$tw. 32. (Wtaohk.nlM.-LL« h teta). V Trst«, petek 8. avgusta 1924. Leto II. , , mm. . L I. I. ^ L L ^ ZTOOPOTCVC-V.‘A1 ^» t-JL«JLA JlJ~UvlJUJkAAXAASAJWWklO.A^xAWkAAl.-v^ W^IA. W-M^ *AAMXU» Izhaja Ttak petek opoldne. Nailot: Tr*t-Trie»te Caaella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega lista MALI Male novice Mali koledar. Petek, 8. avgusta: Cirijak. Sobota, 9.: Roman. Nedelja, 10.: Lavrencij. Ponde-ljek, 11.: Suzana Torek, 12.: Klara. Sreda, 13.: Ilipolit jn Kasijan. Četrtek, 14.: Evzebij; vigilija. Petek, 15.: Vnebovzetje Mar. Dev. Mali list pred sodnijo oproščen. Odkar obstoji velemodri tiskovni zakon, so se oblastva lotila našega lista a nič manjšo vnemo, nego kapitalistični magnati po deželi in njihovi zavezniki v mestih. Dvakrat smo bili že zaplenjeni. Ob drugi zaplembi nas je kvestura ovadila 26. 7. t. 1. sodniji, da nismo zadostili zahtevam tiskovnega zakona. Seveda so v isti rog zatrobile «Novice», ki so jih ustanovili magnati in izhajajo s podporami magnatov ali bank. Kvestura je zaplenila -1686 iz-tisov našega lista. Ovadili so topot inženirja Josipa Rustjo ter odgovornega urednika Ivana Hrvatina. Razpravi sta se vršili 2. 8. in 5. 8. pri, tržaški mestni sodniji. Pri razpravi je bil zaslišan policijski komisar Lodi kot priča. Obtoženca je zagovarjal dr. Stojan Brajša iz Gorice. Po sijajnem zagovoru branitelja je sodnik oprostil obtoženca. Zaplemba časnikov. Vlada seveda pleni le one časnike, ki nastopajo proti njej, ne pa onih, ki : njo držijo, tudi takrat, kadar dela ljudstvu krivico. «Goriška Straža« je bila v kratkem že dvakrat zaplenjena, tako tudi «Mali list«. Kaj ljudje radi berejo? Tiste liste, ki pišejo zoper vlado in ki jih oblastva plenijo. «11 Mondo», ki ga izdajajo Nittijevi pristaši v Rimu, se tiska sedaj vi 400.000 izvodih, lani le 50.000. Giolittijeva «La Stampa« se tiska v 350.000, »Corriere della Sera« pa celo v 850.000 izvodih, zlasti v zadnjih tednih. Poplavljen premogokop. Po silni nevihti in plohi je voda vdrla v rove premogovnika na Krmelju na Dolenjskem. Dosedaj so izvlekli iz rovov 11 mrtvih in 4 ranjene delavce. Dajmo se revolucijo I V Južni Ameriki se vedno igrajo revolucijo. Komaj se je poleglo v Braziliji, je izbruhnilo sedaj v republiki Honduras. Na čelu novega gibanja je neki Feirera. Požar v Strumici. Dne 28. julija je divjal silen požar v mestu Strumici v Makedoniji. Ogenj je baje nastal najprej pri neki slaščičarni, poleg katere so se nahajale trgovine z bencinom in petrolejem. Ko se je to vnelo, se je ogenj naglo Siril; tudi veter je raznašal iskre. Pri gašenju je poseglo vmes tudi vojaštvo, ki pa ni moglo požara zaustaviti. Zgorelo je kakih 120 hiš. škode je menda 20 milijonov dinarjev. Vlada je poslala za prvo pomoč Pol milijona. — To je že drugi slučaj v krajši dobi, da je Strumica pogorela. Leta 1912. so jo zažgali Grki, ker so jo morali odstopiti Srbom na pogoje ta-kozvanega bukareškega miru. Peterburg - Petrograd - Leningrad. Bivše glavno mesto ruske države je bilo ustanovljeno od Petra Velikega. Uradno ime tega mesta je bilo «Pe-terburg« po nemško. Po zlomu carstva .