št. 50 (1081) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 10. decembra yicw 1970 DOLENJSKI LIST Izdajateljski svet o odprtih vprašanjih Dolenjskega lista Jutri dopoldne bodo v Novem mestu člani izdajatelj' skega sveta Dolenjskega K-sta razpravljali o i»ložaju domačega pokrajinska glasila SZDL ob prehodu v novo poslovno leto. Na dnevnem redu bo poročilo o sofinanciranju stalnih komim-skih strani v 1971, obvestilo o prehodu časnika na ofset tisk in razprava o ponovni uvedbi nekaterih rubrik oz. strani v časniku. Člani sveta se bodo seznanili Miudi z najnovejšimi uspehi akcije za zbiranje novih naročnikov in z načrti kolektiva uredništva ter uprave lista, ki namerava pt>kraj insko glasilo SZDL še bolj razširiti. Zdaj še »Delavska olimpiada« 7. decenibra Je bil v Mertiki posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov iz devetih občin. Med drugim so se do govoriH, da bodo prihodnle leto organizirali »Delavsko ciiro-piado«, na kateri oodo sodelo vale najbolj občinske ekipe iz devetih občin; 1971 bodo torej n^topali v atletiki, streljanju. šahu, plavanju, keglja* nju, namiznem tenisu in malem nogometu. Posamezne športne discLoJine bodo v različnih občinah. M. J. Na Muhaberu ni bilo nasilja 5. decembra je oa Muhabem pri Francu Žnidariču nenadoma u:rirl 40-letni Franc Šinkovec s Konienc Po okolici se je takoj .■aznesla govorica, da je bik> nad Siakovcem storjeno na^ie, ljudje pa so začeli sumiti, da ima 'orste vmes očim 2nidaršič.. Sod:Uca Zlata Savelj iz Novega mesta je zato predlagala obdukcijo. vioriviU sc jo dva dni p>o smrti. 7. decembra. V torek, 8. decem’jra, smo za rezultat opravljene oodu.icMe vprašali preiskovalrke?a sodnika Antona Tnmklja. »Obdukcija ni pokazala." da bi bil Šinkovec končal cuuvedail, da bo znašala prihodnje leto siteujpna rast gospodarstva v Sloveniji predvidoma le 5 do 6 odstotkov. Družbeni standard naii bi narastel v bodoče za 2 do 3 odstotke na leto itd. če bd to dosegli, bd 70 od-stotkiov sredstev ostalo posamezni gospodarski organizacd-jd, družbena skupnost 1» bd dobila 30 odstotkov. Tako bi se gosfpodarsfcvo znatno oikrepilo. Govoril je tudi o možnosti »socdeiliističnegH« stečaja slabfli deilovn& oiiga-rusaacitj. Po predavanju so nekateri udeleženai sastavili tov. G(l» bo&ndiku več vprašanj o ssa-nu^enju osebnih dohodkov, o vlogi sindiikatov t vittA a podiporo 2iveasnd vladd pri uresničevanju stabiHizaoijsikih uk-respav, o neirasnrltili 6bmc6j41i v lučd stabilizacijskega pro grama, pretiranem 'uvozu in drugem. K. O. Trebnje: predstava Mestnega gledališča Ob tednu solidarnosti bojev vietnamsk^a ljudstva bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo v Trebnjem Drofenikovo dramsko delo a naslovom »Ne... ne«. Predstava bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma. Nagrajeni pridelovalci koruze Hektarski donosi tekmovalcev v občini Brežice nekajkrat presegli povprečje 8. decembra so se v Prosvetnem domu v Brežicah' zbrali pridelovalci koruze in številni drugi kmetje. Prisostvovali so podelitvi nagrad najbcJjšdm pridelovai-cem koruze v občani. Nagrar de je podelM upravni odbor sklada za kmetdJ«:+vo, ki j® marca letos raapisail tefcm^ vanja. Sodelovalo je 26 kmetov, deset je bilo nagrajenih. Prvo nagrado 700 din je prejel Peter Vovk iz Čerine za 123,63 centa prideOka na heik-tar, drugo nagrado 400 din je upravni odbor prisodil Antonu Zibertu iz^Loč aa 114,48 centa koruze na hektar, tretjo nagrado 200 ddn je prejed Drago Gerjevlč iz Zakota za 108,49 centa pridelka. Tekmovanje je dalo prese-netljojvo dobre reeultate. Najmanjši hektarski donos je bil 65 centov, največji 123 centov. Nasploh je pridelek v občini zelo majhen; 30 centov koruze ne hetktar in 27 centov i)šenice na enaki po-vrSini. Zaradi tega je pomen tekmovanja toliko večji. To je spodbuda vsem tistim, ki se še niso srečali s prednostmi sodobnega kmetovanja. Po ixxielitvi nagrad sl j« bKau sto kmetov ogiledalo dva strokovna filma o pridelovanju koruze in pšeni<}e, ki ju je tolmaČBl inž. Jože Siic iz Kmetijskega inštituta Slovenj. J. TEPPEY Najvišji zbor v Novem mestu Trebanoska, metliška in črnomaljska občina so na Dolenjskem edine, ki še nimajo radioklubov. V Sloveniji pa je takšnih občin devet. Novotmeški klub ni le najboljši na Dolenjskem, ampak uživa laskava priznanja po vsej Slovenji. Prav zato se je Zveza radioamaterjev Slovenije odločila imeto svoj drugi pleoium 6. decembra v Novem mestu. Udeležili so se ga tudi številni predstavniki gospodarskega in družbenega življenja iz novomeške občine ter podpredsednik jugoslovanske zveze radioamaterjev Velimir Pašič. Nadaljevanje na 3. strani VRATA S , 1 OKNA ml^ POLKNA ribnica KREDIT Clstenia visela nad prepadom Promet na cesti Kočevje-Brod na Kolpi-Delnice je bil zaprt 18 ur Od polnoči v noči od 5. na 6. december pa do 18. ure 6. decembra je bil poipolnoma zaprt promet na cesti n. reda Kočevje—Brod na Kolpi—Detoice, ker je v Solnarskem klancu avtocdsitema zaprla cesto, ra^si tega pa je njen zadnji ded visel prefco ceste, pod katero je več sto metrov globok prepad. Do nesrečn^a dogodka je ,iprišJk>, ko se je oistema »Avtoprcmeta« z Reke srečevala z osebnjm avtom. V čolnarskem klancu je namreč cesta zeJo strma (IB prooni-lov) m ozka, zato sta obe vozili ob srečanju ustavili. Ol-sftema zaradi strmega vzpona nato ni mogla speljaitai v klanec. Ko je zmanjk^o še 2sra-ka zq. zračne zavore, je vozalo peijalo sfimo vzvratno, dokler se ni postavilo preko ceste, tako da je zadnji del ca-steme obvisel izven ceste nad zelo globokim prepadom. Obnat novomeškega Cestnega podjetja iz Kočevja je skušal cisterno rešiti tako, da bi jo s svojima dvema tovornjakoma potegnil spet na cesto, vendar poizikus m uspel. Nato so poklicali na pomoč podjetje »Autotrans« 2 Reke, ki je z 20-ton6ldsn divi-galom postaiviOo cisterno spet na cesto. Ponovno n>oramo poudari-t)i, da se je vse to dogajalo na cesti II. reda, ki pa je predvidena, da bo prekate- goiiaiirana v prvi red. Do takih zastojev prihaja, ko na cesti še ni sn^^a. Kaj bo šele poziilni? Po tej nevarm cesiti vsak dan VOG31 otroke tudi dolski avtobus — raasen seved* v te« stih 2siimskiih dneh, ko cesta ni preivoasna. Prosvetni de- (Nadaljevanje na 3. str.) I OD 1.X1. DO8. XII. 1970: 1.136 novih! PETI IN SESTI TEDEN akcije Sta bila spet uspešna: 474 novih naročnikov smo dobili v tem času. Vrsta pismonoil se je spet isdcazala, v akcijo pa so se vključili tudi novi sodelavci. Stanje novih naročnikov torek opoldne: BREŽICE: . . . • • . n CaiNOMCLJ: . . • « • . 99 KOČEVJE: . . . • • • . 31 KRŠKO: .... # • . . 188 MEH.IKA: . . . • • . • Ifi NOVO MESTO: . • . « 389 RIBNICA: . . . • • . • 9 SEVNICA: . . . • • • . 175 TREBNJE: . . . . . • . 76 Razne pošte: . . . . . . 102 Inozenici: . . . . 24 PLEN LE TOLAŽILEN. Kot vsako leto doslej, se je tudi letos zbrala 29. novembra vsa vellkolaška lovska bratovščina k birakadl. Čeprav je na praznični dan v okolici Male Slevice in Stareta malna pokalo kot za stavo, je bil plen le bolj tolažilen: en srnjak, en zajec in ena lisica. (Foto: France Modic) Danes: 31.520 izvodov! Naklada našega časnika razveseljivo narašča: danes smo tiskali 31.520 izvodov Dolenjskega lista. Skoraj 98% celotne naklade dobivajo zdaj v roke stalni naročniki na svoje domače naslove, kar je svojevrstna posebnost in značilnost našega tednika. ♦ X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I tedenski mozaik Tipanje v mraku Premalo organizirana proizvodnja in trgovina -Živinorejci so previdni - Včasih primanjkuje nekaterih živil zaradi neusklađenih cen s stroški PODPIS — Sporazum, ki sta ga dosegli Zahodna Nemčija in Poljska, je prišel podpisat sam zahodnonemški kancler Willy Brandt (levo). Ob prihodu v Varšavo ga je pozdravil predsednik poljskega državn^pa sveta Jožef Cyrankiewicz (desno). tedenski zunanjepolitični pregled | Na Poljskem imajo tudi Ze-tos težave $ preskrbo. Mnogih potrošnih stvari primanjkuje. Poljaki sami za ilustracijo tega stanja v šali pripovedujejo tole uganko: »Dolga, zelo dolga je, zvita je, hrani pa se z zeljem. Kaj je to? (Odgovor: vrsta za me-ao!)« ... Slavni španski bi' koborec El Cordobes je nedavno dobil dovoljenje za letenje z lastnim letalom. Vendar so mu za to postavili pogoj: leteti sme samo v spremstvu kakšnega človeka, ki zna brati in pisati. Sam Cordobes je namreč nepismen,.. Portugalski večemik »Diario Popularu« je zelo originalno proslavil 28 obletnico izhajanja. Naročniki so dobili jubilejno številko, ki je že od daleč prijetno dišala. V tiskarsko barvo so namreč vmešali parfum... Gospa Betty Pentrows iz mesta Fen-nix v ZDA je mestnemu sodišču tožila gospoda boga, če$ da je brez razloga poslal strelo nd njeno hišo. Sodišče je vsemogočnega spoznalo za krivega in ga obsodilo na plačilo lOOMO dolarjev odškodnine. Po obsodbi so začudeni novinarji spraševali predsednika sodišča Tencyja, kako misli doseči izpolnitev obsodbe, ta pa jim je dejal: »Zelo preprosto. Dosegli bomo, da bodo odškodnino plačale mestne cerkvene oblasti. Saj trdijo, da predstavljajo boga, torej naj še tpl(ičujejo zanj«... Predsednik Konga general Joseph Mobutu nima ravno najboljšega mnenja o politikih. Nedavno je o % njih dejal tole: »Politiki so naši deželi prizadeli toliko hudega, da jim ne smemo dovoliti, da bi še naprej počenjali zlo. Zato v svojo vlado nisem, vključil nobenega politika* ... Ameriki tednik »U. S. News and Worl Re-port« je takole označil ameriško pomoč tujini: »Najprej vzamejo denar revežem v bogati deželi, potem pa ga dajo Podoba je, da nam gospodarstvo vse bolj uhaja na stranpota. Dogajajo se stvari, ki jih v načrtni proizvodnji in preskrbi prebivalstva