37
Iz deželnih zborov.
Iz deželnega zbora štajarskega.
Iz Gradca 23. jan. i Predzadnja (20. t. m) in zadnja (23. t. m.) seja našega deželnega zbora sev mi dosti znameniti zdite, da tudi slovenski prebivavei Štajarskega in Slovenci sploh naj o nji zved6. Najprej moram opomniti, da vzdanjem zboru ravnopravnosti pričakovati ni, ker širocih govorov zrno je vselej: „mi smo gospodje v deželi, mi smo omikani, in le če se nam poljubi, vam neomikancem kaj damo." V zadnjih sejah so metali tudi hude pušice na ministerstvo , ker je odpravilo Schmerlingov državni zbor in napravilo „tabula rasa." Ker so pa z ministerstvom v zameri, se kaže, da jih je volja storiti, kar so storili pod prejšnjo vlado Madjari in Hrvatje, češ (kakor je poslanec Frank očitno v zboru opomnil), da le avtonomisti še morejo Avstrijo osrečiti! Zastonj je občna prošnja v deželi, da bi se silni stiski in uboštvu pomagalo, da bi se tudi za spodnje kraje potrebne šole osnovale, zastonj opominja za potrditev tacih dobrih naprav sedanji, nam od prejšnjega veliko prijazniši glavar dežele sam, — stvari splavajo po vodi, ker bi nekteri radi cikali po trpivnem uporu, če stvar dobro presodimo.
Enako se je godilo v zadnjih dveh sejah. V prvi se je poleg preuravnav druzih šol ravnalo tudi za realno gimnazij o v Ptujem. Hermanjetako živo podpiral ta predlog, da so mu celo Nemci prav zelo pritrjevali. Povedal je in dokazal statistično in na vse strani določno,  kako   silno   potrebna  za spodnje kraje
38    -----
bi bila taka šola in da spodnji Štajarci pričakujejo gotovo od deželnega zbora, da se njihovim pravičnim željam zadosti. Tudi vitez Waser (v Ptuju izvoljen in rojen) je bil za to, al podpiral je Hermana tako čudno, da je bila podoba, da mu ne gre nič kaj od srca. Dajmo jim šolo in zadostili bomo marsikomu, ki je zdaj federaiist in separatist, nezadovoljne bomo spravili na našo stran. Tedaj ne, ker to pravica, ker to ravno-pravnost tirja, ampak da se truma političnih sovražnikov zmanjša! Konec je bil, da Ptuj za sedaj ne dobi zaželene šole, dasiravno je deželni glavar sam priporočal, da bi zbor pritrdil, ker „prepričal sem se —- so bile njegove besede — da leta okraj enake šole prav res potrebuje." — Danes pa se je govorilo, kako bi se olajšalo siromaštvo po deželi. Odbor, v kterem je bil tudi dr. Razlag, je nasvetoval, naj se posije vladi memorandum po deželnem odboru, v kterem bi vlado opomnil vzrokov silnega siromaštva in prosil za preu-ravnave vsega, kar je siromaštvo vzročilo ali pomnožilo. Najboljše in temeljitejše za ta predlog je govoril dr. Raziag, ki je na tenko dokazal, kako napačno bi bilo, ko bi predlog ne obveljal, ker dežeiani ne bodo mogli nikakor izvedeti, kako bi si sami sebi v marsikterih zadevah pomagali, kterih že odbor omenja, kako na-pečno bi bilo odlašati, ker je revščina tako huda nastala. Zastonj! Ker so se oktroiranja bali in ne hoteli, da bi vlada storila, kar je prav za prav stvar državnega zbora, je predlog padel. Ali so za to nektere zaupnice, ktere dobiva deželni zbor? Danes smo celo culi, da so dobili iz Vidma(!!) tedaj iz slovenskega kraja zaupnico, s ktero so bili posebno zadovoljni. Slovenci! je li to res vaša volja, da protujete ministerstvu, ktero je poklical naš presvitli