■*» Rusi dali mestu slovansko ime »Petrograd«, boljševiki so pa' tudi Petra izbrisali in mesto prekrstili na svojega rajnkega voditelja Lenina. TEONIK ZA NOVICE IN l>OU«}# Dramatična borba z blaznikom V Toulonu na Francoskem je živel 55 letni David Lucciardi s staro materjo in s tremi otroci. Bil je svojeeasno v norišnici in sedaj zopet doma. Popoldne 4. t. m. se je zaeel nekaj pričkati z materjo, pri tem pa nastopal tako surovo, da ga je prišel njegov 14 letni sin Pavel mirit. V možu je še bolj vskipel bes, zagrabil je od nekod puško in vstrelil na sina; ranil ga je v roko. Vse je zbežalo od njega, ker je bilo očitno, da se mu je povrnila bolezen. Zaprl in utrdil se je v stanovanju in stražil ob okencu, ki je gledalo na stopnice. Neki sosed se mu je bližal zlepa, da bi ga potolažil, za odgovor je dobil strel v ramo. Med tem je prišla policija, obkrožila hišo in tuhtala, kako razorožiti blaznega moža. Najprej so skušali vdre- w Stioei ena številka 20 stotink *a (Dr. Puni&rt (JVGOr' .,7r Ivan IJ MIHEC BfiNI JIAKEC so ga takoj v bolnišnico. Policija je poklicala na pomoč ognjegasce. Ti so začeli brizgati vodo v hišo skozi okna. Pa na oknih so bili zastori; treba je bilo trgati zastore. Šele potem so vodni curki pregnali norca iz njegove izbrane zasede. Tedaj so policisti prodrli po stopnicah navzgor in začeli v drugem nadstropju razdirati strop s krampi in sekirami, da bi skozi luknjo na kak način ukrotili besneža; imeli so pripravljene kapsule, ki povzročajo močne solze; ko bi se norcu začele oči solziti, ne bi se mogel več dolgo zoperstavljati. Predno pa so mogli policisti uporabiti tako nedolžno sredstvo, je že pretila neposredna nevarnost, da bi bil zopet kateri vstreljen, zato so pustili vse ozire in streljali sami na blaznika. Bil je smrtno So naju sodili pa tudi oprostili. Sva poštenjaka! kje sta še dva takaf tl v stanovanje po stopnicah, toda enega j zadet Prepeljali so ga potem v bol-policista je zadel strel v obraz; peljali * nišnico, kjer je kmalu nato izdihnit Poplava. Na Severnem Kitajskem je bila silna povodenj. Nad tisoč vasi in mest je bilo prepravljenih. Brez strehe je dva milijona ljudi. Tudi prometne zveze so bile pretrgane na več krajih. Lenindan. Boljševiki so si izmislili nov koledar. Po novem bi imelo «proletarsko leto« dvanajst mesecev, vsak mesec pa šest tednov, vsak teden samo pet dni. Dan počitka bi bil Lenindan, ne več nedelja. Novi koledar je zaenkrat samo še v načrtu. Pozdravi vojakov. Iz Milana so poslali pozdrave : Lavrenčič Josip iz Poljan pri Doberdobu, Jenko Josip iz Tominj, Pugel Josip z Brda. Pajntar Maksimilijan iz Podmel-ca, Samsa Anton iz Stare Sušice, Debeljak Alojzij z Brezovega Brda, Tratnik Karel iz Žirovnice, Vičič Gervazij iz Renč, Zloser Fran z Male Bukovice, Čargo Bogomil iz Gorice, Dolinar Rafael iz Govejka. Junaški deček. Belgrajski učenjak Štefan Gošovič se je podal v okolico Peči, da bi tam preiskoval življenje komarjev, ki se tam nahajajo v silnih množinah. Seboj je vzel dvanajstletnega brata, ki je dijak tretjega razreda na gimnaziji. Poleg učenjaskih priprav sta vzela seboj tudi puško in revolver. Dne 14. julija podali sta se v oddaljeno samoto do izvira reke Ibra. Ob izviru je učenjak odložil puško in začel svoje učeno opazovanje. Kar naenkrat počijo iz zasede puške roparskih Amavtov in zadenejo učenjaka. Njegpv mali bratec pa se ni zmedel niti za trenutek, zgrabil puško in revolver in skočil med skale na drugo stran. Razbojniki so se približali, da bi oropali ranjenca, tedaj pa je deček iz skalnega zaklonišča začel junaško streljati nanje. Tudi razbojniki so si poiskali zaslon in mu odgovarjali. Strelska borba je trajala' celo uro, dokler niso prihiteli kmetje in pregnali napadalcev. Učenjaka so nezavestnega dvignili in ga prenesli v neko hišo, kjer so mu dali prvo pomoč. Potem so ga peljali v bolnišnico na Cetinje, ker je rana nevarna. Njegov junaški bratec je predlagan za odlikovanje. Usmiljeni tihotapci. V švedskih vodah je tihotapska ladja zadela v carinarsko; ta se je začela potapljati. Tihotapci pa so pozabili na staro «stanovsko» sovraštvo ter so