ne bi smelo biti. Lansko jesen je bila cena suhega koruznega zrnja pod zajamčeno (63 par za kilogram), zdaj pa je skoraj že dvakrat tako visoka. Ceno olja bodo zvišali, ker bomo morali uživati uvoženo. Poleg uvoza mleka in mesa so gospodarstveniki pred kratkim predl£^ali, da bi uvozili 400.000 ton živinskih krmil, sicer bo prihodnje leto še bolj primanjkovalo mesa in mleka kot letos. H Naštevali bi lahko Še naprej. Za iskanje vzrokov pa bo gotovo že to dovolj. Letos smo pridelali precej TELEGRAMI AMAN — Jordanska vojska j« T ponedeljek z oklopnimi vozili in topništvom napadla palestinska oporišča na severu Jordanije. To je sporočilo vodstvo palestinskega gibanja, ki pa ni dodalo nobenih podrobnosti. LONDON — Poročajo. da so britanske oblasti izgnale tri najvišje uslužbence sovjetskega trgo-viniskega predstavništva v Londonu, češ da so se ukvarjali z vohunstvom. SIDNEY — Na sovjetski ladji »Novgorod«, ki je zasidrana v avstralskem pristanišču Perth sta eiksplodirall dve bombi, ki sta k arečl povzročili samo gmotno škodo. Oblasti so prepričane, da gre za atentat. BURGOS — Na sodišču v tem španskem mestu sodijo skupini Baskov zaradi obtožbe o gverilski dejavnosti. Dva obtoženca sta pred sodiščem Izjavila, da so jih T zaporu telesno mučili. Proces je izzval val orotestov po vsej Španiji. manj koruze kot lani. Naši izvozniki pa so vzlic temu sklenili pogodbe s tujimi tr> govci za večjo količino. Pogodb ne morejo razdreti. Izvoziti bodo morali okrog 400.000 ton koruze. V zameno pa bo treba uvoziti toliko zrnatih krmil za našo živino. Ta bo dr^^a, četudi ne bo treba plačati carine! m Ceoia koruze je torej porastla zaradi tega, ker je je premalo. Zakaj jo potem izavažmo? Do avgusta je lahko delal vsak izvoznik po svoje, ne da bi upošteval potrebe naših živinorejcev. Na svetovnem trgu je koruza imela ugodno ceno. Izvoznikom se je ponujal lep zaslužek. Seveda dokler je bila pri nas koruza poceni. Morda pa izvoemiki niso niti vedeli, ali bomo letos pridelali dovolj koruze za domače potrebe. Tega ni nihče zahteval od njih. Oni so le »trgovci«! Kako bo založen domači trg, naj razmišljajo tisti, ki potrebujejo blago. Morda še pridelovalci, da ne bodo imeli težav pri prodaji... B Podobno so je zagodli s sončničnim semenom Veliko so ga izvolili, čeprav bi letošnji pridelek potrebovali doma. Pridelovalci so namreč ugibali, koliko naj posejejo, da bodo lahko prodali ves pridelek. Lneli so Se kar srečo, čeprav so morali tipati v mraku, kajti vsi nasveti so temeljili na ugibanju. Tudi ob letošnjem neugodnem vremenu bi njihov pridelek zadoščal za domače potrebe, če koruze in sončnic ne bi izvažali. Ob ugodnejši letini pa bi bilo še nekaj za izvoz, n Enako srečo imajo živinorejci, čeprav tudi oni le tipajo in iščejo možnosti, kako se znajti v nenačrtnem gospodarstvu. Cena živine je doslej bila Se kar ugodna, ker pitanih živali ni bilo preveč že dve leti. Za goveda smo že pred dvema letoma slišali, da jih precej časa ne bo dovolj, ker krava skoti v enem letu le eno tele In tisto je treba pitati skoraj dve leti. Zaman pa čakamo na veliko ponudbo pitanih prašičev, ki so jo nekateri strokovnjaki napovedali že za lansko jesen ali vsaj za letošnjo pomlad. Plemenska svinja res skoti veliko prašičkov. Koliko bo od njih pitancev, pa je odvisno tudi od rejcev, ne le od pujskov. Kmetovalci pitajo raje nekaj manj kot preveč. Bojijo se, da bi se ponovilo, kar so doživeli pr^ leti, ko se porabniki cenenega mesa niso zmenili za njihove težave. Podoba je, da kmetovalci, tudi drobni, neorganizirani proizvajalci znajo bolje gospodariti, kadar jim dopuščajo okoliščine, kot »strokovnjaki« za cene živil in življnj-ski standard delovnih ljudi JOŽE PETEK Predsednik Tito bi moral v četrtek dopotovati na uradni obisk v Italijo in tako vrniti nedavni obisk italijanskega predsednika Sar^;ata v Jugoslaviji. Obe strani sta ta obisk ocenjevali kot velik politični dogodek, Id naj bi potrdil ugoden vsestranski razvoj jugoslovansko • italijanskih odnosov in dal novo spodbudo za še večji razvoj sodelovanja. Toda tik pred obiskom so se v Italiji začele dogajati stvari, ki so vrgle senco na sam obisk in na pripravljenost italijanske strani, da prispeva k njegovi čim bolj uspešni uresničitvi. Skrajna desnica je organizirala vrsto izpadov proti Jugoslaviji in proti politiki italijansko-jugo-slovanskega sodelovanja. Se več: skupina neofašistov je v rimskem parlamentu postavila interpelacijo o bivši coni B. Zunanji minister Moro je v odgovoru izjavil, da med pripravami za obisk »o italijanskih pravicah do cone B ni bilo govora in ga tudi ne bo med sedanjim Titovim obiskom, ter da italijanska vlada tudi ne misli razpravljati o kakršnemkoli odstopanju od legitimnih nacionalnih interesov«. Italijanska desnica je to izjavo tolmačila kot zadovoljitev svojih želja, medtem ko z uradnih mest niso doslej na noben način zanikali takšne razlage. To je vsekakor ustvarilo ozračje, ki je za obisk močno neprimerno, saj so se v samem italijanskem političnem * življenju razplamtele strasti in naraščajo glasovi desničarskih ekstremistov, ki jih nihče ne skuša utišati. Gotovo to ni primemo ozračje za najvišji državniški obisk, zato se ne smemo čuditi. da Je Titovo potovanje odloženo. Vsekakor pa lahko samo obžalujemo, da je do tega prišlo, saj tak razvoj nikakor ni v korist ne nam ne sosedni deželi in tudi ne koristi izboljševanju političnega o-zračja v Evropi. Upajmo, da ta neprijeten razvoj ne bo imel težjih posledic in da bo služil tudi Italijanom kot opozorilo, da se ne gre igrati 'A dobrimi odnosi, ki smo jih z veliko teŽ!«\'o in velilco dobre volje uspeli zgraditi v zadnjih letih. PHNOM PENH — V Kambodži se nadaljujejo ostri boji med vladnimi četami, ki Jim pomagajo Južnovietnamske čete in osvobodilnim) silami. Poročila pravijo, da gre vladnim četam slabo. V najnovejšl večji bitki. Šestdeset kilometrov severozahodno od glavnega mesta Kambodže, so Tladne si'.e izgubile oel bataljon I vojakov. V Varšavi je zaiiodnonem-ški kancler Willy Brandt na čelu zelo močne zahodnonem-ške delegacije podpisal sporazum med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Bonn je s tem sporazumom priznal poljske zahodne meje na Odri in Nisi in g tem je odpadla glavna ovira za normalizacija odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Po nedavnem podobnem spara-zumu, ki sta ga podpisala Bonn in Moskva, je to že drugi bistveni korak k od- Odložen obisk pravljanju posledic zadnje vojne v Evropi in normalizaciji odnosov med Zaliodno Nemčijo in socialističnimi državami. Pričakujejo, da bodo v kratkem začeli pogajanja za sklenitev podanih sporazumov tudi s Češkoslovaško in Madžarsko Preden bosta sporazuma začela dokončno veljati, bo treba rešiti še zamotano berlinsko vprašanje. Zaenkrat ni še prav nič znano, kako bodo ta kočljivi vozel razvozljali, jasno pa je, da tako na Zahodu kot na Vzhodu želi;io končno spraviti z dnevne;;a reda tudi to vprašanje in da sta za sporazum zainteresirani obe strani. To pa je tisti glavni pogoj, brez katerega sporazum sploh ne bi bil mogoč, hkrati pa že sama pripravljenost obeta, da bodo rešitev le našli. Sefi držav In partij Članic varšavskega pakta so se nedavno v vzhodnem Berlinu dogovorili o skupni politiki do Zahodne Nemčije. Ne vemo sicer podrobnosti, vendar lahko trdimo, da so sklenili nadaljevati proces normalizacije in da so vsaj v glavnem strli nasprotovanie Vzhodne Nemčije^ ki je menila, da se ta proces odvija prehitro. Večjih ovir na tej poti ni več. zato lahko pričakujemo tudi v prihodn.le us^oden razvoj odno.sov med Vzhodom in Zahodom v evropskih okvirih. To pa po svoje bistveno prispeva k temu, da postaja vse bolj stvarna zamisel o evropski varnostni konferenci — ali o več zaporednih konferencah — na kateri bi skušali najti rešitev še za preostale probleme, predvsem za večje odpiranje vrat z Vzhoda na Zahod In obratno. LIZBONA — Poitugalska vlada Je Mvmila vse obtožbe OZN, češ da Je ona pripravila neu^lo agresijo na Gvinejo. Posebna komisija OZN J« zbrala številne doka-. t J X. -IX portugalski krivdi, ki pa jih bogatašem v revni dcžcH ...«portugal^ vlada zavrača. tedenski notranjepolitični pregled • tedenski notranjepolitični pregled m PREDSEDSTVO ZKJ O IZVAJANJU UKREPOV ZA STABILIZACIJO — Prejš-nji teden v četrtek, je predsedstvo Zveze komu-nistov Jugoslavije obravnavalo- dejavnost komunistov pri uresničevanju sklepov konference ZKJ. Pri tem je predsednik zvezne vlade Mitja Ribičič p>odTObneje r£^o&l pomen dosedanjih stabilizacijskih ukrepov ter odgovoril tudi na dvome in pomišlja, ki jih nekateri izražajo ob teh ukrepih. Ob koncu svoje razprave je opozoril na tri pomembna In težavna vprašanja. Prvo vprašanje zadeva dokončno likvidacijo di^vnega kapitala na ravni federacije ozLroma likvidacijo neproračunske bilance federa-olje. To so temeljna ekonomsko politična vprašanja, kd jih je treba urediti z medrepubliškim sipora-zumom. Drugo T^raSanje zadeva devizni režim in druge ukrepe, kJ naj bd pomagali okrepiti konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na tujem trgu. Tretje vprašanje pase nanaša na pokojninsko-invalidsko zavarovanje, na zaščito borcev in na druga neurejena socialna vprašanja, ki so še zmeraj v pristojnosti federacije. Mitja Ribdčdč je v svojem govoru poudaril tudi to, da je zvezni izvršni svet samo eden izmed dejavnikov v naši družb!, ki ima na skrbi uresničenje stabilizacijskega programa, ker je naloga veliko šiTša ter zadeva vse republike, občine, delovne organizacije in sa^ moupravne skupnosti. Edvard Kardelj je na omenjeni seji obvestil predsedstvo, da je pripravljanje sprememb