cesar sam, ker je hotel mir storiti s svojimi narodi, — ker je za prav spoznal, da po stari poti ni šlo in je majorizovanje izbujalo nezadovoljnost? Ali ste res zadovoljni, da vam ne dovolijo pripravne šole, vvktero bi lože od sedaj svoje bistre sinove pošiljali? Ce že pošiljate zaupnice le-sem v Gradec, pošljite jih možem, kise krepko za vas potegujejo, ki za omiko vaših sinov in olajšanje vaših zadreg v sedanjih žalostnih časih po vsej moči in v rodoljubni ljubezni skrbe. Podpirajte naša in vaša vrla poslanca Hermana in dr. Razlaga, ki se z vso ljubeznijo trudita za blagor vaš in za blagor vseh Slovencev. V dolžnost sem si štel vam napisati te vrstice, da povem, da tiste poti Slovenci hoditi ne smemo, ktero hodi večina našega zbora, kajti nehvaležnost bi bila, roke ne prijeti, ktero nam je podalo sedanje ministerstvo v porazumljenje, ker dobro vemo, da morajo zdaj tudi za nas boljši časi priti.
Deželni zbor kranjski.
V seji 25. t. m. je Njih eksc. deželni glavar odgovoril na Svetčevo vprašanje zavoljo učiteljske službe, ki se je namesti (domačemu) Tušeku dala (ptujemu) Wastlerju, rekši, da se Tušeku zato ni mogla dati, ker je zahteval, da se mu pusti viša plača, ki jo ima v Zagrebu; to pa po službenih pravilih ne bi moglo biti, ker se viša plača pred rednim vvrstenjem v višo stopnjo ne more nikomur priznati, s priklado na osebo pa se državni zaklad ni mogel obtežiti; da se slovenska narodnost ni stavila za nemško, se vidi iz tega, da ob enem se je učiteljstvo prostega risanja dalo Slovencu (Globočniku).
Poslanec Kromer poroča o predlogu odborovem, po kterem, ako se ustanovi 12 novih okrajnih (kan-tonskih) gosposk „Bezirkshauptmannschaften", naj se ustanovijo tako-le, da bodo 1) v Radoljci, 2)^ Kranji, 3) Kamniku, 4) Ljubljani, 5) Kočevji, 6) Crnomlji, 7) Postojni, 8) Logatcu, 9) Novem mestu, 10) Krškem,
11) Trebnem, 12) za mesto ljubljansko. — Med tem se je vnelo včasi živo besedovanje. Dr. T o man se je krepko potegnil za prošnjo Horjulcev in Vrzdenčanov, ki žele pod ljubljansko okrajno gosposko biti, ne pa pod daljno logaško , kamor jih nikoli opravila ne peljejo; vendar večina zborova ni pritrdila prošnji, kteri se je tudi poslanec Mulej zoperstavljal; al nadjati seje, da jo vsliši vlada, ker ona bo konečno odločila, kako naj bode. Dr. C os ta je zahteval, da se bere prošnja Razdrčanov, ki želi, naj bi namesti v Postojno se okrajna gosposka dala v Razdrto, in da se bere tudi prošnja iz Planine, ki želi okrajno gosposko v Planino namesti v Logatec. To se je zgodilo. Naposled nasvetuje baron Schloissnigg, naj se, da vlada izve prošnje vseh sosesk, vse te prošnje izročijo ministerstvu, da vstreže, kolikor je mogoče, pravičnim željam. Predlog Schloissniggov je bil z veliko pohvalo sprejet. Ker je ministerstvo zboru v posvetovanje dalo osnovo nove postave, po kteri naj se pravice do voda ustanove, je bil po nasvetu dr. Bleiweisovem odbor 9 odbornikov izvoljen, kteri prevdari to važno stvar, po kteri se imajo vod6 rabiti, sem ali tje nape-ljavati ali odpeljavati, in da ta odbor potem svoje nasvete razodene dež. zboru. Izvoljeni so bili v ta odbor vitez Gutmannsthal, dr. pl. Wurzbach, dr. Bleiweis, Koz-ler,   dr. Costa, Dežman, dr. Zupan, pl. Langer in Mulej.
