto in lepo izgovorjavo, torej za nivojski odrski jezik je skrbel Aleksander Tol-majer, sceno in kostume so imeli na skrbi Simona Krajger, Erhard Stuck, Gabrijel Krajger in Krista Pečnik, Niko Krištof pa je bil dežurni tehnik.
Na vznožju Katarine pa se že pripravljajo na nove naloge: od 17. do 20. oktobra 2002 bojo izvedli 5. mednarodni lutkovni festival ciklcakl (glej posebno poročilo), navrh pa bo premiera lutkovne skupine.
Franc Wakounig
BELJAK - KONCERT S PRIJATELJI
Glasbeni šopek iz Kanalske doline
Po padcu meje med Avstrijo in Italijo so se kontakti med Kanalčani in tukajšnjim obmejnim prebivalstvom izboljšali in razširili. Ženski kvintet je pri nas znan in priljubljen, nastopa pa na raznih koroških odrih. Pesem, ki je združevala in še
Višarski ženski kvintet
1 # Beljaku je pretekli petek V predstavil ženski kvintet »Višarje« svojo novo zgoščenko, na dobro obiskanem koncertu pa so sodelovali še oktet »Rosentaler«, moški zbor iz Afritza in »Vaščani pojo«.
združuje ljubitelje in ljubiteljice zborovskega petja preko političnih in družbenih meja, je spet pokazala svojo kulturno povezovalno poslanstvo.
Nadarjene pevke ženskega kvinteta »Višarje« pod vodst-
vom Ane Missoni so navdušile publiko z žlahtnimi glasovi, pele pa so kar v treh jezikih, ki se še govorijo v Kanalski dolini. Njihov repertoar pa je obsegal domače, narodne, duhovne in pobožne pesmi. Skupina »Rosentaler« pod vodstvom Karla Kuchlerja je blestela s harmoničnim nastopom, vžgala pa je pesem našega nepozabnega skladatelja Pavleta Kernjaka »Jaz bi rad cigajnar bil«. Čutno so zapeli tudi slovensko koroško himno »Rož, Podjuna, Žila«.
»Vaščani pojo« z zavzetim voditeljem Jožkom Kovačičem so z navdušenjem predstavili slovensko ljudsko glasbeno zakladnico v izvirnih melodijah. V spored so vključili tudi nemške pesmi.
Nastopajoče pevce in pevke je publika obdarila z močnim aplavzom. Posamezne točke bogatega sporeda je mojstrsko povezovala Annelies Wernitz-nig.	M- š.
5. LUTKOVNI FESTIVAL CIKLCAKL
Šmihel spet
mednarodno
lutkovno
• ■VI/
sredisce
TTačelo se je ob koncu leta L1993, ko so šmihelski lutkarji v čast svoje 15-letnice priredili prvi lutkovni festival, po domače bolj znan kot CIKLCAKL.
Jeseni 1. 1999 je KPD »Šmihel« gostilo vseavstrijsko lutkarsko srečanje »ANIMA« in ga povezalo s ciklcaklom.
Letos bojo Šmihelčani izvedli že 5. mednarodni lut-
Posebnost oz. enkratnost šmihelskega lutkarskega festivala ciklcakl je ta, da se v majhni vasici, na podeželju, odvija odrski Spektakel, ki ga po njegovi zasnovi in kakovostnih kriterijih običajno srečamo le v urbanih kulturnih sredinah, torej v mestih s pestrim lutkarskim sporočilom in bogato ter dolgo odrsko tradicijo.
Prav dejstvo pa, daje nosilec mednarodnega festivala ciklcakl, ki je postal merilo za vso državo, južnokoroško slovensko prosvetno društvo, v državnem merilu manjšinsko društvo, daje temu dogodku še dodatno veljavo in pozornost, društvu pa ustrezno priznanje.
Na letošnjem festivalu ciklcakl bojo sodelovale skupine iz Slovenije, Slovaške in Avstrije. Začelo se bo v četr-
Prizor iz igre »David in Golijat«
tek, 17. oktobra, ob 9 uri dopoldne s predstavo »Lalanit« Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
Na sporedu je vsega skupaj enajst (11) lutkovnih predstav v štirih dneh in ena delavnica. Prve bojo že dopoldne za otroke, zadnje pa še zvečer, celo ob 22. uri, tedaj za bolj ponoč-njaške ptiče. Že ta časovni razpon prireditev je dober dokaz za to, da ciklcakl vsakomur nudi dobro lutkovno hrano.