rešili earinarje iz valov. Koliko Jih Je. Po celi Italiji je 8.434 fašistovskih udruženj. V njih je vpisano vsega 900.000 oseb. Socialna šola. Drago Godina je izdal knjigo «Ideali-zem», ki obsega temeljna načela politične in gospodarske borbe s kapitalizmom. Knjiga ima 16 poglavij, ki obdelujejo vprašanja, ki so označena v naslovih: borba idealizma proti mate- rijalizmu, iz individualizma v kolektivizem, konkurenca in koncentracija kapitala, meščanstvo in kapitalizem, narodi in sloji, imperijalistični narodi, vojni dobički, kapitalistična razlastitev srednjih slojev, nacional-kapitalistična misel, narodno vprašanje , versko vprašanje, socializacija trgovine, denar, nov davčni sistem, industrija, poljedelstvo itd. Torej sama silno aktualna vprašanja. Knjiga se dobi v naših knjigarnah v Trstu in v Gorici ali pa naravnost pri založniku: Drago Godina, Trst, viaCom-merciale 8. Cena 12 lir. Z ozirom na majhno naklado in na zelo veliko obliko knjige in pa v primeri z laškimi knjiga mi je cena nizka; Knjiga je kritična obsodba nacional - liberalizma - kapitalizma. Vsak izobražen Slovenec, jo bo z zanimanjem čital. Modroslovno in kulturno-zgodov insko sicer delo ni , na višku znanstva (groba pomota je n. pr. na str. 5, da se misel poraja iz materije), kot propagandno čtivo pa prinaša obilo podti čnega. Španska politika. V Maroku imajo Španci neprestane boje in nikakor ne morejo ukrotiti domačinov. Zato je baje španski diktator Primo de Rivera predlagal Angležem dobro kupčijo: Angleži naj bi prevzeli ves Maroko, zato pa naj bi na evropski strani odstopili Špancem trdnjavo Gi braltar, ki zapira morsko cesto iz Srednjega v Atlantiško morje. Ni pa gotovo, da bi Angleži pristali na to zameno. Radiotelefon ▼ službi vere. Ameriški katoličani so izkoristili radiotelefon v verske svrhe. Katoliško vseučilišče v S. Louisu prireja zadnje mesece vsako nedeljo popoldne ob dveh predavanja o verskih vprašanjih, ki jih radiotelefon raznaša širom Amerike. Uspehi so nepričakovano lepi. Vseučilišče dobiva' od vseh strani zahvalna in vzpodbujevalna pisma od oseb, ki bi drugače nikdar ne slišale božje besede. Tako piše neka židovska gospa, da sedaj razume, kako je mogoče ljubiti krasne krščanske resnice. Vseučilišče bo s predovanji nadaljevalo. Interpelacija. Poslanec Besednjak je vložil zelo ostro interpelacijo zastran vladnega odloka o lastninski pravici na obmejnem ozemlju. Vsi veliki laški listi so priobčili interpelacijo v celoti ali v izvlečku, nekateri tudi s pripombajmi, le «Stražo», ki je glasilo krščanskih socialistov, so zaradi pripomb k odloku zaplenili. Pastorjev zavod v Trstu. Zdravljenje pasje stekline se vrši v bolnišnicah, ki imajo za to potrebne priprave; to so Pasterjevi zavodi. Nam je bil dosedaj najbližji tak zavod v Padovi. Sedaj se je pa ustanovil tudi v Trstu ni ima svoje prostore v bolnišnici pri S. Magdaleni. Fotografiranje v daljavo. Med Clevelandom* in Newyorkom so z električnimi vali prenesli tudi slike, tako kakor se prenaša glas po brezžičnem telefonu. Za vsako fotografijo so rabili 4 minute in pol. Na debelo. V Budimpešti je policija' odkrila organizacijo tatov, ki so si bili vzeli za «polje delavnosti« železnico. Tatvine so se vršile na raznih postajah po načrtu že tri leta. škode je bilo za tri miljarde možarskih kron. Zaprtih je tudi več uradnikov, govori se pa, da so celo višje osebe zapletene v to zadevo. Nesreča. Pri neki gostilni v rimski Kampanji se je gruča mladeničev udrla v 11 metrov globok vodnjak. Nektere osebe, ki so hotele na hitro pomagati in so splezale v vodnjak, so omedlele vsled slabega zraka. Priti