Zdaj je imelo na vrsto priti poročilo deželnega odbora o volitvi, po kteri je bil od kupčij ske in obrt-nijske zbornice v deželni zbor voljen g. Horak. Dr. Costa nasvetuje, naj je danes konec seje, ker je že pozno. Al večina zbora ni sprejela tega nasveta. Potem pa poprime dr. To man besedo in pravi, da predlog o Horakovi volitvi ne more danes priti na vrsto, ker ga zborniki niso imeli 48 ur v rokah, kakor zborov red veleva; tudi je reč toliko važnejša, ker se mu zdi> da odborov nasvet, ki podira veljavo volitve, nikakor ni pravičen. S vete c pritrjuje, da je res še le včeraj popoldne služabnik nosil odborovo sporočilo poslancem. Predsednik pl. Wurzbach, ki se nikoli ne ravnd. enostransko in prav natanko poznd opravilni red, je za-htevanje narodne stranke za pravično spoznal in odobril, kar je dr. Toman terjal, odloživši za drugo sejo poročilo o Horakovi volitvi.  (Silno mrmranje nasprotne stranke.)
Potem je bil na vrsti predlog dr. Costov o pre-membi deželne ustave in volitnega reda. Govornik začne govoriti, pa opominja zbornike, ker niso hotli poprej seje končati, naj zdaj ne bojo nevoljni, ako jim bo govoril predolgo; kajti mogoče je, da govori celo uro ali se več.
Ker je ura že odbila pol dveh, naznani predsednik konec seje. Zdaj pa se vzdigne zopet hrup zoper njega od nasprotne strani, — hrup, ki ni spodoben v parlamentarnem življenji, ktero pravico daje predsedniku, da sejo končd, ako to za primerno spozna. V tem pa menda nobeden v našem deželnem zboru ne more dr. Wurzbacha mojstrovati, ker je že obilo pokazal, da je popolnoma izveden v vodstvu zborovih sej.
V seji 27. t. m. se je prošnja iz Zagorja in Kne-žaka, naj bi se ustavilo pokončevanje snežniškega gozda, izročila dotičnemu odboru.
Potem je imelo pretresovanje Horakove volitve na vrsto priti, pa ni prišlo, ker kakor Zevnik se je tudi Horak prostovoljno danes odpovedal volitvi.
Zdaj pa dr. Costa povzame besedo in zagovarja predloge sledeče: 1) 2. vrsta §. 38 deželne ustave naj se ob veljavo dene za prvo in drugo 61etno dobo dež. zbora; 2) 2. vrsta §. 54. volitnega reda naj se premeni tako, da namesti „po pretekli prvi dobi 61etni" se reče: „po pretekli drugi dobi"; 3) deželnemu zboru naj se zaukaže, da po skrbnih statističnih pozvedbah, po dogo-
--------    39
oru z izvedenci in novimi mestnimi in kmečkimi župa-iiatni prevdari: kaj naj bi se v deželni ustavi in volitnem redu drugače naredilo na korist tečnega in popolnega razvitka ustavnega življenja, na korist deželne samouprave in na blagor duševni in materijalni domovine iaše. O tem naj deželnizbor poroča prihodnjemu zboru. Dr. Costa podpira v obširnem in natanko pre-vdarjenem govoru svoj predlog, ki ga je zboru podal c premembi deželne ustave in volitnega reda, ter pravi, da prememba deželne ustave je kaj važna za družtvene in za postavne razmere. Posebna pravica pa ju popraviti že iz tega izvira, da nam je ustavo Schmerling oktroiral in vlada sama je v zadnjem oddelku volitnega reda pokazala, da je sprememba mogoča in popravkov treba. Ker pa se morebiti zgodi, da se zbor ne skliče več v prvi 