V soboto, 19. oktobra, bo ob 11. uri nastopila lutkovna skupina »Navihanci« iz Celo-va, popoldne, po nastopu gledališča Papilu iz Ankarana pa bo delavnica »Miška«.
Zaključek ciklcakla bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 11. uri, ko bo po maši nastopilo Lutkovno gledališče Maribor s »Snežno kraljico«.
Kdor ima otroke in čas, naj si z njimi ali pa samotež ogleda eno od številnih predstav letošnjega ciklcakla. Vse predstave so v šmihelski farni dvorani, točnejše podatke o predstavah pa lahko razberete iz prirditvenih oglasov.
Franc Wakounig
kovni festival, ki je že zdavnaj postal pojem najkvalitetnejšega lutkarstva. Temu festivalu v Avstriji ni para, pa tudi daleč preko njenih mejah se je treba ozreti, da srečaš tako zagnane lutkarje.
Scena lutkovnega gledališča »Koruzno zrno«
»Kako si ohranimo zdrave zobe -novosti v profilaksi zobnega zdravstva«
To je tema naslednjih dveh oddaj »Zdravje in socialna varnost« Slovenskega zdravniškega društva v radiu AGORA v ponedeljek, 14. 10., in 28. 10., od 18. do 18.45 ure. Poslušajte intervju s strokovnjakom zobne medicine dr. Michaelom Weberjem!
PRIREDITVE
ČETRTEK, 10. 10._____________
CELOVEC, pred stolnico (Dom-platz) - »Koroška drugače«
9.00	»Drugačna fešta« - branja, koncerti, predavanja in kabaret ob 10. oktobru
LJUBLJANA, v Slovenskem etnografskem muzeju - Slovenski etnografski muzej, SPZ
11.00	Predstavitev knjige etnologinje Irene Destovnik »Moč šibkih -ženske v času kmečkega gospodarjenja«
18.00	Odprtje razstave »Moč šibkih -ženske v času kmečkega gospodarjenja«
PETEK, 11. 10._______________
ROŽEK, Semislavče, Galerija Šikoronja
18.00	Odprtje razstave del Gertrud Weiss-Richter; posredovanje umetnosti z Janjo Zikulnig 18. 10. ob 17. uri
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
20.00	Diapredavanje Hanzija Weissa o Mongoliji. Predavanje bo v slovenskem jeziku.
SOBOTA, 12. 10.______________
PLIBERK, kulturni dom - KKD Vogrče
19.00	Premiera otroške gledališke predstave »Pika nogavička«. Nastopa otroška gledališka skupina iz Vogrč
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
20.00	Diapredavanje Hanzija Weissa o Mongoliji. Predavanje bo v nemškem jeziku.
GLOBASNICA, gostilna Hudi -Globaški lovci
20.00	Lovski pels. Za ples igrajo »Podjunski fantje«
ŠMIHEL, farna dvorana - Initiative Minderheiten, KPD Šmihel, SPZ
20.00	Heimat; Das Eigene und das Fremde - glasba in branja, večjezično. Nastopajo: Sevko Pekmezovič, plesalec iz Bosne; zbor KSŠŠD, ansambel Mandys Mischpoche z Dunaja, Magda Kropiunig in Jani Oswald
OBIRSKO, pri Kovaču - Alpski klub »Obir»
20.00	Koncert »Od kvarteta do okteta«. Nastopajo: Vokalni kvartet »Habrovi fantje« iz Slovenije; Vokalni kvintet »Foltej Hartman« iz Pliberka; Vokalni sekstet »Vocapella« iz Borovelj; Vokalni septet iz Slovenjega Plajberka; Vokalni oktet »Podoglatji« in ansambel _______»Goličnik« iz Slovenije______
TOREK, 15. 10._________________
DUNAJ, SZI, Seilerstätte 2, 1. okraj - SZI
18.00	Pogovor z veleposlanikom R Slovenije Ernestom Petričem; likovna retrospektiva del Jožeta Boschitza »Neznosna bližina stvarnosti«, nato družabnost
SREDA, 16. 10._________________
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v Višji šoli - Katoliška prosveta
18.30	Zeliščna kuhinja. Vodi Mag. Nataša Partl. Prispevek: €
11,—. Prosimo za prijave, tel: 04253/360
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
20.00	»Okus po moškem« (gledališki abo). Gostuje Slovensko stalno gledališče Trst.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
19.30	Tinjska serija: Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? Predavanje I. del: »Krajevna imena kot kulturna dobrina«, predava univ.-doz. dr. Peter Jordan; Predavanje II. del: »Koroška .. slovenska in nemška imena«, predavatelj univ.-doz. dr. Heinz Dieter Pohl
ČETRTEK, 17. 10._______________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel, K KZ