političnega sistema zdn^eno v okviru ustavne komisije evezaie skupščine, Strokovno-politične sikupine so že (sestavile prve teze za spremembo ustave. Dr. Vladimir Bakarič pa je poročal o delu skupine za ^azvoj gospodarskega sistema, ki je ustanovila za proučevanje posameznih vprašanj osem podskupin. ■ VKLJUČITEV VSEH — IMe gatl slovenskih občin, republiški zbor In enotni zbor delovnih skupnosti republiške skupščine so prejšnji t^en zelo obsežno in polemično razpravljali o tem, kakšna naj bodo ekonomska ix>lltika in i:diodiSča za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potrebnih v prihodnjem letu v Sloveniji. Pri tem je bilo poudarjeno, da sprejemamo ta dokument v Sloveniji v razmerah, Težavno utiranje poti ko ostajajo ekonomske funkcije federacije še nespiremenjene, kar omejuje tudi republiko, da bi sprejela širše zasnovan stabilizacijski program. Po predloženem dokumentu bi se smeli v prihodnjem letu povečati prispevki, ki pred stavljajo pretežni vir dohodkov prora^imov republike In občin, največ za 10,8 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom, da bi lahko razbremenili gospodarstvo. Spričo tega pa bo sev^a treba omejiti vse vrste splošne ta kolektivne potrošnje, razen nekaterih Izjem. Delegati občin ta poslanci so v glavnem podprli politiko, ki Jo Je zasnoval in predlagal republiški izvršni svet. Pri tem pa Je bilo poudarjeno, naj v najkrajšem času Izdelajo stabilizacijske programe tudi občinske skiQ)Sč4ne, delovne organizacije ta vse druge samoupravne skupnosti. ■ NOV SAVSKI MOST V BEa GRADU — Predsednik Tito je v petek slovesno odprl novi most prek Save v Beogradu. Razen t^a je odprl tudi predor pod Terazi-jami ta pa sodobno trgovmo v podhodu za pešce, v kateri je moč kupiti vse, od toplega obroka do prataega stroja ta je odprta ne prektajeno dan ta noč. Predsednik iito je poudaril, da je Beograd s temi objekti dobil pravo velemestno podobo. Naslednja velika naloga Beograda pa Je, po mnenju predsednika Tita, sodobna ureditev železniške postaje. ■ VERNIKI SO ENAKOPRAVNI DEL NASE DRUŽBE — V petek je bila na republiški konferenci SZDL Slovenije prva seja koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravne di^bo ta cerkvijo. V tem odboru, ki ga vodi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, sodelujejo tudi duhovniki ta verniki. Koordinacijski odbor se bo ukvarjal predvsem s položajem vernikov ta cerkve v samoupravni družbi. Zato bo njegova skrb tudi utrjevanje zavesti, da so verniki sestavni in enakopravni del naše socialistične družbe. V okviru tega bo sproti opozarjal na kakršnekoli pojave podcenjevanja ali zapostavljanja vernih občanov na nlihovlh delovnih mestih ali pri vključevanju v samoupravne organe. H LADJE SPET SKOZI DJER- DAP — Po štlrinalstih dneh, odkar Je nara.sla voda vdrla v del gradbišča hidroenergetskega sistema Djerdap na Donavi, so v petek dopoldne spet odprli plovbo po Jugoslovanski splavnioi za ladje. Med prekinitvijo plovbe se Je na obeh straneh grobišča nabralo v^ kot 400 ladijskih konvojev iz vseh podonavskih držav. I Presenečenje za naše bralce 28. XII. 11 Pomoč za ogrožene Računi so pokazali, da bi bilo potrebno prihodnje leto za zdravstveno zavarovanje kmetov v dolenjski skupnosti zagotoviti približno 12 milijonov 920 tisoč dinarjev. S tem denarjem bi kmečkim zavarovancem omogočili, da bi izrabili vse tiste, pravice, ki jih je na novo uvedel letos sprejeti zakon in podrobneje obdelal statut skupnosti. Toda če bi hoteli tolikšno vsoto zbrati, bi morali kmetom predpisati takle prispevek: 32 odstotkov katastrskega dohodka in 80 din pavšala na osebo. Tako bi kmetje prispevali 29 odstotkov več kot letos. V petih dolenjskih občinah je tudi okoli 10 tisoč 650 takih kmetov, ki imajo do 2.000 din dohodka. To so tako imenovani soci- alno ogroženi zavarovanci. Predvidevajo, da bi zanje občine plačale nekaj več kot 2,230.000 din. V sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov pa bi se v ta namen stekal tudi 12-odstotni republiški prispevek, ki ga bodo plačevali tisti delavci, ki imajo doma posestvo. Kajpak so to šele računi na papirju. Kako bo vprašanje razrešeno, pa ta čas še ni povsem jasno. Kaže, da brez pomoči občin ne bo šlo in bo zlasti glede pomoči socialno ogroženim potrebno skleniti družbeni dogovor. To bo potrebno kmalu urediti tudi zategadelj, ker so člani skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov 27. novembra sprejeli statut skupnosti le pod pogojem, da se to uredi. I. Z. SLOVENSKA LESNA INDUSTRIJA SE ZDRUŽUJE Šesterica bo v enem podjetju šest podjetij predstavlja v slovenski lesni industriji tretjino zaposlenih in prodaje ter več kot tretjino izvoza in akumulacije Pirav gotovo bi lahko na prste ene roke prešteli pri nas tdste zdniižitve, ko ni šlo za r^evanje: ko ni močnejše podjetje vzelo za svojeg šibkejše, ki v zaostrenih pogojih gospodarjenja ni več moglo živeti in mu je pretila smrt. Skupina slovenskih lesnih pč>djetij 1» je pressanetila javnost s sporočilom, da se pogovarja o združitvi. Nepričaikiovana je bila ta vest zato, ker g^e za ugledna podjetja lesne stox>ke, ki bi ob sedanjih pogojih gaspodarjenja nedvomno lahko tudi samostojno ie dolgo dobro dedala, saj so med vodilnimi v slovenski lesni industriji. Pravzaprav gre samo za logično posledico štiriletnega pogovora, ki so ga začeli cerkniSd Brest, mariborsikd Marles, novf^orišJd Meblo in kammiški Stol, pomeje pa se je četverici pridružil Se nav član: kamništei Stol in lesnj kombinat Novoles iz Straže pri Novem mesta. V s3dadu z dc^ovorom o bodoči združitvi, kjer čas m bistven, ampak je po- Nerazviti tudi na Kočevskem memibno sistematično analizi-ranoe pogojev in možnosti za delo, vsebinsko sporazimie-vanje pa je mnogo bolj bistveno od formalnega, so delavski sveti šestih podjetij že izvodili delegate v pripravljalni odbor, fci ima tudi Sest komisij: za program, ssa razvoj in investicije, za finance, za nabavo, za prodajo in zo poslovno oTganizacJijo. CXi Šesterice podjetdj sta Brest jn Novoles ter deloma tudi Stol zaiključila modernizacijo. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je pri obeh rekonstrukcijaih pomagala z več kot dvema milijonoma dolarjev, z novimi tn- Na vsem območju kočevske občine, ki je druga največja v Sloveniji, ni vestidjami se bodo posamez- na podjetja specializirala. V niti enega podjetja izven mesta - Izjema le obrat LIK v Podpreski Sveti krajevndb ^upnosti in vodstva krajevnih družbe-no-poUtičnili organizacij v Osilnici, Papežih, Petrini, Kužlju, Vasi, Pari in v ostalih krajah ob !®omjem toku Kolpe menijo, da so pri obravnavanju nerazvitih območij Slovenije ti kraoi zapo-stavljenl.' Pri obravnavanju tega vprašanja ne nameravaoo špekulirati trenutnim vzdtišjem. Ne mislijo tudi, da bi bilo bolje, če bi jim zgradili nekaj političnih tovarn, želijo le, da bi pristojni organi prikazali dejansko stanje na tem ob- PridruŽ modern Ici pije jc C močju, nakazali možnosti za nadaljnji razvoj teh krajev in jim pri tem pomagali. Pri obravnavanju tdh vprašanj pa je potrebno up<^te-vati, da je prebivalstvo Kolp-ske doline enotno podprlo naiodnoosvobodilno gibanje in vsa vojna leta dajalo izredno veliko pomoč partizanskim enotam, v katerih je tudi polnoštevilno sodelovalo .Z veliko zavestjo in zvestobo so se prebivalci teh krajev borili za socialistično Jugoslavijo, številni domači-ni-bord so žrtvovali svoje življetnje za svobodo. -š NOVO V ZADNJIH DNEH Med zadnjimi prazniki so bili hoteli na Dolenjskem izredno lepo obiskani. Lepo vreme je pripomoglo, da je bilo izletnikov letos toliko kot nikoli doslej. V Dolenjskih in šmarjeških Toplicah go se v premajhnih bazenih s termalno vodo kopaU skoraj »v izmenah«, ogromno kopalcev je balo tudi v Catežkih Toplicah. Na Otočcu je bilo v trfi dneCi skoraj težiko dobiO parkirni prostor. 2e kar tradicionalno je postalo, da so dolenjska zdravilišča zasedena in da je v njih mogoče prenočevati le z rezervacijami, čeprav je turistična sezona že zdavnaj mimo. To pa dokazuje, kako privlačne so Toplice in kako lahko s pndom turistično prodajamo bazene. Načrtom, proizvodnjo bodo morali vložiti 404 miHJone, 434 milijonov dinarjev pa bodo potrebovali še za obratna sredstva. Trdijo, da so delitev proizvodnega programa. Izdelava različnih študij, ki naj dokažejo koristno^ združenja pMjetja, razčiščeni poslovni odnosi med šesterico nujen pogoj, da bodo iz ixx5lovne-ga sodelovanja prišli v združeno podjetje. Zato vsi poudarjajo, da je čas pri tem Cisterna visela... (Nadaljevanje s 1. str.) lavd iz Vasi t'are ze leta in leta zaman opozarjajo, da samo po srečnem naključju na tem klancu še ni prišlo do nesreče, ki bi terjala veliko mla(^ življenj. Po nekaterih predlogih naj bi v tem klancu uredili enosmerni promet. Vsekakor bi moral republiški cestni sklad ki dokazujejo, da je gradnja denar za urefiitev tega bazenov upravičena, je do- nevamepa ces.tne®ra odseka. Delavci v tujini! Ko boste za novoletne praznike na kratkem obisku doma pri svojih dr^ih. Vas vabimo na raagovore, ki jih v posameznih občinah prirejamo, da bi spoznali Vaše težave in jih pomagali odpravljati. Ba^ovori bodo po posameznih občinah: v Metliki: 26. decembra ob 10 uri v sejnd sobi občine, za Kočevje in Ribnico: 26. decembra ob 9. uri na Jasnici, v Krškem: 27. decembra ob 9. uri v Domu Svobode na Vidmu, v Črnomlju: 28. decembra ob 9. uri v sejni sobi občine, v Brežicah: 28. decembra ob 10. uri v Prosvetnem domu, v Novem mestu (za občini Novo mesto in Trebnje): 29. decembra ob 10. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu, v Grosupljem: 29. decembra ob 9. uri v sejni sobi občine. V razgovorih bodo sodelovali strokovnjaki, ki bodo odgovarjali na Vaša vprašanja. K udeležbi Vas vabijo OBČINSKI SINDIKALNI SVETI volj, s konkretnimi številkami postrežejo tudi Cateške Toplice, kjer se je veliki ba-‘zjen že zdavn^ izplačal. Bazen nameravajo graditi na Otočcu, bržkone pa strehi niso t^o veliki, da bi kaj takega ne zmogli tudi v drugih turističnih krajih. Denar se namreč prav hitro obrestuje. Opozorilo za lastnike traktorjev Vlečni kmetijski stroji morajo biti registrirani, če vozijo po Javnih cestah, ne oziraje se na to, ah gre za manjhne ali veflike traktorje. Tako določajo predpisi, ki jih je treba spoštovati. Toda dogaja se da se lastniki malih traktorjev, ko pridejo pred socbiika za prekrške, izgovarjajo, da ne vedo, če predpis velja tudi zanje. Ker se število kršitev množi, opozarja občinski sodnik za prekrške, da takih izgovorov ni mogoče več trpeti in da bodo kršilci kaznovani. sibranskega pomena — m se odgovx>ru na to vpraSanje tudi izogibljejo. Dokončni sklep o prtetoipu v združeno podjetje bodo morale na * referendumih spirejeti delovne skupnosti vseh šestih podjetij. In kdaj bo to? Po podatkih, ki pa niso uradni, smemo ta korak pričakovati prihodnje leto, morda v Jeseni. J.SPLICHAL Močan ogenj Tri »Iskre« v novomeški občini — v Šentjerneju, Žužemberku in Novem niestu — predstavljajo pomembnega industrijskega proizvajalca. Ce bi število zaposlenih v tdi treh podjetjih sešteli, bi dobili tovarno, ki bi bila po skupnem številu delavcev s 1.400 zaposlenimi druga v občini, takoj za Industrijo motornih vozil in s približno toliko delavci, kot jih je v Krki oziroma v Novolesu. Skupna vrednost proizvodnje presega 10 milijonov dinarjev mesečno. Podjetja tega združenega podjetja so tudi uspešni izvozniki. Najvišji zbor (Nadaljevanje s 1. strani) Radioamaterski klubi delujejo zdaj že T 53 slovenskih občini in združujejo več kot 5000 članov. Na novomeškem plenumu so veliko govorili o tem, da je treba število članov še povečati, pritegniti pa zlasti mladino. IM tem so se zavzeli za številne nove oblike, ki bi bile zanimive za radioamaterski naraščaj (npr. akcija »Pomlad na radijskih valovih«). V raznovrstnosti te dejavnosti, ki naj ohrani značaj amaterstva, so videli ne le nove člane, ampak tudi jamstvo, da se bo radioamaterstvo še bolj razvilo. O potrebnosti tega Je odveč govoriti, saj smo se že neštetokrat prepričali, kako so prav radioamaterji s pravočasnim obveščanjem preprečili ogromno škodo pri naravnih in drugih nesrečah. Zadnje dni pred prazniki so bili v Novem mestu kar dvakrat krepko razočarani: seja obeh zborov občinske skupščine in seja skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev nista bili sklepčni. Medtem ko se je na občinski seji to zgodilo šele po odmoru, so v drugem primem doživeli polom že ob začetku. V zapisnikih » sej je običajno dolga vrsta imen tistih, ki jih na seji ni bilo. Nekateri se opravičujejo, drugim se še to ne zdi potrebno. S takim malomarnim odnosom seveda škodujejo delu organa, v katerega so bili izvoljeni, hkrati pa dokazujejo, da niso bili vredni ugleda, ki so jim ga zaupali občam takrat, ko so glasovali zanje. Ne samo da niso verni želja prebivalcev, še več: požvižgajo se tudi na svoje dolžnosti. Odborniki, ki so bili Tia seji v Novem -mestu, so upravičeno protestirali, ker so morali sejo prekiniti zato, ker se mnogim, ni zdelo vredno priti na ta najpomembnejši delovni sestanek v občinskem merilu oziroma na njem ostati. Nesklepčna manjšina je podprla predlog predsednika Kuharja, naj občinska konferenca SZDL pošlje vsem odbornikom in javnosti odprto pismo o (ne)izpolnjevanju odbor-niških dolžnosti. Marsikaterega odbornika bo ob tem zabolela glava. Ni bilo slabo, ker so pismo podkrepili kar s konkretnimi podatki o tem, kolikokrat so posamezni odborniki bili na seji in kolikokrat jih na njej ni bilo! Pričakujemo lahko, da bodo poslej odborniki vestneje hodili na seje. "DpozorHo je prvič zaleglo, saj se je skupščina na ponovljeni seji zbrala v mnogo večjem številu. 21-227 Kmetijski i0sveu nevarnega cestnega odseka, seveda pa tudi za posodob-,,-anje ceste KoSevje—Brod na Kolpi. JOŽE PRIMC Sejmišča Živahen sejem v Novem mestu v ponedeljek, 7. decembra, je bil novomeški sejem kar dobro obiskan. Naprodaj je bilo 976 pujskov in 248 glav govedi. Medtem ko je lastnika menjalo 791 prašičkov, pa so pokupili 126 volov in krav ter mlade živine. Za pujske so zahtevali 1,50 do 5 din^ za vole 6,80 do 7,40 din, za krave 5 do 6,50 din in za mlado živino 6,50 do 7 din za kilogram. Govedo za zakol je bilo na tem .sejmu mado dražje. Sejem bil je živ Na sobotni brežiški sejem so pripeljali kar 735 prašičev starih do tri mesece, prodali pa so Jih 614 po 10 din za kilogram žive teže. Večjih prašičev p« je bilo kupcem na voljo 43. Prodali so jih 29 po 8 din kilogram žive teže. Pomen vzornih kmetij strokovnjaki sodijo, da bo Slovenija razen družbenih mlečnih farm potrebovala v prihodnjih letih še najmanj 10.000 v pridobivanje mleka usmerjenih kmetij, ki bj imeJe po 15 do 30 krav. Razen teh bo potrebovala še kakih 7000 v pitanje goveda usmerjenih kmetij, ki bi imele do 60 glav živine. Izračunano je tudi, kolako bo treba kmetij, ki bodo usmerjene v priidedovanje krompirja in vrtnin, kol&o onih, ki se bodo posvetile sadjairstvu in vinogradništvu Itd. Za takšne kmetije pravi'Jo, da bodo lahko dostojno preživljale svoje lastnike, ix>s^>no še, če bodo le-ti povečali* vrednost prodzvodnje v sodelovanju z zadrugami in kombinati. Kot se lepo sliši, pa je še daleč ta čas, potrebno bo še vefliko pospeševalnega deda, prepričevanoa in predvsem — pomoči, ■ S kmetom, vemo, kako je. Nerad verjrae lepim besedam, kot da so limanice, na katere se Je že ujel. Zaupa in verjame, če 'sam vidi, če otiplje, 6e mu sos^-nji gospodar pove svoje Izkušnje. V t«n je najbrž največ-ja moč vzomth kmetij, ki se jih v razvitem svetu vse bolj poslužujeo, zakaj prav te lahko v konkretnih razmerah najbolj zanesljivo povedo, kako je treba gospodariti. Tudi naš kmet se mora vendarle bolj naučiti prodajati svojo pamet, ne le deilo svojih rok. Mora gospo dariti, misliti, računati, vodiiti evidenco, mora maM pretehtati med različnimi možnostmi. To lahko za večje število dela ena vzorna kmetija, ki obratuje na podlagi usmeritvenega programa in M Je pod strokovmim vodstvom. Ne bi bilo odveč, če bi v vseh občinah podprti zamisli o vzornih kmetijah, različnih za posamezaia območja, Te naj bi dale praktične odgovore, v kaj se velja usmeriti in kaj je najibolj donosno. B Usmeritev ali specializacija je eden najpomembnejših dolgoročnih ciljev pospeševalnega dela in kmetiske politike. 2al je bilo doslej večkrat tako, da je neurejen kmetijski trg naredil čez noč za jalovo marsikatero prizadevanje, vendar je cilj ostal. Sedanja naša gospodarska neustaljenost gotovo ni večna, zato se je treba pripravljati na boljše čase. Vzorne kmetije naj bi bile del teh priprav. Inž. M. LEX>AN Načrti, zarisani na papirju strokovnjakov, so se z divjo požrešnostjo zagnali v naravo, nad kraške globače in skozi hoste, nazaj k nekdanji rimski cesti... Koliko strokovnjakov, koliko tisoč ur trdega in srditega dela z naravo, koliko milijonov dinarjev, vloženih v delo, v material, v cesto -* koliko vsega za sanje o štiripasovni* cesti. Koliko upanj, načrtov, želja - vezanih za cesto. Za cesto, dolgo 31.990 metrov. Za pot od Vrhnike do Postojne. ■*!>» ^ " ............ c 'V ^ T iS Takale je danes trasa bodoče štiripasovne ceste. Posnetek je narejwi pri štampetovem mostu Sbvamo, loot je stvaima podoba bodoče ceste, poripoveduijeuo stm> kovnjaki: deila so se uradmo začeHa maja letos, v reenioi pa so gradbeni stroji zahrumeli 2 vso pexo sredi junija. Do takrat je investitor tudi sasbavil lastno investicijsko skupino, ki šteje 31 strokovnja-koiv — večina jdii dela na tarenu. Zemeljska deda napredujejo zado voljivo in po pirogramu, gradnja viaduiktov nekoiliko isaosiiKja. Večji dol krivde pade na glavno gradbeno sezo(DD, ko jPiriinorje« ia Ajdovščdne naredilo 55 odstotkov svojega dela, ljubljanske »Slovenija ceste« ^,6, beograu-' ski »Partizanski put« 33,9, skopsiko »Mavrovo« 28 in zemunski »Pia-num« 26,9 odstotka. Id kako je z vladi^ti? Gippos, poslovno adružei^je, ki skrbi za naj-zahtevneijSi viadukt Vecrd, je 23no> glo dosej 65,5 odstotka temedjev in 13,2 odstotkov stebrov tega vač kot 400 metrov dcOgega viadukta. Druge vdaduke gradi Gradis; viadukt Unec ima 88,7 odstotikiofv temeljev in 6,3 odstotke jsteibrov, priključek t Po-sfboiinl 63 odstoitkov teoie(Uev in T odstotkov fitehnorv, viaduld; Ivanje s^o 60,5 odstotka teaneUjev in vaa-dUkit Ravbaikomanda 2,8 odstotka temeljev. Do začetka novembra so podjetja xiiaredila za slabih 51 milijonov dinarjev del, kar predstavlja 11,65 odstotka skupne vrednosti. Ta odstotek ni zaskrbljujoč, poudarjajo strokovnjaki, ki skrbe za ta odsek avtomobilske ceste: morda pa bo vseeno treba pospešiti dela vsaj ponekod, predvsem psi izdeilavl objektov. Poudaršti pa je treba, da je kvaliteta del dobra, kar dokazujejo preiskave. To je osebna izkaznica slabih 32 kitonietrov ceste Vrhnika—Postojna. Osebna izkaznica brez težav, na katere so naletefli graditelji: brez težav, s 'katerimd se pravzaprav prvi* krat sipoprijemiljeano v iui£em gprad- Tudi PIONIR Poslovno združenje Giposs Je prevzelo dela na viaduktu Verd, dolgem več kot 400 metrov. V okviru tega združenja je izvajalec del novomeški Pionir, ki bo poskrbel za gradnjo tega 6 milijonov dinarjev vrednega objekta. Teren pri gradnji viadukta Je zelo raznolik, kraški svet pa s svojimi vrta^^unl poln pasti. Stebru so ponekod mbiti tudi v 22 metrov globokem močvirju. Viadukt Verd Je eden izmed petih objektov, dalJSih od 50 metrov, ičl jih bodo zgradili na tem odseku. Mod vsemi petimd je prav ta viadukt najdlje: največ^ izkopanih temeljev in največ ste-' brov imal beništvu v zares veUkem obsegu. Kraške vrtače so povzročile nešteto sivih las. To je hkrati tudi osebna izkaznica ceste v gradnji. Ceste, ko vdddS samo iijene obrise. Ko si lahko samo ptredstavljaš, kako bo polžja pas lepo prevzel tovornjake, ki bodo težko otovorjeni sopihali v hrib. Ko si samo predstaVlJaS, kako bo vožnja breczskrbna, vama in hitra. Kajti zdaj ti je v zavesti samo poletje, serpentine, kolone, kače vozil, dolga, počasna in utrujajoča vožt>ja. Potem vsega tega ne bo več. Medtem ko stroji in ljudje kopljejo kot krti, ko so že doslej premetali nekaj milijonov kubičnih metrov zemilje, ko se čudijo, ko zraven žive skale naletijo na 22 metrov globoko močvirje — strokovnjaki že razmišljajo, kako bo jutri. 