je morala požarna bramba, da je spravila ponesrečence na dan. 6 mladeničev je bilo mrtvih, eden pa nevarno zastrupljen. Prehitro vozila. Dva inženirja sta se peljala s posebno lokomotivo nadzirat železniško progo od Belgrada proti Nišu. Vozila sta s hitrostjo 80 km. na uro. To lahkomiselnost sta drago plačala. Na nekem ovinku je lokomotivo vrglo s tračnic; inženirja in delavci so popadali na progo. Za večjo nesrečo je kmalu potem prišel vlak od Niša in zadel v prevrnjeno lokomotivo. En inženir je bil ves strt, drugi inženir in delavci pa težko ranjeni. Na j več ja knjiga na svetu. Neka lekarna je dala narediti knjigo, da bo vanjo vpisovala priznanja in zahvale svojih odjemalcev, ki so ozdravili od njenih krogljic, praškov in tinktur. Knjiga meri na visočino 2 metra, na širokost i meter, debela je pa 40 centimetrov; njena teža znaša 517 kilogramov. Najbolj čudno je pa to, da so to knjigo naredili na Švedskem, ne pa v Ameriki. KAKO JE 5 Konferenca v Londonu. Glavno zanimanje sveta je sedaj obrnjeno na konferenco v Londonu. Namen te konference je, da se že ko-nečno Angleži in Francozi zedinijo glede postopanja nasproti Nemčiji. 'Na podlagi Davvesovega načrta* naj bi se ■nemška plačila tako odmerila, da bi Nemčija mogla dejansko plačevati;; zato je potrebno, da se Francozi umaknejo iz Westfalije, ker so s svojo za-j sedbo doprinašali v gospodarskem G2d-‘ ru le velikansko škodo. N^nucija mora; v gospodarstvu dobiti proste roke, «e; se od nje zahteva, da kaj prigospodari; za odplačilo svojih dolgov. Dawesov: načrt vsebuje tudi zahtevo, da dobi j Nemčija posojilo 800 miljonov zlaUih' mark, da bo uredila svoje denarno stanje, ker drugače ne more pričeti z odplačili. Konference se z velikim poudarkom ■udeležuje tudi Amerika. Kajti tudi Amerika ima svoje velike težave. Zaradi nesigurnosti evropskih razmer zastaja denar po blagajnah, ker na veter :se tudi ne more posojati. Ameriški veletrgovci in bankirji bi prav radi videli, da se Evropa pomiri, da bi oni oddali svoj denar v posojila in svoje blago v prodaj. Sporazum. ♦ V zadnjih dneh so prišla iz Londona •ugodna poročila, da sta se Mac Donakl in Herriot sporazumela v stvari nemških plačil. Konferenca se je že dolgo vlekla in bati se je bilo, da se gospodje razidejo brez uspeha, kakor so se že poprej tolikokrat razšli. Pod pritiskom razmer so si slednjič vendar podali roke in upati je, da bo, čeprav počasi, vendarle prišlo do sporazuma tudi med Nemčijo in Francijo. Ta sporazum bi pomenil, da je na Francoskem ponehala nacionalistična prenapetost in so Francozi sami prišli do tega, da se pogoji versajskega miru iz leta 1919. ne morejo več vzdrževati. Po dolgem času so Francozi privolili, naj se pokličejo v London kar naravnost zastopniki Nemčije sa/me, da se bodo z zavezniki dogovarjali o novih pogojih. Nemci so res prišli v London in bodo bage zahtevali sledeče stvari: 1. Povratek vseh ujetnikov in izgnancev v Porurje (Westfalsko), 2. zavezniške čele zapuste zasedeno ozemlje, 3. tri mesta v Porurju mora tuje vojaštvo izprazniti takoj, 4. francoski in belgijski železničarji naj gredo proč, 5. Nemčiji se povrne njena gospodarska skupnost in enota. Jugoslavija. Nova vlada pod predsedstvom Lju-bomira Davidoviča je sklicala za ta -te- PODLISTEK Zaklad Pripoveduje Znanec Jaka. I. Tisto leto je brinje dobro obrodilo. To je bil zadovoljen stari Matužin! Hodil je z vrečo po vsem kraškem svetu in otresal grmičevje ter računil zraven koliko mu bo prineslo to delo, pa hvalil Boga za stranski zaslužek. S polno vrečo se je proti večeru vračal Matužin od Poljan semkaj proti domu. Trudnih nog je počasi korakal po kameniti poljski cesti. «Hej stric, kam se ti tako mudi! Od-počij se maloI» Tako nagovori Matu-žina možiček sedeč ob poti. Beraška malha in potna palica — znamenje bridkega beraškega stanu — sta ležali poleg njega. «Viš ga Matica, ti tukaj?