Lutkovni festival »CIKL CAKL«
09.00	»Lalanit«. Gostuje lutkovno gledališče; predstava za šole in vrtce. Nadaljnja predstava ob
10.30
19.00	Otvoritev lutkovnega festivala nato lutkovna predstava »ela hop«. Gostuje lutkovno gledališče Piki (SK)
22.00	»Nylon«. Gostuje lutkovno gledališče Koruzno zrno, Slovenska Bistrica
ŠENTJANŽ, K & K - K & K
19.00	Odprtje razstave Christofa Šubika »und wir zogen nach Friaul/in odšli smo v Furlanijo«
PETEK, 18. 10. ______
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel, K KZ
Lutkovni festival »CIKL CAKL«
08.30	»Im Königsschloss ist der Teufel los«. Gostuje Puppentheater Bavastel,
Gradec; predstava za šole in vrtce. Nadaljnje predstave ob
9.30	in 10.30.
BILČOVS, v Posojilnici-Bank
19.00	Odprtje razstave del Petra Gottharda »Slike in skulpture«; poje MoPZ »Bilka«
ŠMIHEL, v ljudski šoli - Občina Bistrica nad Pliberkom, MoPZ »Kralj Matjaž«
20.00	Koncert »Š pesmijo v jesen«. Nastopajo: Doppelsextett Velden, Kranjski kvintet, Glasbena šola (Monika Thurner in Nataša Koncilija), MoPZ »Kralj Matjaž«
ŽELEZNA KAPLA, v zdravilišču -občina Železna Kapla-Bela in zdravilišče Železna Kapla
20.00	Literarno branje in koncert. Nastopajo: kvintet Smrtnik, Josef Mihaljevič bere dela domače avtorice Erne Wobik
SOBOTA, 19. 10._______________
ŠMIHEL, fanra dvorana - KPD Šmihel, KKZ
Lutkovni festival »CIKL CAKL«
11.00	»Sinjemodri Peter«. Gostuje lutkovna skupina Navihanci, Celovec
14.00	»Miška smetiška«. Gostuje lutkovno gledališče Papilu, Ankaran. Nato delavnica »Miška«, za otroke od 6. leta naprej.
21.00	»David und Goliath«. Gostuje Puppentheater Peter Ketturkat, Dunaj
OBIRSKO, pri Kovaču
20.00	Koncert in ples. Sodelujejo:
Trio Pegrin, Koroški jeklarji. Za ples igra ansambel Pavlič
NEDELJA, 20. 10.
ŠMIHEL, fanra dvorana - KPD Šmihel, KKZ
Lutkovni festival »CIKL CAKL«
11.00	»Snežna kraljica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor
PETEK, 25. 10.________________
LJUBLJANA, v operi - KKZ in Društvo prijateljev slov. Filharmonije Ogled opere Nabucco. Prijave: KKZ, tel.: 0463/516243
KOŠ vabi na
KOŠARKO za rekreativce kdaj:
vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. 30 ure
kraj:
Zvezna gimnazija za Slovence
PRAZNUJEJO: Justina Stern s Šajde - 90. rojstni dan; Marta Dovjak s Kota v Selah - 70. rojstni dan; Franc Dlopst iz Male vasi - 85. rojstni dan; Frida Marketz iz Celovca - rojstni dan; Neži Slanovc iz Gorič - 60. rojstni dan; mag. Stanko Polcer iz Celovca - 40. rojstni dan; Nanči Urbajs z Žoprač - rojstni dan; Trezi Frantar iz Mlinč - 60. rojstni dan; Franc Daniel iz Borovij pri Pliberku - 60. rojstni dan; Ana Ogris -Strajnikova iz Bilčovsa - 70. rojstni dan; Martin Komar iz Kazaz - 79. rojstni dan; člani društva upokojencev v Selah: Urši Mautz, Hilda Čertov, Pepi Stern in Mici Stern - rojstne dneve; Frida Wetzl z Metlove - 70. rojstni
dan; Marija Jantschko iz Velikovca -okrogli jubilej; Marija Jerlich iz Lobnika - dvojni praznik; Justa Petjak iz Konovec - rojstni dan; Helena Gregorič iz Male vasi - rojstni dan; Marija Kraut z Bistrice - rojstni dan; Marta Tomitz iz Repelj - rojstni dan; Günter Glawar iz Nonče vasi - rojstni dan; Terezija Kerbitz iz Vogrč - rojstni dan; Uenci Tschertou iz Slovenjega Plajberka - rojstni dan; Vinko Wieser iz Celovca - rojstni dan; dr. Cornelia Kogoj z Dunaja - rojstni dan; mag. Rihard Grilc iz Žvabeka - rojstni dan; Dl Franc Koncilija iz Šentvida v Podjuni - rojstni dan; Štefan Sienčnik iz Dobrle vasi - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig............................(-50)
Tajništvo ...................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba .............Milka Kokot (-40)
Prireditve ...............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