1990. leta naj bi bila cesta dokončalo povezana. Avtomobilska cesta šentinj—iNova Gorica. Njen prvi začetek, štiripasovnica med Vrhniko in Postojno, bo zgrajena 1972. leta, ta čas pa so stroikovnjaki Mednarodne banke za obnovo in razvoj Ž8 pooročall o novih načrtih. Po siovensikem predlogu je namreč zvezni izvršni svet vkJJučil v peto posojilo te banke oba odseka bodoče ceste; Postx>jna—Ra23drto in Hoče— Levec. Za prvi odsek so predlagali strokovnjaki Mednarodne banke, naj ga gradijo kot Stiiipesovnloo, aa Hode—‘Levec pa so menili, naj bi upodtevali etapno gradnjo, vendar v okviru načrta podne aivtomo-biHske ceiste. Na taki cesti pa seveda ne bi pobiraila cestnine. Ko so računali stop:^}« donosnosti, so tiemreč prišli 'do sklepa, da izka- zuje pri odseku Hoče—Levec ugodnejšo ekonomičnost etapna, drugi odsek pa takojšnja gradnja štirih pasov. Skupni stroški vseh tr^ od-seikov so bili ocenjeni na 1477 mi-lijonov dinarjev. Po oddanih delih na odseku Vrhnika—Postojna in ob. upoštevanju dviga cen v gradbeništvu se je ta vsota povečala za 377 milijonov dinarjev, tako da bodo dela veljala 1854 milijonov dinarjev. Po mnenju strokovne komisije Mednarodne banke za obnovo in razvoj naj bd po prvem odseku Vrh-niikar—Poistojna do zadnjega decembra 1974 Tgradili odsek Postoijna— Razdrto in dva pasova odseka Hoče Levec, preost^ dva pa do konca 1930. Strokovnjaki sodijo, da bo leta 1980 peljalo ix> odseku Postoj* na—Razdrto 17.600 vozil na dan, na odseku Hoče—Levec pa 11.300 vozU — po 3.000 pa še na obeh starih, se reče današnjih cestah. Na odseku Vrhnika—Postojna bodo pobrali na leto 15 do 18 milijonov dinarjev cestnine; vendar bodo stroški vzdrževanja izredno veliki, tako da se samo s cestnino nova cesta gotovo ne bo mogila amortizirati. Načrt o celotni povezavi med Šentiljem in Novo Gorico so % zdaj saano sanje, čeprav nekatten sodijo, naj bi do 1. 1990 oba kraja pov'eeali s štiripesovno cesto. Sanje zato, ker bo izpodnitev načrtov botlj odvisna od denarja kot od sposobnih strokovnjakov. Denarja pa, kot veitno, vedno manjto. Zato je tudi odsek od VrhiUke do Postojne, ki ga Je zdaj mogoče vi- 20 na kilometer Prvi odsek modeme avtomobilske ceste Šentilj—Nova Gorica, od Vrhnike do Postojne, je dolg 31.990 metrov. Pet izvajalcev skrbi za zemeljska dela, dva za objekte. Na 32 kilometrih ceste je zaposlenih 700 do 800 delavcev, med njimi okrog 50 in-ženirjev. V primerjavi z začetkom naših gradenj je to velikanski napredek: vsak 15. delavec je inženir — na en kilometer ceste pa pride komaj 25 delavcev. To je še en dokaz več, da je tokrat gradnja zares mehanizirana in avto matizirana. Čeprav delavcev na cesti skoraj ni opaziti, vsi vneto zatrjujejo, da bo do roka cesta nared! deti šele v obrisih, brez asfalta in v stebrih, ki so se nemo zagnali v arak, za zdaj vzet iz sanj. In zares tudi bodo sanje, kadar bomo proti morju potovali po štiripasovni avtomobilski oestl, in ne več v utrujajočih kolonah. Tačas pa strokovnjaki že razmišljajo, kako bi bodočo cesto zavarovan pred divjadjo, kako jo opremili s prometno signalizacijo, kje vse bi postavili tedefonske govoriil-nice, kje bencinske črpalke, kje hotele in motele... Sanje torej postajajo resnica. J. SPLICHAL v' ^ T' v'' ' ; .<_________________»________________A l -X ■ mmm nimii ^ v. Viadukt Verd, katereera irradnjo je prevzelo ljubljansko poslovno združenje Giposs, je na cesti med Vrhniko in Postojno med vsemi objekti najdlje zgrajen (Posnetki: Nac Bizilj) DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! To stran ste liapisali sam! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisa/i sami! Oc^ovor na: „Komite ZK ostro obsoja" Franjo Bulc z Mirne odgovarja na stališča občinskega komiteja ZK Trebnje, ki je moralno obsodil njegovo ravnanje ob odkupu zemlje v Delu in Dolenjskem listu je novinar Marjan Legan objavil članka, ki sta hila povzetek seje občiskega komiteja Zveze komunistov Trebnje. besedami: da mi proda svojo zemljo, katero je kupila pred letom od KZ Trebnje po 3 do 4 dinarje kvadratni meter, po 25 din za kvadratni variš Ogrin me je vprašal, če pristanem na pogoje, ki jih je za odkup postavila »Dana«. Rekel sem mu, da sem pristal na vse, razen na Prek njiju sem bil posredna meter. 24. avgusta sem od- ceno zamenjave zemlje v raz- od komiteja ZK označen kot človek, ki ovira začetek nadaljevanja gradnje tovarne »Dane« na Mirni, ki izsiljuje nemoralno visoko ceno gradbenega zemljišča, ki povzroča nepotrebne politične težave in ne razume družbenega interesa ter razvoja Mirne. Moj delež pri povojnem razvoju Mirne je znan Miren-čanom in Ij'udem širšega območja, zato upam, da je znan tudi članom občinskega komiteja. Doslej ni bil ocenjen kot družbeno nekoristen, zato ne razumem, odkod torej sprememba. Ker ima vsaka medalja dve strani, mt dovolite, da pokažem še drugo, ki bo omogočila bralcu, da si bo ustvaril lastno mnenje, mnenje, ki ne bo enostransko vsiljeno in tendenciozen prikaz stanja. Naj opišem potek dogodkov: Februarja letos me je direktor »Dane« tov. Krhin vprašal, če prodam zemljišče za predvideno gradnjo. Ponudil mi je 5 dinarjev za površinski meter. Odgovoril sem mu, da sem zemljo pripravljen prodati, in ker ne poznam cen na tržišču, jo bom dal ceniti. Do 20. avgusta mt o prodaji ni nihče več ničesar omenil, tega dne pa me je direktor znova vprašal, te zemljišče prodam. V teku ene ure sem mu dostavil pismeno ponudbo v višini 12,50 din za kvadratni meter, kar je 2,50 din manj, kot ml je med tem časom zemljišče ocenil sodno zapriseženi cenilec, s pripombo, da ceno mi&ujem od uradno ocenjene zaradi tega, ker razumem potrebe delovne organizacije »Dane« in samega razvoja Mirne. »Dana« mi je tistega dne odgovorila, da sprejema ponuđeno ceno za zemljišče, razen tega pa je predlagala zamenjavo 1500 kvadratnih metrov zemlje za drugo v razmerju 1:2 ali a drugimi govoril, da pristanem na zor menjavo zemlje, toda v razmerju 1:1. Nekaj dTii zatem me je povabil na razgovor predsednik ObS Trebnje Ciril Pevec, ki je dejal, da ne bo dopustil, da bi v občini plačevali zemljo po taki ceni. Dejal sem, da sem za to, da se gradi, sodišče pa naj določi poštene cene zemljišč. 14. septembra sta me obi' skala sekretar občinskega komiteja ZK Roman Ogrin in predsednik občinske konference SZDL Tone Zibert. To- merju 1:2. Po daljšem razgovoru je tovariš Ogrin dejal, da mi napoveduje boj, kolikor ne pristanem na ponuđene pogoje. Napovedani boj proti meni se je začel. Da, uporabljena je bila metoda političnega pritiska in kompromitacije z enostranskim in neresničnim prikazom. Kar se o-čita meni, je drugemu, kot kaže, dovoljeno. Jaz bi moral prodati zemljo enkrat ceneje, kot bi mi jo istočasno prodal kupec — »Dana«. Moje početje naj bi bila špeku- lacija, početje drugih, ki z zemljo resnično špekulirajo, pa princip. Mislim, da družba, kakršna je naša, ne prenese dvojne morale. ’Zveza komunistov je vedno črpala svojo moč v resnici, prav bi bilo, da bi jo tudi občinski komite ZK Trebnje. Tako bi lažje ugotovil, kakšno in čigavo izsiljevanje je potrebno obsoditi. Po tej poti bi lahko našli sporazumne rešitve kot Že mnogokrat. FRANJO BULC Mima NI NUJNO, ds se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vse-mi sestavki, ki so objavljeni^ na tej strani. — K prispevkom. 1lj mi je prihajalo v spomin tisto, kar je bilo že tolikokrat napisaiio o ob-v^anju občana: obveščanje w>j bo obj^tivno, pošteno in odgo-vomol Toda tako obveščanje, kakršno sem zasledil v orispevku »Zakaj takSno ropanje rib?