61etni dobi, in bi potem k spremembi trebalo d ve tre tjinske večine, naj se izgovori, da velja tudi za drugo 61etno dobo nadpolovična večina. — Govornik dokazuje iz zgodovine, da so poprejšnji deželni zbori kranjski več poslancev imeli, kakor zdaj, da je bilo v najimenitnejšem zboru leta 1720 dne 19. rožnika , ki je sprejel pragmatično pogodbo, 64 poslancev. Tudi v primeri z zdanjimi sosednimi zborovi je kranjski vzadej , če pogledamo na Koroško, Istrijo , Gorico ali Trst, ali v Zagreb ali mestni odbor dunajski. Deželni glavar naj se iz zbora voli, kakor poprejšnje čase , ktere pravice nam še Ferdinand II. ni okrajšal. Tudi občno državljansko pravo zahteva, da se v ustavnem zboru prvosednik prosto voli, kajti le tako more varovati polno neodvisnost proti vladi. Tudi je 6 celih let predolgo za poslanstvo, ker se v tacem času lahko zgodi, da se spremeni misel volilcev, še lože pa se poslanec zasuče na drugo stran, kakor to skušnje kažejo; tudi je cel6 policijska prepoved, da ne sme zbor z zborovim občevati. Toliko od deželnega zbora. Mnogo pogreškov ima tudi volitni red. Ce hoče veliki posestnik voliti in voljen biti, mora imeti posestvo v deželnih knjigah „landtafel" vpisano; s tem se je gotovo hotelo starim rodovinam, ki so toliko let slavno delale za Kranjsko, zadostiti, al ta posestva so večidel prišla že v druge roke, kterih zgodovina naša ne pozna. Vpraša se tudi, ali se imajo osebe zastopati ali posestva? Gotovo ne posestva! Ce pa že velika posestva morajo pravico posebne volitve imeti, zakaj je ne bi imeli drugi naši posestniki, ki, čeravno niso v „land-tafel" vpisani, imajo še veče posestvo in tudi več davka plačujejo. Tudi bi dobro bilo, za to vrsto tri vo-litne okraje postaviti namesti samo enega za vso deželo. Zastopstvo mest in trgov se je očividno tudi na nepravilni podlogi ustanovilo, ker so se zgodovinski kraji spustili, drugi kraji brez pomembe pa volijo svoje poslance. Idrija voli svojega poslanca, Lož, Vrhnika in Postojna pa skupaj le enega! Trgi: Vipava, Senožeče, Cerknica in Planina so izpuščeni; Kočevje in Ribnica volita enega, Žužemberg in Sodražica pa nobenega poslanca; Novomesto z okolico — čeravno ima trikrat več prebivalcev ko Kočevje in Ribnica, voli le enega, Mokronog in Radeče (dva trga) sta zopet izpuščena. Sploh pa bi taki trgi in mesta lahko skupaj volili z občinami sosednimi, ker ima tako zmirom tisti kraj večino, kjer se voli, kajti iz daljnih mest težko hodijo samo k volitvi. Tako ima na pr. Kočevje, Ribnica in Lašče 45.791 prebivalcev in plačujejo davkov 86.667 gld. 24 kr., Novomesto, Kostanjevica in Krško pa imajo prebivavcev 52278 m plačujejo davkov 156.982 gold., zadnji kraji imajo i v«J J9^ prebivalcev več in še enkrat toliko davkov plačujejo, v deželni zbor pa le enega poslanca volijo, med tem, ko Kočevje, Ribnica in Lašče dva volijo. (Pohvala v sredi in med poslušalci). Iz tega se vidi, da je treba oziraje se na  prebivalce  in davke število poslan-