--------------------- VSI-----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 10. 10,1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 11. 10. I 18.10 Utrip kulture______
SO 12.10.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 13. 10.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 14. 10. I 18.00 Kratek stik________
TO 15. 10. I 18.10 Otroški spored_____
SR 16. 10. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 13. 10. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA • Dijaki in dijakinje slovenske gimnazije v Celovcu so obiskali Bruselj -upravno središče Evropske unije • Na poti med Savo in Sočo: Po sledovih soške fronte 1915-1917 • »Ferraculorum«: 1. mednarodno kovaško srečanje na Bistrici v Rožu • »Lovski blagor«: Lovska družba Blato praznuje 100 let organiziranega lovskega delovanja ter gojitve divjadi • Avstrijska odbojskarska liga: Prvi nasprotnik SK Aich/Dob v domači dvorani je ekipa iz Döblinga.____________________
PO 14.10.13.40 ORF 2 15.55 IV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Solin poper 12.07 Žur-naL nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva
15.00	Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak
9.00	Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba
14.00	Slovenske popevke 15.00 Farant________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
7.00	Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom
10.00	Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 11.10.119.00 Zrcalo kulture Umetniški projekti za novogradnjo univerze v Celovcu (pon. 12. 10., 1.00) 21.00 LiteRadio Frankfurtski knjižni sejem 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin 24.00 Soundtrack iz filma »Jebiga«______________________________
SO 12. 10.1 19.00 Special: »Dvojezičnost na manjšinskem radiu« GymRadio Hollabrunn 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s področja nekdanje Jugoslavije 23.00 Zajtrk s profi-lom (pon.) Gabriel Lipuš______________
NE 13. 10. I 18.00 LiteRadio Frankfurtski knjižni sejem 19.00 Musič for the Masses
nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 21.00 LiteRadio Frankfurtski knjižni sejem 22.00 For those ab-out to Rock vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli
PO 14.10.118.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Inzko 21.00 Take the Jazz Train
24.00	Forum Marianne Gronemeyer: Die Macht der Bedürfnisse •________________
TO 15.10.119.00 V pogovoru Tomaž Ogris (pon. 16. 10., 1.00) 20.06 Kakkoi Oddaja o anime pesmih in japonskem popu 21.00 No-che latina Carlos vodi skozi svet južnoame-riške glasbe__________________________
SR 16.10.119.00 Literarna kavarna Rezime knjižnega sejma v Frankfurtu (pon. 17.10., 1.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio Oddaja z drumn bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga_
ČE 17.10.119.00 Po Koroškem o prireditvi »Med svetovi« (pon. 18. 10., 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona Willie Nelson
PLANINSTVO
Velika (Koroška) Baba (2127 m)
Že čez nekaj minut pridemo do razpotja, kjer zavijemo na levo pot proti plezalni poti na Veliko Babo. V petnajstih minutah prečkamo ruševje do vznožja zahodne stene Ledinskega vrha, ki stoji južno od Babe in je lahko dostopen z Jezerskega sedla. Tam se začnejo prva varovala, ki nas bodo skoraj ves čas spremljala do Sedla pod Babo. Ker se je pred kakim letom zgodila tam huda nesreča, je bila lani ta pot zaprta in so jo medtem dobro obnovili. Potem ko smo prečkali nekaj strmih grap, stopimo v zadnjo, največjo, ki se je nabolj globoko zajedla med Ledinski vrh in Veliko Babo. Od tam naprej nas čaka najtežji del plezalnega dela poti čez strmo steno naravnost navzgor, kjer nas stalno spremljajo jeklenice. Čez uro plezanja stopimo na majhno Sedlo pod Babo (1989 m), kjer se nam pridruži lažja pot z Jezerskega sedla. Od tu naprej imamo samo še kakih petnajst minut nezahtevne hoje do vrha Velike Babe.