«, ni v prid ne piscu Borisu Debelaku, ne krmeljskim ribičem, ne nb^aki družini Sevnica, Ki nosi ime narodnega heroja Maroka. Menim, da je moja dolžnost, da kot vodja odlova t rečici tiinji spr>'!;o^orim javnoFti o iem »gangsterjem izlovu«. Naj tx) obveščena, kakSna nesoglasja se dogajajo m^ člani ene same družine, kaj Šele m^ člani več družin, če nekdo tako laično natolcuje delavne člane ribiške družine, ki so npr. v letu 1970 prispevali aa ribiSko družino vsak najmanj po i50 prosto-TOljnlh ur prt gradnji nbiSke vr-lilniC3 in raznih drugih delih. Mislim, da zaradi odlova, ki je bil 11. in 12. novembra, ai bilo mei tomeljslcim pododborom n uoiBvnim odborom celotne ribi-Ske družine nič nasprotujočega, kot navajf pisec. V prispevku ni pojasnjeno, kakšne ribe je lovila skupina ribičev in v kakšen namen. Vse daipaj Izvem tako prostaško, ko' da so bili na pohod'i ne sa-nio gangsterji, ampak krivol'>\’Cl, »J se menda gangšterjd ne iik'var-Jilo z ribolovom. Zaradi vsega tega pojasnjujem: VEIIKOLA^KI DROBIŽ ■ ■ ■ TESTIBANJE PKTOSOL-CEV — Nedavno so psihologi republiškega zavoda za zaposlovanje testirali učence peUh razredov T Velikih Laščah In tako skušali ugotoviti umske sposobnosti učencev. Večletne izkušnje kažejo, da je treba učence dolgo opazovati, da bi zanesljivo odkrili nadarjene. Z dodatnimi nalogami bi Je bolj razvili njihove imiske sposobnosti, hkrati pa bi lahko S« pred zaključkom 8. razreda zagotovili n^arjenlm štipendije za študij na srednjih Šolah. Do sedaj je bU marsikateri nadarjeni učenec do jeseni v negotovosti, zato raje izbral varno pot — delovno Je opustil misel na Šolanje in si mesto v proizvodnji. ■ 0 ■ BREZPLAČNO ŠOLANJE JE ZA STARSE DRAGO — V zadnjem obdobju so na nekaterih mestnih in podeželskih šolah ugotavljali stroške, ki jih Imajo starši Šoloobveznih otrok. Rezultati so bili zelo zanimivi, saj so številke skoraj neverjetne, vendar kažejo reaiično breme, ki je naloženo staršem. StarSl moi'ajo poleg hrane, obleke, In o>>utve Kupiti za Solo Se učbenike, zvezke. Šolske potrebščine, oprenv) za telesno vzgojo, plačati prispevke za malico ali enolončnico, naročili vsaj eno pionirsko glasilo, p’iiče-vati prispevke za razne človekoljubne akcije,, da ne omenjamo leposlovnih knjig, s katerimi založbe rade obsipajo Sole, :tJa prama, saj jčam, naj se zglasi pri vodstvu ribiške druBine, kjer bo dobil do-» volj gradiva za T^nJe prispevkov o naprednem ribiškem gospodarjenju v aevniiki ob«ni.« Iran Novak tajnik RD Sevnica Tega nisem zaslužila v ponedeljek, 9. novembra okoli 9. ure dopoldne, je v pisarni kmetijske uprave Stari Log 'pri Kočevju zazvonil telefon. Nekdo iz Gorenjske predilnice v Škofji Loki je prosil, če bi lahko dobil k telefonu svojo sestro Marijo Krmelj. Moški, ki se je T Starem Logu oglasil na telefonski klic, je dejal le; — To sploh ni mogoče! In vendar je bilo mogoče! To trdim jaz, Marija Kr-melj. Skozi okno pisarne bi me lahko poklical, saj stat-nujem v hiši preko ceste — prav nasproti pisarne. Težko mi je in menim, da je gfrdo, ker me niso poklicali k telefonu. Menim pa tudi, da ni pTifella prav, da nekdo kar tako na hitro odloži slušalko, ne da bi se prej pozanimal, če ni telefonski poziv nujen, in prav to je bilo v tem primeru. Za telefonski poziv sem zvedela šele nekaj dni pozneje. Zanj mi je povedala hčerka, ki se je vrnila z obiska v Škofji Loki. Takrat sta me klicala brat in njegova žena. Hotela sta mi si>oročiti, da se je smrtno ponesrečil sestrin sin in da naj pridem na pogreb. Seveda zaradi takega odnosa moškega, ki je bil takrat pri telefonu, sploh nisem zvedela za sorodnikovo smrt, • nisem pa zato tudi mogla na pogreb. Menim, da tak odnos do sočloveka ni pravilen in da si tega nisem zaslužila, saj sem pri kmetijski upravi v Starem Logu delala 15 let. MARIJA KRMELJ, STARI LOG 12 ce ZK je v razpravi o nastali ipolitični situaciji pri odkupu zemljišč za gradnjo novih objekotv tovarne »Dane« in tovarne za predelavo krompirja na Mimi ocenil pojave, ki so Zavrli hitro ureditev lastniškega stanja. To je narekovala potreba, da »Dana«, ko je dobila odobrene kredi-te za investicije, še v gradbeni sezoni dokonča novo gradnjo. Pri tem je komite ZK ugotovil, da so kmetje prodali svoja zemljišča za gradnjo tovarne za predelavo krompirja po 500 do 700 S din za kv^ m. Tovarni »Dani« se je zataknilo pri zemlji, ki jo je prodajal Franjo Bulc. Ta je namreč postavil visoko ceno 1250 Sdin za kv. m in tdko zamenjavo zemljišča, ki je »Dana« ni mogla sprejeti. Komite je sprejel stališče, da ni prav, da tov. Bulc ali kdorkoli drug dobi za zemljo več, kot so zanjo dobili kmetje, ki so jo prodali po dejanski tprometni vrednosti v občini. V enem primeru bi stal 1 ha zemljišča 7 milijonov Sdin, v drugem pa 12,5 milijona Sdin. Svoje stališče je komite sporočil tudi pred-stavnikom »Dane«, ker je menil, da bi morali zemljo pla^ čati vsakemu enako, seveda odvisno od bonitetnega razreda zemljišča. Ker je tov. Bulc vztrajal pri svojem in izjavil, da se bo boril do konca, sta mu sekretar komiteja ZK in predsednik občinske konference SZDL pojasnila stališče komiteja ter ga opozorila, da bo komite njegovo ravnanje javno obsodil, ker v danih razmerah zavira razvoj, saj »Dana« pred ureditvijo lastnine zemljišča ne more začeti graditi. Za trebanjsko občino je gradnja novih proizvodnih prostorov zelo pomembnfiL, saj se bo v njih zaposlilo pomembno število občanov. Razgovori med predstavniki »Dane« in tov. Bulcem pa kljub temu niso uspeli, zato je občinska skupščina ugotovila družbeni interes na njegovem zemljišču. Ob tem dejanskem stanju je komite ZK obsodil ravnanje Franja Bulca, kot bi obsodil ravnanje vsakogar. Taka obsodba ni političen pritisk, ki je bil v naši družbi deklarativno že mnogokrat obsojen in kot ga je na seji občinske skupščine ozrui-čil tov. Bulc, ampak kritična ocena pojava, ki ni v interesu hitrejšega družbenega razvoja. Zveza komunistov ima pravico in dolžnost, da se za hitrejši družbeni razvoj bori tudi z moralnimi obsodbami. Tov. Bulc v svojem odgovoru navaja še mnoge druge stvari, na katere pa naj od govarjajo tisti, ki jih zadeva jo. KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS TREBNJE Akademiji na rob Naj mi bo v tem na pol pismu ribniški javnosti dovoljeno načeti že pogosto obravnavano vprašanje udeležbe na različnih proslavah, sestankih in, žal, vse pogosteje ttidi kulturnih prireditvah. Spodbudili sta me dve svečani akademiji v zadnjem mesecu dni — akademiji ob srebrnem jubileju OZN in ob 29. novembru. Prvo je organizirala mladina skupno z garnizijo JLA — prireditev je bila na dostojni kulturni ikšini — drugo pa ribniška osnovnošolska mladina. Obakrat je bil obisk vse prej kot spodbuden. Posebno udeležba na proslavi pred dnevom repziblike — 27. novembra zvečer — je organizatorje in neposredne udeležence silno razočarala. Os-noimošolci so ob nemajhnem tnLdu prosvetnih delavcev pripravili lep, prisrčen večer, prepričani, da bodo s svojim delom ne le počastili rojstni dan republike, pač pa tudi pokazali staršem in širši javnosti, s čim vse se poleg rednega učenja še ukvarjajo, česa so sposobni. V priprave so eni kot drugi vložili mnogo truda ih za marsikoga predragocenega časa, ki bi ga učenci lahko koristneje porabiti za učenje, učitelji — za oddih in rekreacijo. Precej nastopajočih učencev je bilo tudi iz okoliških vasi, kamor jim pot ponoči po nastopu, na katerem so morebiti doživeli prvo javno razočaranje, niti ni bila tako prijetna. Javno se vprašujem, kje so vzroki za tako maloštevilno udeležbo na prireditvah v skoro hamletovskem slogu-. je sploh še smotrno organizirati proslave in kakšne naj bi bile? Smo res že siti in presiti vsega, kulture pa še najbolj, ali pa je to zgolj naveličanost? Na pomanjkanje časa se ne moremo zgovarjati; vsaj starši, katerih otroci nastopajo, bi lahko prišli vsi, prišli naj bi vsi stalni in občasni kritiki prosvetnih deUvStev in videli neposredno, kaj, kako in v kakšnem obsegu le ti delajo. Na ta način namreč še bolj razvrednoiirT\o že tako hudo razvrednoteno, kritiki in negodovanju podvrženo delo šolnikov. Pa tudi vseh tistih otrok, ki so tokrat na proslavi povsem ne-izumetničeno, preprosto go-varili o dornovini. Tako, kakor je pač treba. Taka udeležba je zanikanje prireditve in še česa... F. Griveo Počastitev praznika v Šentrupertu Tudi v Šentrupertu smo počastili rojstni dan naSe republike. 2e v petek poi>oldne smo imeli proslavo v ftoU, ob sedmih zvečer pa je bila proslava še v Domu- kulture, tokrat za odrasle. O prazniku Je najprej govoril tovariš ravnatelj Bojan Brezovar, zatem pa so učenci i. in 8, razreda recitirali več pesmi. Zapel Je tudi moSki pevski zbor, ki ga J« vodil tovariš Stane Peček. Sledila je enodejanka Mileta Klopčiča z naslovom »Mati«, ki so jo zelo. lepo zaigrali prosvetni ddavci. Prireditev nam bo dplgo ostala v spo-mdnu. ZLATKA ZGONC, novinarski kroieH OS Sentrupeii 29. november v Sevnici Nsš največji državni praznik dan republike — smo tudi pitMiir-ji proslavili zelo slovesno. Starejši irfonirji smo imeli proslavo v lepo okraSeni dvorani, nato pa smo si (gledali film »Balada o trobenti in oblaku«. Cicibani — učenci prvih razredov so pred pionirskim praporom obljubili, da bodo vredni člani pdonirske organizacije. Kar 120 Jih Je stalo na odru z rdečimi ruticami okoli vratu in modrimi čepicami na glavah. Po svečanem sprejemu so naše naj-mlaJSe pionirje pogoatlU. D(A>lll so tudi darilca. Za to sta poskrbela delovna kolektiva Gostinskega podjetja Sevnica in obrata TEHNO-GRADNJE. ANDREJA TOM.