cev pravično razmeriti. (Dobro! dobro!) Tudi bi dobra bilo prevdariti, ali bi se ne tirjala starost 24 let namesti 30. (Dobro!) Naj ima tudi za deželni zbor vsak pravico voliti, ki voli v srenj s ki zbor, pa naj se tudi neposrednje voli, kakor pri veiicih posestnikih in mestih in trgih. Da ljudje, ki so obsojeni bili zarad pregreška, za zmirom zgubijo pravico voliti, je naprava, ki se nikjer v nobeni ustavni državi ne nahaja, še cel6, če je kdo bil obsojen zarad nekterih prestopkov, ali, kar je celo čudo golemo, daje kdo oproščen bil „zarad pomanjkanja dokazov", in tako je še mnogo reči, ktere je treba navdati z duhom novejšega in ustavnega časa. Kmali, gospoda! bodete sklenili, ali hočete moj predlog pokopati ali ga pripustiti k obravnavi. To ni narodno vprašanje, kakor na Češkem, temveč le svobodno vprašanje, kajti na Kranjskem bodo povsod Slovenci volili in Slovenci bodo voljeni; kdor je zoper moj predlog, naj se nehat bahati se svojo svobodo. (Pohvala med poslanci in v sredi.) — Pri glasovanji je bil sprejet le 3. predlog, in v odbor so bili voljeni dr. Costa, Dežni an in grof Auersperg.
Zdaj začne dr. Bleiweis zagovarjati predloge, ki jih je zboru predložil o šolskih zadevah 13. dne tega meseca. (Glej „Noviceu list 3. stran 23.) Blagor izreje mladosti, pravice našega naroda — pravi med drugim — stoje danes na dnevnem redu. Treba, da se važna stvar reši pravično. Učni jezik v šolah je kos ravnopravnosti narodne; ta mora obveljati v Avstrii, ktera šteje toliko različnih narodov. Bridke čase so imeli — razun Nemca — drugi narodi; zdaj bode drugač. Ministerstvo zdanje kaže pošteno voljo, da hoče popraviti, kar so pregrešili predniki njegovi. V vrsti ravno-pravnih zadev pa je šola prva. Šola mora svojo dolžnost storiti, da bo konec tistih ugovorov, kteri pravijo, da naši uradniki, advokati, notarji itd. ne morejo z našimi ljudmi v domačem jeziku ravnati, ker se ga niso v šoli učili. Potem popisuje govornik, kako da je ljudska šola, kako da je realka ali le kak kos gimnazije mnogim vsa njih šola, mnogim pa pot v više šole. So li storile ljudske šole in realke in gimnazijele svojo dolžnost? Ne!^ — Potem kaže, da so ljudske šole pri nas sicer nekoliko bolje vredene kakor so bile, al zlasti glavne šole imajo še zmiraj veliko napako, da mladine ne podučujejo skozi in skozi v maternem (slovenskem) jeziku, ampak da kratki šolski čas tratijo s tem, da mladini vbijajo le nemških besed v glavo, — da nemškega jezika slovenski fantje niso tako zmožni, da bi se že drugih naukov v tem jeziku učili, to vendar vsak umen človek ve! Le sv. Duh bi moral, kakor v svetem pismu čez učence Kristusove, v podobi ognjenih jezikov tudi čez slovensko našo mladost priti, da bi mogla nem-čevati že v 3. razredu ljudske šole! Ako ima ljudska šola učilnica biti kmečki in mestni mladini, da se nauči za življenje potrebnih reči (ne pa samega jezika), naj se naša mladost podučuje v maternem jeziku, dokler ne pride do te zrelosti, da se more učiti tudi nemškega jezika. Nemec podučuje svoje otroke v ljudski šoli v nemškem jeziku, Lah v laškem, Francoz v francozkem in tako vsak narod v svojem, — le nas Slovence vpregajo v jarm ptujstva in nam jemljejo , kar nam