Z vrha imamo izreden razgled na sosednje vrhove Grintovcev ter na zelene doline Belske in Ravenske Kočne. Za sestop lahko vzamemo lažjo pot čez Jezersko sedlo na Ledine.
Plezalni zavarovani poti Slovenska pot in naprej na Veliko Babo sta samo za izurjene planince, medtem ko je Lovska pot in običajna pot čez Jezersko sedlo na Babo tudi za manj izkušene priporočljiva. Ze celotno turo bomo potrebovali od 4 do 6 ur, višinska razlika pa je 1040 m.	mami
|Xoroška Baba (dvoglava gora, Ixsestavljena iz Male in Velike Babe) je najbolj severni dvatisočak Kamniških Alp, ki s strmimi stenami prepada v Belsko in Ravensko Kočno in tako po grebenu tvori državno mejo med Avstrijo in Slovenijo. Iz severne smeri je dostopna po markirani
Kranjska koča na Ledinah
grebenski poti z Jenkove planine. Iz južne smeri pa je dostopna po lažji markirani poti čez Jezersko sedlo ali preko zahtevne, a zavarovane poti z Ledin.
Izhodišče za pot na Ledine je lahko spodnja postaja tovorne žičnice v Ravenski Kočni. Do tja se lahko pripeljemo po makadamski cesti, ki vodi mimo Planšarskega jezera pri Zgornjem Jezerskem v Ravensko Kočno. Od tam naprej imamo na izbiro dve markirani poti do Kranjske koče na Ledinah, lažjo Lovsko pot ali zahtevno in zavarovano Slovensko pot. Do Kranjske koče na Ledinah (1700 m) imamo okoli poldruge ure hoje. Od tam naprej sledimo markirani poti proti Jezerskemu sedlu.
PLANINSTVO
Kar dva društvena jubileja
Ponos slovenskih planicev na Koroškem: koča na Bleščeči
~1 a 50-letnico obnove organi- načrtovalo v počastitev tega po-^ziranega slovenskega pla- membnega jubileja, ninstva na Koroškem, ki bo v Tako je obnovilo leta 1968 štirih mesecih, 11. januarja pri- postavljeno kočo in bistveno hodnjega leta, je Slovensko pla- spremenilo infrastrukturo v koči. ninsko društvo v Celovcu pred Zahvala, daje bilo vse tako hitro kratkim uresničilo vse to, kar je in predčasno izvedeno - računa-
Žarel je od sreče, ko je bil premagan tiran, ko je nastala nova Evropa svobodnih ljudi. Za svoj doprinos za obnovitev Republike Avstrije, za pogumno delo v času upora je prejel visoko priznanje, častni znak države.
Za življenjsko družico si je izbral Svečevo Štefko iz Doba. Zgradila sta si lasten dom, v katerem je vladala prisrčnost, dobrota, poštenost in skrb za družino.
Ko je nastopila njegova življenjska jesen, ko bi moral uživati sadove svojega dela, pa mu je dneve in leta zagrenila bolezen. Trpel je, a kljub temu upal, da se mu bo zdravje povrnilo. Voljno je prenašal usodo in občudovali smo, s kakšno potrpežljivostjo in ljubeznijo so zanj skrbele žena in hčerki.
Ohranili ga bomo v hvaležnem in častnem spominu. Žalujoči ženi, hčerkama in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje v imenu prijateljev in sodelavcev med vojno in po njej!	ikej
Pismo bralca
Enotna lista proti enotnosti
Naenkrat smo priča hudemu razburjenju znotraj elitnega kroga EL zaradi načrta, da se poenotimo vsaj na področju časopisov, kljub pluralnosti, ki bo zagotovljena že zato, ker sta udeležena NSKS in ZSO v novi medijski družbi vsaka po 50 %.