«IC, dopiani Imček OS Sevnica kultura in izobra- ževanje Esperanto na Dolenjskem PrihcKinje leto, ko bo esperantske druiStvo v Ljubljani slavilo 50. obletmico, priiprav-Ijajo veliko akcijo, v kateri na(j bi dobdld nove pristaše tega mednarodnega jezika. Tečaj za učenje esperanta bodo pripravili tudi v Novem mestu. Trajal naj bd 60 lu*, prej pa bo^ anketirali ustanove, množičine organizacije in sindikalne podružnice v podjetjili, da bodo ugotovili zanimanje. Tečaj bo končan do 1. inaja, da bodo lahko uspe&ni tečajniki že sodelovali na proslavi, ija katero bodo E>ovabili tudi madžarske, italijanske in avstrijske esperantiste, in na avgustovskem svetovnem kongresu v Londonu. Obet za amaterska gledališča Amaterski gledališki delavci iz Etolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja so 3. decembra v Novem mestu sklenili ustanoviti področni odbor združenja gledaliških skupin Slovenije. Ta nova organizacija, ki je vzndkla ob posvetu za dramsko deja/vnost pri republaSkem sivetu ZKPO, bo strokovno In gmotno pomagala gledaldSkim družinam širom po republiki, seveda le tastim, ki bodo postale njene članice. Na posvetu z gledaMškimi In drugimi kulturnimi delavci v Novem mestu so pozdravila načrte no-v^a združenja m pripomnili, da tudi članarina (300 din> ne bd smela pamenitd ovire. Pogovorili so se tudi o repertoarnem načrtu gledaHi-šikih sifcupin v sezom 1970/71 in se dogovorili, da bo besedila posameznih iger razmnožil novomeški Zavod za kulturno dejavnost. Novo mesto, ki ima razen tega tudi edino, A še slabo izrabljeno dram' sko krvjižnlco na Dolenjsikem, naj bi postalo novo žanšče za vso amatersko gledališko dejavnost Dolettijske, Bele ki^ine in Spodnjega Posavja. Čampovi rokopisi v Študijski knjižnici Vdova slovenskega i>esnika in pisatelja Ivana Čampe je darovala študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu rokopisno zapuščino svojega moža. Dar obsega objavljene in neobjavljene čampove pesmi, prozo, njegove prevode iz tuje literatiire in drugo gradivo. Pesnikova vdova se je za ta dar odločila na prigovarjanje pisatelja prof. Jožeta Dularja, ravnatelja Be-lokranjeskega muzeja v Metliki. Prvič dan prosvetarjev Koncert violinista Klopčiča in pianista Lipovška v soboto, 21. novembra, so prosvetni delavci kočevske občine prvič praznovali svoj dan. Ob tej piriložnostd so poslušalii dvoje strokovnih predavanj in odličen koncert, razen tega pa je temeljna izobraževalna skupnosit nagradila 18 prosvetnih delavcev. Praznik republike je Tabor slovenskih likovnikov in samorastnikov v Trebnjem počastil s svojo zadnjo le< tošnjo umetniško razstavo. Risbe na temo MOJA VAS so razstavljali slikarji Ivan Lacković-Croata, Viktor Magyar in Pero Mandič. Predstavil jih je kritik Aleksander Bassin, v kulturnem sporedu pa so sodelovali Vilma Bukovčeva, Janez Rohaček, Silvester Mihelčič, Milena Trost in mokronoški moški pevski zbor. — Lepa udeležba ob otvoritvi razstave je znova potrdila, da se krog ljubiteljev imietnosti v naših krajih širi. Največ ja zasluga za to gre tudi v tem letu vodstvoma Tabora v Trebnjem in Dolenjsk^a kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. (Foto: Tone Gošnik) Dela za vso sezono Zamisel o dramski šoli v Novem mestu se ni uresničila. Kaže, da zaradi pomanjkanja denarja, čeprav tudi drugi razlogi niso izključeni. Ne preostane drugo kot čakati ml’ ho kal pognalo seme« kdaj drugič. Načrt o dramski šoli je izviren, spodbuden in ga ne gre zavreči.' Ni pa vse padlo v vodo. Gledališki delavci so si namreč za zdaj omislili cenejšo obliko vzgoje igralskega naraščaja. To so občasni seminarji, ki se bodo vrstili še tja do maja. Ta mesec bo končan dvomesečni seminar gibne izraznosti (mime in pantomime), ki ga vodi Kristina Piccoli — Barlova, članica Schillerjevega gledališča v Berlinu. Kot je povedal režiser Marjan Kovač, bo v No- vem mestu še seminar izraznega plesa, vodila pa ga bo prof. Lojzka Zerdi-nova. članom Odra mladih pa bodo predavali še: Mihaela Saričeva, nestorka slovenskih gledaliških igralk, igralec Laci Cigoj in drugi. Ob seminarjih in predavanjih bodo kajpak prireditve. Oder mladih se bo med drugim predstavil s celovečernim recitalom »Moderna evropska baladu«, izvedel nekaj enodejank svetovnih klasikov itd. Bržkone pa to še ni vse. Pri Odru mladih bodo imeli torej vso sezono polne roke dela. Pričakujejo, da bo ta skupina, ki je letos sicer precej spremenjena in povečana, še krepko spregovorila v našem malem kulturnem prostoru. /. Z. Najprej so ob 8. uri prosvetni delavci poslušali pre-dart^anje profesorja Zdenka Medveša s Pedagošk^;a inštituta ljubljanske imiverze o temeljnih problemih idejnosti pouka, nato pa še predavanje profesorja Milana Adamiča z Zavoda za šolstvo SRS o uporabi m pomenu avdiovizualnimi sredsitev prt pouku. Ob 11. uri se je začel koncert violinista Roka Klopčiča in pianista Marjana Lipovška, ki sta predsta\^a poslušalcem nekatera dela več znanih skladateljev. Nato je predsednik občinske skupščine Miro Hegler podelil pismena priznanja in denarne nagrade 18 prosvetnim delavcem Iz vse občine. Priznanja so jim bila ix)de-Ijena za požrtvovalno in plodno delo pri izobraževanju in vzgoji mladine. Popoldne je bilo še tovariško srečanje prosvetnih delavcev iz vse občine. Svečanosti so se udeležili »Bela krizantema« prikazuje »Priče« Novomeško mladinsko kul-tumo-umetniško društvo »Bela krizantema« bo nocoj ob 19.30 predstavilo v Domu kulture na Prešernovem trgu recital »Priče«. S tem večerom marljiva skupina mladih novomeških kiiltumikov, gimnazijcev in njihovih vrstnikov z drugih šol nadaljuje delo, ki si ga je zastavila ob ustanovitvi, če pustimo vnemar kvaliteto, s katero »Bela krizantema« streže obiskovalcem in poslušalcem, veljata zlasti vztrajnost in pridnost, ki ju talentirani člani kažejo na jaivnih nastopih. Sedem knjig za eno samo Misli ob izidu knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1971 Prešernova družba je tudi letos i>ohltela to že sredi novembra poslala v roke bralcem redno zbirko leposlovnih in poljudnih knjig s koledarjem za leto 1971. Pri današnji draginja je ta zibirka v pravem pomenu dar, namenjen bralcu v delovni obleki: sedem knjig Prešernove družbe namreč komaj dosega ald pa še celo to ne, izdatke, ki nastanejo i>ri nabavi ene same knjige te ali one slovenske založbe. Nič čudnega nd torej, da si Prešernove knjige tako lahko poiščejo swj kot v tako mnogih sloveiisklh domovih. Letošnji dar Prešernove družbe torej obsega: Prešernov koledar 1971, dr. Metoda Mikuža »Zgodovino slovenskega osvobodilnega boja«, troje del slovenskih pisateljev: Leopolda Suhadolčana »Sledovi molčečih«, Pavleta Zidarja »Pišem knjigo«, in Franca Šaleškega Finžgarja Mali kulturni barometer ■ »OSVAJALEC« V NOVEM ME. STU — Mestno gledališče ljubljansko Je v torek zvečer uprizorilo na novomeškem odru Hiengovo dramo »Osvajalec«. Ogled Je bH dovoljen na abonmajske in druge vstopnice. ■ DVA KONCERTA — Za včeraj sta bila napovedana dva koncerta na osnovnih šolah Brusnica in Škocjan. Priznani solisti ljubljanske Opere Korošec, Bitenc ia Stante so pripravili zanimiv spored solo spevov. ■ DOLENJCI GREDO NA PROSLAVO — Slovensko kulturno-umetniško društvo »Triglav-t v Kar. lovcu bo 19. decembra proslavilo štirideset let delovanja. Na slav. nost so povabili tudi kulturne skupine in kulturne delavce i) Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavje. ■ SREČANJE JE PREL02EN0 — Za 19. decembra Je bilo najavljeno srečanje kulturnih ’ delavcev iz obkolpskih občin v no- vomeški študijski knjižnici. Zaradi proslave slovenskega društva »Triglav« v Karlovcu so srečanja prestavili na januar 1971. ■ RAZSTAVA V KOČEVJU — V kočevskem Likovnem salonu so v počastitev dneva republike odprli razstavo del akademskega slikarja Milana Butine iz Ljubljane. ■ ZAKON JE PRIPRAVUEN Slovenski zakon o kulturnih skupnostih in financiranju kulturne dejavnosti je pripravljen In ga bodo v kratkem predložili skupščini, da ga sprejme.* ■ »KROG S KREDO« SKORAJ, PRIPRAVUEN — Prva premiera amaterskega gledališča v Novem mestu — Klabundov »Krog s kredo« — Je napovedana za 18. december. Delo režira Marijan Kovač. ■ SREČANJE ZBOROVODIJ — Danes se bodo v novomeškem Domu kulture zbrali zborovodje iz dolenjskih občin. Na srečanju bodo govorili o poživitvi zborovskega petja na Dolenjskem. »Prerokovana«; tujo književnost predstavlja D. H. La-wrencea »Izgubljenka«. V zbirki je Izšla tudi »zabavna knjiga« »Družabne igre«, ki sta jo sestavila Rudi in Božo Janhuba. Trditi smemo, da so to v resnici knjige za čim-več bralcev, za čimveč okusov, za čimveč rok, saj je pri nas slej ko pr^j še vedno v navadi, da gre dobra knjiga rada tudi naposodo. In ttidi zavoljo tega so knjige Prešernove družbe v sleherni ali vsaj večini slovenskih hiš, zlasti na podeželju, težko pričakovane. Na pogovoru ob izidu zbirki, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov Prešernove družbe tudi pisci nekaterih knjig, zlasti časnikarji, da bi javnosti Izročili razveseljiv dogodek, pa Je bilo slišati, da se Prešernova družba kljub veliki nakladi knjig »za leto 1971« le še premalo vgrajuje v slovenski kulturni prostor. Pisatelj Miško Kranjec je v izjavi za ljubljansko televizijo med drugim navedel, da je bila in je Prešernova družba v svojih prizadevanjih omogočiti bralcu za majhen denar dobro branje, pre- tudi predstavniki medobčdn-skih in republiških organizacij in zavodov s področja v2®oje in lax>braže(vanja ter predstavniki družbeno-politič-nih organizacij kočevske občane. Osnovna šola v Metliki razpisuje delovno mesto TAJNICE ŠOLE za določen čas (od 15. 12. 1970 do 31. 3. 1971 ali do 28. 2. 1971). Pogoj : dovršena srednja šola in znanje strojepisja. Prijave s kratkim življenjepisom sprejema ravnateljstvo osnovne šole do 12. d'ecembra 1970. več osamljena, brez podpore, da celo od takih organizacij, od katerih bi odziv, predvsem pričakovali, ni bilo zanimanja za to, »kaj se v neki kulturni ustanovi dogaja.