«, odzdravi Matužin, odloži z ram težko breme in se zlekne poleg berača v travo. ((Dolgo že nisi bil po naših krajih. Kaj te je prineslo spet v našo srenjo?» «Kaj se boš čudili Ali res ne veš, da POLITIKO dem državni zbor ali »skupščino«. Na skupščini bo vlada podala izjavo o svojih namenih in načrtih. Stranke, ki so bile na vladi dosedaj, so proti novi vladi v opoziciji (to so radikalci pod Pa-šičem, ih samostojni demokratje pod Pribičevičem). Hrvaški poslanci Radičeve stranke obetajo, da bodo novo vlado podpirali, dokler bo delovala v duhu sporazuma. Radič se vrača v Zagreb, ker ga nova vlada ne misli ovenčati z mučeništvom. Domneva se pa, da bo kmalu vrgel vladi kako poleno Fasistovska vlada t V Jugoslaviji se je izvršil važen dogodek. Kakor je znano, je imela več Tet vlado- v rokah Pašičeva stranka. Pasieev program.. Kaj je hotel Pašič? Strog centralizem, tako kakor Mussolini. Vse se ukazuje iz Betgrada. če hoče ljubljanski poštni uradnik dobiti tridnevni dopust, mora prositi dovoljenje v Belgradu; župan, glavar itd. ne smejo imeti prav rtobene oblasti. Deželni zbori izginejo; de treba kako cesto popraviti, treba prošnje v Belgrad. Centralizem je hotel Slovence posrbiti. Ako bi bili kdaj Kranjci in Štajerci posrbljeni, bi bili primorski Slovenci popolnoma ločeni od bratov onkraj meje. Doslej smo ločeni politično, potem bi bili še versko in kulturno. Palica in puška. Ker je centralizem — kakor uči skušnja — ljudstvu gospodarsko in kulturno škodljiv in ker je pri centralizmu ljudstvo nezadovoljno, se mora ljudstvo krotiti z nasiljem. Da se stranke pobijajo, je treba uvesti fašistovskih načinov za vladanje. To je Pašič' tudi vpeljal. Vse uradnike, ki niso trobili v vladno trobilo, so vrgli na cesto, kakor pri nas. Nezadovoljni časopisi se preganjajo. Zato je Pašič ukinil delavske liste, plenil slovenske in hrvatske liste. Ker niso vsi oficirji za nasilje, je vlada organizirala orjune. Ti so dobili orožje in nato so orjune pošiljali na «nedolžne izlete«, pri katerih je vselej tekla kri. Rudarja Fakina v Trbovljah so v hrbet ustrelili, delavca Zadravca so ubili, nekemu ljubljanskemu delavcu so zdrobili prste desne roke. Liste, ki so protestirali, so zaplenili; osebe, ki so se upale na ulici izraziti nezadovoljstvo s takim vladanjem, so pretepali. Ljubljanskega župana, ki ni hotel po občinskem slugi raznašati po mestu razglasov ljubljanskega fašja, je Pašičeva vlada čez noč' odstavila. smo možje moje vrste povsod doma! Saj sem že za sv. Lovrenca hotel priti gori na Pregarje pobirat štruklje, pa so me zadržale tiste dobre krušarice škedenjske in sem kar po sili moral ostati čez sv. Lovrenc v Skednju. Bog jim daj dobro, tem dobrim botram; tako veselo in lepo sem se imel, da ne bom izlepa pozabil. Potem sem se pa ustavil tu malo, tam malo, šele včeraj sem prišel v vašo faro«, je razlagal berač. »Blagor tebi, povsod si doma, brez skrbi živiš, ničesar ti ne manjka! V čisto tujo hišo prideš, pa ti ponudijo vsega«, je blagroval Matužin starega berača. «Kaj boš oponašal!« je odvrnil Matic. ((Kolikokrat človeka pa naženo, pred orožniki se moraš skrivati, ljudem vedno na srce govoriti, biti vedno vesel — Bog pomagaj je nam. Rad bi videl, da bi meni cvetele rožice kot tebi!