Vodstvo EL svoje zahteve na-pram Zboru narodnih predstavnikov utemeljuje s trditvijo, da so o njih sklepali na širokih zasedanjih v Podjuni in Rožu. Samo, kdo je tja bil vabljen in kdo je prišel?? Sam vsekakor vabila na podjunsko srečanje nisem dobil! (Je za EL reka Drava že postala narodnostna meja?)
li smo, da bodo dela končana prihodnje leto -, gre predsedniku Hanziju Lesjaku in gospodarju koče Tomažu Miklu, ki sta se brez velikih diskusij hitro odločila in naredila načrt obnove, izvedba pa je naletela na vsesplošno odobravanje. Zdaj je koča še bolj privlačna in v ponos ne samo društvenikov, marveč vseh prijateljev tega planinskega doma na Bleščeči. Tako je društvo ob pomoči prizadevnih članov častno in predčasno uresničilo svoj jubilejni načrt, kar je prepričljiv dokaz velike podjetnosti naših planincev.
Obenem s 50-letnico obnove društva pa bo prihodnje leto še ena obletnica. 35 let bo tega, kar je bila društvena koča postavljena, torej bomo praznovali kar dvojen jubilej. Velika sreča, da smo priprave za počastitev obeh jubilejev opravili že letos, tako da nam za prihodnje leto ostane samo še uživanje sadov obeh pomembnih dogodkov.	L. U.
Želijo torej nekatere elitne »rodbine« privatizirati Enotno listo? In, ali se res pripravlja slovenski »Knit-telfeld«, kot nekateri prerokujejo?
Kakorkoli že, slovenski narodni skupnosti na Koroškem ni lahko, marsikdaj zaradi nas samih ne. Občinske volitve 2003 so pred nami in ne obetajo nič dobrega, če se elo-vci na vrhu ne bodo pravočasno spametovali. Volilce - tudi slovenske - prav nič ne zanima, kako je z osebnim počutjem njihovih funkcionarjev, zanima jih le sloga in dobra
zastopanost. Akcije »privatizerjev« EL volilcem vtisa sloge in dobre zastopanosti prav gotovo ne posredujejo. Marsikateri kolega - občinski odbornik me je v zadnjih dneh vprašal, kako bo šlo naprej, kajti ne more več zaupati tistim našim na vrhu, ki delujejo v nasprotju z volilno bazo EL.
Ali naj jim svetujem, naj izstopijo iz »privatizirane« EL?
Filip Warasch, Djekše
IGRALCI KOŠARKARSKEGA ŠOLSKEGA KLUBA
KOŠ Celovec [
TRENER - COACH
ime: Bojan Grzetič
velikost: 194 cm teža: 100 kg pozicija: trener dan rojstva: 19. 11. 1959 poklic/izobrazba: trg. poslovodja
interesi: košarka, šport glasba: Pink Floyd najljubša hrana: testnine pomembno mi je: živeti v miru (glej svet) želja za bodočnost: da bi bil še dolgo v športu
LINKI • www.zvezabank.at • www.ssz.at • www.web.teleweb.at/mladinskidom www.euroleague.net • www.nba.com
N0NČA VAS
Franc Vezočnik je za vedno odšel
Qpet smo stali ob odprtem J grobu, da se za vedno poslovimo od človeka sotrpina Franca Vezočnika. Ko je pred 82 leti zagledal luč sveta v prelepi Savinjski dolini, ni mogel slutiti, da bo njegova pot polna skrbi in tegob. V zadnjih 25 letih gaje pestila še težka, neozdravljiva bolezen, ki mu je prizadejala hude bolečine.
Pokojni je moral kmalu spoznati, da je življenje kruto posebno še za male ljudi. Izučil se je za mesarja in je svoje delo vselej vestno opravljal, dokler ni zbolel. Vselej je bil pripravljen pomagati, kadar so prihajali k njemu po nasvete, saj je bil znan kot izvrsten izdelovalec mesnih izdelkov.
Ko je šel iskat delo in kruh, se je zaposlil v znani mesariji Možina v Pliberku in od tam se ga je prijelo ime Možinov Francej, ki ga je spremljalo vse življenje. Njegova velika vrlina je bila, da je bil zvest samemu sebi in svoji grudi, vse do konca dni, in v tem duhu sta z ženo vzgojila tudi svoji dve hčeri. Ko nas je pregazila rjava golazen, se je odzval klicu tistih, ki so se uprli. Kot zaveden član naroda je veliko doprinesel k temu, da je spet zasijala svoboda.