je Bog po materi dal! Zato je treba prenaredbe v ljudskih šolah. Pa tudi v realki in gim-nazii je je treba, da se mladina šolska dostojno izuri v maternem (slovenskem) jeziku. Zato pa ni dosti, da se uči le same suhe slovnice; treba je, da se uči tudi druzih naukov v slovenskem jeziku, kakor jih predlog našteva, naravno, organično po nasvetu o šolstvu izvedenih mož. S pravično mero smo merili, koliko naj bo slovenskega, koliko nemškega nauka; načrt šolski od leta 1849 (Or-ganisationsplan)   nam   daje   še  veliko  veče pravice;   ai
------    40   ------
naše pravilo je to: naj se naša mladina v realki in gimnazii nauči slovenskega in nemškega jezika tako, da je obeh v besedi in pismu popolnoma zmožna. Potem dokazuje govornik, da jezik naš je zmožen biti učni jezik, — šolskih knjig že imamo in še potrebnih kmali dobimo, in ko pove, da je ravnokar Njih Veličanstvo potrdilo enak sklep deželnega zbora pražkega, sklepa svoj govor s tem, da pravi: kazite zdaj o djanji, da vam je resnica za ravnopravnost, — kazite, da vam je mar, da se naš narod s pridom podučuje v ljudskih šolah, in naša mladina v realkah in gimnazijah tako, da bode sposobna službe opravljati tako, kakor jih bode njen stan terjal kadaj. Prijazno vam podamo roko v poraz-umljenje; ne odbite naših predlogov!
Potem se je glasovalo; s 16 glasovi zoper 15 je zmagal predlog, da se nasvet ta izroči odboru 7 poslancev v prevdarek in poročilo. Za predlog so glasovali : dr. Bleiweis, dr. Gosta, Kapelie, Klemen-čič, Koren, Lokar, Obreza, Rozman, baron Schloissnigg, Svete c, dr. Toma n, dekan T o man, dr. pl. Wurzbach,Zagorec, dr. Zupan in baron Zois,— zoper predlog pa: bar. Apfaltrern, grof Auer-sperg, Brolich, Derbič, Dežman, Golob, vitez Gutmanns-thal, Jombart, Kozler, Krommer, pl. Langer, Mulej, Re-cher, Rudeš, dr. Skedl. — In tako zdaj vemo, od kterih mož imamo pravice pričakovati, da se po šolah omika naš narod in na bolji stan pripelje, pa da se mu tudi pravica zgodi v kancelijah, da ne bi revež moral na vekomaj beračiti za to, da se mu pisma iz kancelij pošiljajo v njegovem jeziku in se v njegovem jeziku pišejo ž njim protokoli itd.
Minister Belkredi pa zopet iz tega glasovanja lahko vidi, kaj ima od zdanj i h uradnikov pričakovati, kterim je rekel: „Jedes Amt und jeder Beamte hat mit dem Volke in dessen Sprache zu verkehren.'* 4 kan-celijski gospodje sedijo v našem deželnem zboru; al vsi so glasovali zoper to, da šola dd pomočke, da more postati kdo za slovensko deželo pripraven uradnik! — V odbor, ki bode poročal o tem predlogu, so bili voljeni dr. Wurzbach, dr. Bleiweis, baron Schloissnigg, Švetec, dr. Costa, dr. Toman, baron Zois. —
V pondeljek je prišla železnica lj ubij ansko-be-laška na vrsto. Stvar je tako važna, da v prihodnje obširnejše govorimo o njej; danes le to, da dr. Toman kot poročevalec in navdušeni zagovornik je zmogel s svojimi predlogi in da zdaj vendar utegne resnica biti saj s tem, da se prično pripravljajoča dela. — Svete c pa je v tej seji dovršil poročilo o delavnosti deželnega odbora; tudi o tem poročilu govorimo prihodnjič,