« Matužin se zasmeje: «Ej. rožice pa. rožicei Samo trnjeve so! Poglej moje roke! Ni dosti, da se trudim doma od jutra do večera, da dela moja družina, kot črna živina, še po goščah hodim in les režem, pa ga pošiljam notri do pod noge, ker je že tak. Drugi domnevajo, da se bodo Radičevi poslanci razcepili na dvoje, eni za vlado, drugi za svojo papirnato republiko. Tudi v stranki radikalcev so nekateri hudi »a Pakiža, češ da> je s- svojo trmo porinil [celo stranko v opozicijo, ko so nasproti :niki ponujali poprej tudi radikalcem !časten sporasum in celo glavni delež :iia vladi. Nasproti Nemcem je nova 'vlada pokazala pravičnost, kep je zopst dOvolila njihovo »Zvezo prosvetnih 'društev («Kulturbund»), katero je bil Pribičevič nasilno in protizakonito razpustil. Zato bodo Nemci s svojimi srlasovi podpirali Davidoviča. Jogoslaviji je padla Odpoc ▼ državi. Ako bi bila nastopila vlada z nasiljem pred par leti, bi se mogla se vzdržati, a danes so ljudstva cele Evrope izprevidela, da se z nasiljem ne pride daleč. To so dokazale tudi občinske volitve na Kranjskem . Po več mesecih strahovanja je vlada razpisala občinske volitve v upanju, da se je ljudstvo «spreobrnilo». A kaj se je zgodilo? Opozicija, ki jo vodi dr. Korošec v Sloveniji, Davidovič v Srbiji, je nele obdr$*ala vse dosedanje občine, ampak je iztrgata vladni stranki skoro vse tiste- maloštevilne občine, ki jih je vlada doslej držala. Za in proti nasilju. Vsa država se je razdelila v dva ta-borja. Pašičev-Pribičevičev tabor je bil za centralizem, za nasilje, za fašiste, Koroščev-Davidovičev tabor pa za gospodarsko avtonomijo, za vlado zakona, proti, fašizmu. Večina poslancev je bila za Davidoviča in Korošca, manjšina za Pašiča1 in Pribičeviča. Ogromna večina časopisov je bila za Davidoviča, manjšina za Pašiča. Zanimivo je pri tem dejstvu, da je tržaška Edinost dosledno pisala v prilog Pašiča, da je enkrat napisala, da je nasilje včasi potrebno, da je zagovarjala centralizem itd. Tako je moral Primorec, ki je bral samo ta dnevnik, postati bacek. Zakaj vprašati se je moral : Kako je mogoče, da je kralj izročil vlado opoziciji, ki je proti državi, proti kralju, sploh proti Jugoslaviji? Kralj se je odločil. Kralj se je zavedal, da če bi trajalo Pa-šičevo nasilje še nekaj časa, bi to privedlo dp meščanske vojne in do — razsula države. Zato je poveril vlado Da-▼idoviču in Korošcu, Kaj dela nova vlada? Najprej hoče uvesti red v ministrstva. Ali veste, kaj so našli? Strahovite reči ! Jugoslovanski fašisti so dobili za vse Nemškega Gradca in zdaj še to božje brinje — ej joh nam je vsem skupaj!« nNo, če pa ti ne moreš izhajati, kdo bo! Saj sem slišal praviti, da si še po svetu šel; pa tako priden kot si ti in vsi tvoji ljudje — to je res čudno!« «Kako bom izhajal: Poglej kamenja! Saj je samo kamenje pri nas! In še suša vzame, kar vzraste! Pa davki! Lani sem moral prodati brezo — da bi jo videl, kakšna kravica ti je bila to — da sem plačal .podgrajske davkarje. Ne moremo naprej, pa ne moremo!« Matic se je odkašljal, skrivnostno pogledal okoli sebe, se primaknil bliže k Matužinu in mu začel šepetaje govoriti: »Vidiš, nisem prišel zdaj jaz v Brkine prosit; druge opravke imam. Ker si vedno bil moj prijatelj in mi še kako dvojačo stisnil v roke, zato ti povem: zaklad bomo iskali!« Široko je odprl Matužin oči in usta, neverjetno pogledal berača: «Zaklad? Pa vendar ne?