SLOVENSKI VESTNIK
NOGOMET - REGIONALNA LIGA
Štirikrat v les in le remi -1:1
1/mestnem derbiju proti V ASK/FCK je bil SAK veliki favorit, kajti pri nasprotniku je manjkalo nekaj standardnih igralcev. Domačini so si priigrali tudi terensko premoč in občasno neprestano oblegali nasprotnikov gol. Vendar toliko smole Sakovci že dolgo niso več doživeli. Kar štirikrat je vratnica rešila goste iz Šentpe-tra pred zadetki. V drugi polovici je napadalec Mathias Zimmerling dvakrat zadel stativo. Končno je potem v 51. minuti po lepem predložku Albin Kesselbacher z lepim strelom spravil žogo v nasprotnikovo mrežo. SAK je naprej močno pritiskal, toda napadalci niso
uspeli dati odločilnega drugega gola. Nasprotno - v 72. minuti je nevarni napadalec ASK Lamprecht po nepazljivosti Sa-kove obrambe celo izenačil. Nato dolgi obrazi v taboru domačinov.
Revanša za poraz iz pokalnega tekmovanja je spodletela in SAK se nahaja v nevarni coni. S samo devetimi točkami iz odigranih 10 tekem je SAK na 14. mestu.
Kriza
Pogled na lestvico ne more prikriti nezmožnosti rutinirane napadalske linije, ki je dosegla v teku prvenstva borih 12 golov. Iskati vzroke za slabe rezultate
pri osebnih napakah posameznih igralcev je zelo poceni. Brez pomladitve napadalne linije in več domiselnosti v igri bo pač težko priti v sredino lestvice in se tako znebiti iz-padnih skrbi.
V petek bo moral SAK, ki je pod močnim pritiskom, nastopiti proti ekipi v Pergu, ki je le za dve točki boljša od SAK. Marko Wiesen »Ta teden bodo na sporedu pogovori s posameznimi igralci. Vodstvo kluba pa slej ko prej podpira trenerjevo delo. Iz Perga bo treba odnesti vsaj točko.«
Ostali rezultati:
Pliberk-Köflach 2:1, Spittal-BW Linz 0:0, St. Florian-Šent-vid 4:3, Gratkorn-Perg 1:2, Wels-Sturm 0:1, Voitsberg-Schwanenstadt 3:0, Hartberg-Zeltweg 5:2.	M. Š.
T»rmt
Nesrečni Mathias Zimmerling (beli dres) je kar dvakrat zadel les
Foto: Štukelj
KOROŠKA LIGA
ATUS spet poražen
V napeti in borbeni tekmi je bil Welzenegg srečnejši od gostov in odnesel tesno zmago z 2:1. V drugem polčasu so Borovljani igrali na en gol toda brez zadetkov. Napadalci so totalno odpovedali. ATUS je z 8 točkami na 13. mestu, vodi Šentandraž (27 točk), ki je doma premagal Metnitztal s 4:2.
PODLIGA VZHOD
Bilčovs si je spet opomogel
Za presenečneje je poskrbela ekipa iz Bilčovsa, ki je na tujem premagala DSG Borovlje tesno z 1:0 in se tako za nekaj mest pomaknila iz izpadne cone.
Uspešen je bil tudi Šmihel
Moštvo trenerja Wölbla je spet pokazalo, da zna zmagati. V duelu med novincema so srečnejši Šmihelčani v napeti tekmi premagali St. Stefan tesno z 2:1.
Na lestvici vodi Grebinj s 26 točkami, DSG je na 8. mestu (17), Šmihel je 10. (15), Bilčovs pa na 11. mestu (15).
1.	RAZRED D
Vodeča Rikarja vas je proti Ži-tari vasi oddala nepričakovano točko (0:0). Vsaj točko so si priborili nogometaši izpod Sv. Heme proti Pokrčam (1:1). Metlova je na tujem premagala Šentpeter s 3:1, Sinča vas pa je remizirala proti Šentpavlu 0:0. Po dolgem je spet slavila zmago Železna Kapla proti Vov-bram 2:1. Na lestvici je Sinča vas s 18 točkami na 5. mestu, Železna Kapla je sedma (17), Globasnica je 12. (9).
2.	RAZRED D
Selani na poti zmage
Selani hitijo od zmage do zmage. Na tujem so pretekli konec tedna premagali četrtouvrščeno moštvo Maria Rojach s 3:0. Vodeča ekipa Dobrla vas (27) je dosegla v Frantschachu neodločen rezultat 0:0. Galicija je doma podlegla proti Preite-neggu z 1:3, Djekše so remizirale proti Pliberku II 1:1, Žva-bek pa je prav tako igral neodločeno proti Reichenfelsu 1:1. Selani so s tekmo manj na drugem mestu (27), Žvabečani pa so s 9 točkami na 12. mestu.
M. Š.
KOLESARJENJE
»Paco« v Parizu
Kolesarska sezona profesionalcev se počasi nagiba h koncu. Naš loški tekmovalec Peter Wrolich se je pretekli teden udeležil klasične dirke Paris-Tours in se uvrstil na 26. mesto.
Zmagal je Danec Jakob Piil, odlično oziroma najboljšo osebno uvrstitev pa je zabeležil državni prvak Rene Haselbacher z izvrstnim 4. mestom.	M. Š.
Potovanje na Madžarsko
Vodstvo kluba organizira za navijače in navijačice potovanje z busom na pokalno tekmo 2. 11. proti madžarskemu klubu Kazincbarcika. Odhod je 1. novembra ob 7. zjutraj, povratek domov pa je takoj po tekmi. Prijave in informacije sprejemata: Martin Micheu (0664/44 22 930) in Lojz Opetnik (0664/12 55 421).
ODBOJKA
Premiera
proti
Döblingu
Q tart v novo sezono Oje za odbojkarje SK Aich/Dob proti Ennsu na tujem žal spodletel. V napeti borbi so Dobljani klonili z 2:3, največ točk pa je spet prispeval odlični scorer Robert Chocholak (23). Ostale točke sta prispevala slovenska legionarja Miha Kosel in Matjaž Hafner.
Okrepitev
Dobljani so se za novo Sveži sili v ekipi: Roman Wernegger in sezono okrepili s tre- Miha Kosel (z leve)	Foto: Štukelj
mi novimi igralci. S
Slovaške so pridobili podajača osebne napake in nesporazu-Petra Jonaka, Tirolca Romana mi. V soboto 12. oktobra go-Wemeggerja, v dresu Doblja- stijo domačini ekipo iz Duna-nov pa spet igra Miha Kosel. ja, veliki favorit pa so Doblja-Moštvo trenerja Vladimirja ni. Navijači lahko računajo z Pridala še ni docela uigrano, napeto in borbeno tekmo, na sporedu so še številne Pričetek je ob 19. uri. M. Š.
KOŠARKA
Z elanom v novo sezono
Košarkaši slovenskega košar- gu. Ekipa, ki je lani dosegla v karskega kluba KOŠ se že ve- prvem naskoku 2. mesto, je selijo prvega nastopa proti dobro pripravljena in šteje med BBC Wolfsberg, ki bo v soboto, favorite za naslov prvaka v
12.	10., ob 15. uri v Wolfsber- koroški ligi.	M. Š.
Igralci z dir. Francem Krištofom od sponzorja Zveze-Bank (levo), Danilom Prušnikom (sredina) in trenerjem Bojanom Grzetičem (desno) Foto: Štukelj
ŠAHOVSKI OREH Št. 218	Silvo Kovač
Beljavski - Stevič (Leipzig 2002)
Nasprotnika nista uspela ro-kirati in kralja sta ostala sredi šahovnice. Beli ima prednost kmeta in s trdnjavo na sedmi vrsti omejuje razvoj črnih figur. Kako je velemojstru Bel-
abcdef gh
javskemu, ki je na potezi uspelo v nadaljevanju še povečati prednost in z nizom taktičnih udarov prisiliti nasprotnika k predaji?
Rešitev štev. 217 Najboljša obramba je napad, razmišlja beli, ki kot za šalo žrtvuje najprej trdnjavo s potezo l.Te8+! Te8: in nato še damo 2.Dg4+! in črni spozna prevaro. Na 2...Dg4: 3.Sf6 mat, ki sledi tudi 2...Dg6 3.Sf6 mat.
Neugoden položaj črnega kralja je botroval lepi matni sliki dveh belih figur!