« In Matic je pripovedoval; »Zaklad pravi zlati zaklad! Tam pod Gušinjim brdom so ga zakopali Francozi, ko so bežali iz Istre. Že rajni' Štefe Baše-tov — deset let je bilo o sv. Juriju, ko vožnje državne železniške karte, agitatorji Pašičeve stranke so imeli brezplačne' železniška listke, v finančnem ministrstvu niso> pregledali računov že dve leti, kar na debelo so podkupili časopise, da .so pisali v prilog Pašiča. Samo tisti železničarji so avansirali, ki so bili vladni. Zato je vlada imenovala odsek, ki bo delovanje prejšnjih gospodarjev pregledal , nato se bodo krivci sodili. Prva naloga vlade. Nova vlada je izjavila, da bo uvedla v državi red. Razpustila bo fašiste ter bo dala zopet oblast v roke vojaštvu, policiji in županom. Vlada je že odredila svobodo za časopise ih zborovanja ter-bo izpustila iz ječe vse one reveže, ki so bili pahnjeni v zapore zaradi prejšnje vlade. Nadaljne naloge vlade. Nova vlada želi, da se ustvari — če je treba — ministrstvo ir. vseh strank, d'očim je hotel Pašič, da naj ostane na vladi samo njegova stranka. Nova vlada je izjavila, da si bo prizadevala, da ;bo zbližala Srbe, Hrvate in Slovence, ki ‘jih je prejšnji režim spremenil v sovražnike. Ali se bo posrečil« ali ne? Oči vseh .rugoslovanov so obrnjene v Korošca in Davidoviča,. ker upajo, da bosta ta dva moža privedla razdrapan"' državo do miru. Nova vlada bo brez dvoma storila dosti dobrega, zlasti bo-zatrla fašizem, poglavitna naloga pa je ta, da spoprijatelji Hrvate s Srbi, tc je Radičevce s Srbijo. Ako se to posreči Davidoviču in Korošcu, si bosta s tem stekla nevenljivih zaslug za Jugoslavijo. Hud medved. Pred kratkim se je pojavil v sarajevskem okrožju v Bosni velik medved. Kmetje so šli nadenj s puškami in ga ranili. Medved pa se je razjezil in se vrgel proti njim. Trije kmetje so bili v borbi težko ranjeni; enemu je medved zlomil puško. Dohodki od tobaka. Zaključeni s° državni računi za čas od 1. julija 1923 do 30. junija 192-4. Za to dobo je bilo v proračunu predvideno tobačnih dohodkov dve milijardi osemstotrideset nd-ljonov lir. Dejanski dohodek je bil z* 14 miljonov večji, znašal je torej 2 ®>' lijardi 844 miljonov lir. Od tega se j® izkupilo v Italiji sami 2.692 miljonov za tobak, torej malone vse. V tuje dež«1® se je prodalo le za 26 miljonov lir tobaka. Ostali milijoni so dohodki ** postranskih naslovov. Za tekoče r&' čunsko leto se predvideva dohodek tobakarije na 2.900 miljonov, tor^j lahko rečeno skoraj na tri miljarde lir> Ves ta denar gre v dim. smo ga pokopali — mi je pravil 0 njem. Na, pa je prišel tje v Markovšcj' no k meni tisti Pregarec Jape Bubi'1' čev in me prosil in rotil in silil, pridem te dni gori. Na vsak način ho^e zdaj on zaklad kopati. Sam ni vajen l{[ se tudi malo boji, zato naj bi mu Ja pomagal. Pa pojdi še ti, Matužin!* Dolgo časa sta še sedela oba mož® karja in se menila. Ko se je storila 'L noč, sta počasi korakala mimo znanie nja Matere božje v vas. Ko sta prispela domov, je veselo rel ogenj na ognjišču in okoli ož?^• je sedela družba fantov in deklet. V ^ so se razveselili starega Matica; napr8^ vili so mu prostora pri ognju, dali v čerje. On je obilno poplačal njih P jaznost z novicami od daleč in izbiral dekletom ženine, fantom nev ste in zabaval ‘dolgo, časa vso družb0-Ko so se sosedje razšli, fantje °(^Pejg in dekleta odpravila spat. sla stara moža pri ognju sama. Dolg0 noč sta stikala glavi in pritajeno rila. Ves pogovor pa se je vrtil o zaK du. O zaklad, zaklad ! , (Dalje)- Za naše posojilnice. Pred vojno je znašal obrestni davek 1 in pol od sto. To se pravi, ako je na-primer posojilnica svojim vložnikom •dala v celoti 10 tisoč kron obresti, zaračunala je gosposka 150 kron obrestnega (rentnega) davka. To je vsaka posojilnica z lahkoto plačala. Med vojno je Avstrija ta davek podvojila, tako da je bilo treba od 10 tisoč kron obresti plačati 300 kron davka. Po vojni je prfšla še invalidna doklada 15 od sto od prejšnjega davka. Vse to bi še šlo kakorkoli. Toda vlada je segla kar naenkrat tako visoko, da se vsem poznavalcem razmer zdi čeamerno in škodljivo. Sedanji obrestni davek znaša do 20 od sto obresti. Ako torej hranilnica da svojim vložnikom 10 tisoč, lir ■obresti, ji gosposka naloži 2.500 lir rentnega davka. Kaj sledi iz tega. Jasno je, da so z novim rentnim davkoma' narastli upravni stroški naših posojilnic. Da morejo posojilnice te pove čane stroške zmagovati, potrebno je ali 'znižati obrestno mero pri vlogah, ali zvišati jo pri posojilih. Ako se zviša pri posojilih, je udarjen ravno tisti, ki je najbolj pomoči potreben, ubogi kmet, ki posojila išče. Ako pa se znižajo obresti na vloge, imajo škodo tisti, ki z denarjem varčujejo; s tem se zmanjšuje veselje za varčevanje in pospešuje lahkomiselno zapravljanje. Kaj hoče vlada. Minister De Stefani je svoječasno poudarjal, da mora vlada gledati na to, da se bo vzbujalo veselje do varčeva- nja, zato da ne sme z davki pretrdo pritiskati na prihranke. Bolj da mora pritiskati na porabo in z davki obkladati tiste, ki uživajo, ne tistih, ki varčujejo. Te ministrove besede so gotovo hvalevredne. Toda dejanje gospoda ministra je besedam nasprotno. Sedanji rentni davek škoduje duhu varčevanja. Zato mora minister to reč predelati in rentni davek znižati na pametno mero. Pri tem ne bodo trpele državne koristi, ker čimbolj se v deželi varčuje, tembolj se množi ljudsko blagostanje in raste davčna moč na drugih straneh. Bo] oderuhom I Ako se kmečkim posojilnicam in hranilnica/m otežuje delo in obstoj, potem gredo v cvet «kšefti» oderuških bank in pa zasebnih skopuhov. Skopuhov je med kmečkim ljudstvom še ve liko, posebno po Istri. Taki si zopet nazaj žele stare zlate čase, ko so imeli «soldin po fiorin« na teden, pa kokoši in gnjati za vzdarje. Gorje kmetu, če zopet pridejo k sapi. Protest Deželna posvetovalna komisija za Istro se je v eni zadnjih sej tudi pečala z rentnim davkom. Zahtevala je, da se mora to predelati v splošnem interesu države, posebej pa tudi v interesu istrskega kmeta. Prefekt je obljubil, da bo stvar priporočil pri vladi. Pulski dnevnik «L’Azione» dostavlja, da je neumljivo, zakaj Imajo takozvani ((Zavodi za poljedelski kredit« nizek rentni davek, male kmečke posojilnice pa visokega. Mar niso tudi one pravtako zavodi za poljedelski kredit? Tore. proč z neenakostjo, proč z očitno krivico ! Cene na trža&kem trga (na debelo): breskve 80-300, hruške 60-210, smokve 150-180, grozdje 180-300, paradižniki 40-50, krompir 40-50, čebula 40-60, zelje 90-100, radie 40-340. Po čem je lira? Due 6. avgusta si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 27.60 L. ■a 100 C. kron — 67.50 L. ic 100 avstr, kron — 3 20 at. za 1 dolar — 22.70 L. za 1 funt — 101.60 L. *a 100 fr. frank»T 121.75 L. Davek od zemljiškega dohodka v Istri. Za izmero davka od zemljiškega dohodka (reddito agrario) ima gosposka posebne tabele. Za Istro je krivica v tem, da služi za obdavčenje v Istri e-naka tabela kakor v Furlaniji. In vendar je Furlanija v primeri z Istro mnogo rodovitnejša in bogatejša. V Istri so po večini kraška tla, zemlja plitva, izpostavljena hudi suši; pravega gozda je malo, senožeti so borne; kmetom ne-dostaje živine in gospodarskih poslopij; tekočo vodo imajo malokje, ob stoječih vodah pa gospodari ponekod malarija. In tabela zemljiških dohodkov naj bo ena in ista za Istro kakor za Furlanijo? Dejansko težko kater. kmet v Istri doseže tisti dohodek, ki ga kaže o B> e n S * o h fc O •U i Ji .2 d) e. 7! »se q. O O ** 03 0 < 4 ! s • * H ta d > -c 3 ■s ® ■g * <2 z Čevljarnica FORCESSIM