« čeprav večkrat osamljena kot podprta, si Prešernova družba vztrajno in z voljo, ki na srečo še ni popustila, prizadeva, da bi bile njene izdaje vsebinsko še bogatejše, da bi se na straneh nje-knjig kaj bolj kot do zdaj videli tudi tisti sodobni slovenski pisatelji, ki so do zdaj stali ob strani. Nedvom? no bi se potem krog bralcev še bolj povečal. I. Z. Bilo je več sklicateljev Zbor šolnikov iz Posavja, o katerem smo poročali 26. novembra v 48. številki Dolenjskega lista na sredini, so skupaj pripravili občinski sindikalni sveti v Brežicah, Sevnici in Krškem ter medobčinski svet za Spodnje Posavje, in ne samo brežiški sindikalni svet ter medobčinski svet ZK, kot je bilo navedeno, v priobčenem prispevku. Prav tako je treba FK>praviti, da je p>oslanec Boris Lipužič z namenom resolucije seznanil udeležence zbora in ne volivce, kot se je zapisalo naši brežiSci po-TOčevalkii. Prosimo bralce in prizadete, da ta popravek sprejmejo z razumevanjem. UREIJNISTVO DL POROČILO o žrebanju denarne loterije SPO- ODBORA ZA POSTAVITEV SOLE -MENIKA NOB CERKNO, ki je bilo dne 28. novembra 1970 v Cerknem Srečke s so zade- Srečke s so zade- končnicami le DIN končnicami le DIN 140 lOO 8804 200 1850 200 6744 250 49830 3.000 2554 2150 9564 300 ‘ 6411 500 44094 3.000 27124 10.000 4^ 100 88362 3.000 4925 250 75172 10.000 4226 250 833 100 0826 400 6163 1.000 73183 10.000 057, 100 36813 20.000 0327 200 15363 30.000 8737 200 9827 200 6317 300 23417 3.000 98 50 019 100 6419 , 300 Dobitke izplačuje Odbor za postavitev šole — spomenika NOB CERKNO v Ljubljani, Komenskega 7, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja. Dobitraki izven Ljubljane lahko pošljejo izžrebane srečke v izplačilo v priporočenem pismu na naslov: Odbor za postavitev šole — spomenika Cerkno, Ljubljana, Komenskega 7. Izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh po. dnevu objave. Ljubljana, dne 29. novembra 1970. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO - NOVO MESTO Sola za poklicne voznike motornih vozil objavlja VPIS za tečaj za voznike motornih vozil »A« in »B« kategorije POGOJI: starost za »A« kategorijo 16 let, za »B« kategorijo 18 let šola nudi kandidatom; — teoretični pouk iz cestnoprometnih predpisov in pravil, — vzdrževanje In oprema motornih vozil, — tečaj prve pomoči, — praktična vožnja. Prijave sprejema tajništvo centra vsak delavnik od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 17. do 19. ure, do 30. decembra 1970. Vse informacije dobite ob vpisu. Pričetek tečaja bo 5. januarja 1971. Komisija za razpis delovnih mest pri STANOVANJSKEM PODJETJU ČRNOMELJ ob j avlj a prosrto delovno mesto vodovodnega inštalaterja s 3 Oto 5-letno prakso. Razpis velja do basedbe delovnega mesta. Zagotovljeno je dvosobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji naj kandidati pošljejo na naslov: Stanovanjsko podjetje Črnomelj, komisiji za razpis delovnih mest. OGLE« DALO MLA »DIH Kako pa posavski študentje? Ali bo klub z novim odborom končno zaživel? 19. no¥«mbra je v prostorih Študentskega doma I. v Mariboru easedala skupščina poi^vskih študentoiv. Dosedanji predsednik kluba je poročal o delu v preteklem obdobju. Klub, ki je pravzaprav sekcija ljubljanskega, so ustanovili lam. Z velikim trudom so ga študentje ustanavljali pravzaprav vse leto. Organizirali so tudi ogled kulturnozgodovinskih zanimivosti v Pleterjah. V novi izvršni odbor so na skupščini izvolili pet članov, v nadzorni odbor pa dva. Za nov^a predsednika kluba so študentje soglasno izvolili Dejana Avsca. študentje so se zavzemali za tesnejše poveasovanje z drugimi študentskimi klubi, predvsem z prekmurs;kim in gomjesavinjskim. Predsednik ljubljanskega matičnega kluba Pa je sipr^ovonii o pogostih težavah klubov in o potrebi po pravilniku o delitivi denarja, ki bd ga prispevale občinski skupščini Krško in Brežice ter delovne organiza-ciije. študentje so obžalovaild, ker na skuipščino ni prišel nihče od predstavnikov omenjenih občin, čeprav je ana-no, da prav študentje, ki študirajo v Mariboru, pris-ipevajo precej k boljšj kadrovski struktura v matičnih občinali. Pogovor o teh vprašanjih so Mirko Jelenič delegat Sobotne problemske konference Zveze mladine Jugoslavije v Beogradu se je kot slovenski delegat udeležil tudi Mirko Jelenič, predsednik mladinskega aktiva iz metliške tovarne BETI. V Beogradu je imel referat »Pro. blemi mladih v delovni organizaciji«. J. N. je nadaljeval tudi na sipoz-navnem večeru po končani skupščini v gostišču Branik, JOŽE ZAGOŽEN RIBNICA ■ Sodelovanje med mladino in vojaki so v Ribnici popestrili tudi s plesnim tečajem, ki ga je vodil desetar Dušan Homan, znani športni plesalec iz Ljubljane. Na tečaju, ki je potekal septembra, oktobra in novembra, so se mladinci naučili šest družabnih plesov, se seznanili z razvojem in vrstami plesa ter s pravilnim obnašanjem na plesišču. Ob koncu tečaja, ki je obsegal 10 vaj, je mladinsko vodstvo pripravilo tečajnikom skromno pogostitev. ŽU2EMBERŠKI PIONIRSKI KROŽEK je bil na XI. republiški razstavi pionirske UiralAvni e« fotografije, ki so jo 27. novembra odprli v Kopru, proglašen za najboljši pionir- nvctieziii krožek. Za oceno uspeha naj povemo, da je osvojil 405 točk, m^tem ko Z3 pomoč je drugri najl^ljši krožek osvojil 199 točk. 2irija je Izbrala 19 fotof^^j desetih Pred več leti je Glavni odboc žužemberSl^ pionirjev in prisodila dve bronasti medalji »Janeza Pulmrja«: eno kuiurjev prevzel pokroviteljstvo za najboljšo fotografijo posameznikov, eno pa za najboljšo kolekcijo. Obe je osvojil Vlasto Kodre, žužemberčani smo uspeha veseli in mu za dosežen uspeh delovanju je pritegnil Ujetja Čestitamo. Na sliki: podelitev priznanj ob otvoritvi razstave v Kopru. - Foto: Janez Mohorčič SiLOVENIJA AVTO, Hotel Turist, Založbo Borec in uredništvo časopisa TV-15. V bližnji vasi Občice je med vojno delovala kurirska postaja TV-15, po kateri je dobil ime naš pionirski odred. Vsako leto nas večkrat obiščejo predstavniki teh I^jetij in nas prijetno presenetijo z bogatimi darili. Vse knjige, ki izidejo pri založbi Borec, nam pošiljajo v našo šolsko knjižnico. Imamo že veliko zbirko knjig iz partizanskega življenja, ki jih mi in naši starši radi prebiramo. Hotel Turist nam pomaga pri opremi mlečne kuhinje, uredništvo TV-15 pa iKJŠilja dva izvoda svojega časopisa. S predstavniki podjetij prihajajo nekdanji partizani, ki so se bojevali v naših krajih, in nam pripovedujejo svOja doživetja iz NOB. Za občinski praznik in dan republike so nas letos presenetili z lepimi darili predstavniki podjetja SLOVENIJA AVTO. Vsakemu uitencu so prinesli nove škornje, t<^le copate in nogavice. Izročili so nam ovojnice. z obvestili, da nam bodo do konca šolskega leta plačevali malico. Poleg tega nam ne zmanjka zvezkov in dn^ih šolskih potrebščin, ker nam jih pridno pošiljajo n^i pokrovitelji. Mi in naši starši smo jim za vse to hvaležni, želimo si, da bi se med nami vedno dobro počutili. ,Pionirski cdred TV-15 Kočevske Poljane NOVOLES: v karak z malo revolucijo Novolesovi mladinci so sprejeli kažipot dela v prihodnjem letu — Za dosledno in koristno delo sta potrebna čas in nenehno prizadevanje Tudli miadkiski aktiv v Nofvoleis sodeluje v »Akciji 75«, ki jo je organizirala republiška konferenca ZMS. Te dni so vzeli v roke porogram akcije in se ixx3jrobaio pogovorild o vsem, kaj in kaiko se bodo lotili dela. Sodelovanje v »Akciji 75« je kljub njenemu obširnemu načrtu le del dela Novolesovih mladincev v prihodnjem letu. V svoj načrt za prihodnje leto je mladinski odbor zapisal z velikimi črkami šest točk; uresničevanje programa »Akcije«, ureditev mladinskega kluba v Straži, izobraževanje na delovnem mestu, ka-drovsko-socialna politika, stanovanjska problematika, an-keta-analize. : : I 8 Člani odbora so soglasno ugotovili, da je treba najprej z obširno anketo ugotoviti, kaj mladina v tovarni hoče in česa si želi. Rezultati ankete bodo kažipot delu mladinske organizacije v podjetju, po katerem bo potekal celotni načrt. Udeležba v »Akciji 75« bo zahtevala nenehno resno delo, ki bo imelo pK)udarek na predavanjih in iseminarjih. Na teh predavanjih se bodo mladi v podjetju seznanili z vsem, kar zadeva delovno organizacijo, ter vlogo mladine, Da pa mladinci ne bi bili le politiki od glave do peta kot so sami rekli, bodo I>oiskali tudi možnosti za zabavo in športno udejstvovanje okrog 300 mladih, kolikor jih je v podjetju. Ker se zadnje čase pojavlja povsod potreba po mladinskih klubih, so se tudi Novolesovi mladinci dogovorili, da bodo skušali čim- prej uredili v Straži mladi-ski klub, ki naj bi služil za sprostitev po delu in bil hkrati središče mladinske dejavnosti v podjetju. Poudarili so, da bo potrebno organizirati tudi dodatno izobraževanje delavcev na delovnem mestu, saj si veliko mladih želi doseči višjo kvalifikacijo in s tem boljše osebne dohodke. Veliko jih že obiskuje različne večerne šole in tečaje, potrebno pa bo omogočiti strokovno napredovanje tudi drugim, da bodo čim laže in čim bolje opravljali svoje delo. Tudi stanovanjsko vprašanje je v podjetju pereče. Mladi ljudje težko dobijo stanovanje, večkrat se čutijo zapostavljene. Potrebovali bi samski dom z dobro prehrar no. Tudi o tem bodo izdelali svoje predloge in jih posredovali vodstvu podjetja. O vsem tem so bili Novolesovi mladinci enotni, da tega ne bodo mogli narediti naenkrat. Vsak mladinec je vezan še na delo v podjetju, zato bodo potrebovali več časa in bodo raje temeljito odpravili posamezne naloge kot pa na hitro zmašUi' ves načrt. { „Više nećeš biti moja“ BRZOJAVKE LESKOVEC ■ Šolsko in vaško mladino t Leskovcu Dajbolj združuj« šport, vendar lahko trdimo, da dolaxjt dosegajo vidneijše usip^ie. ClanA šolski športnega društva so se pred kratkim izkBg»ll posebno T irokometu: laatje so postaU ob6ia-sld ptrvaki, dekleita pa so dosegla diugo mesto. Fobvidia Jdm gre šo posebno zato, ker so sazni ponuvga-liL urediti tudi dn\]iraSče in telovad. ziioo, ]qier aedad lafako wKUjo. Po^ hvala gre tudd ddijaJsom, U vodijo na Soli niLaddnrilco grganigacijo, sa) razen svojega defla, kolikor more. Jo. pomagajo tudi pdooorjem, jih usmarjajo, vodii^o krožka tar pri-praivljajo povdavanija. Na šoli j« več kat 460 učenoenr, sadaduioev pa je okrog 50. ■ Na 3(di so pired kiaitikilin ustanovili šolsko bortilailiturDO dru6t\)o Najpireu se bodo lotlM uretjanja gođšiM oikoUc« I vrtom, s3ci4}eili pa bodo tudi za leipoto kraja. Ob tem se bodo \i5eiici seesnaojaU ■ vrt. naistvom in sadj<>ratvocn. BUČKA ■ Pravljični kroiek na osnoval šoili Je vsekakotr najbolje obiskan, saij piivablja skoraj vse u6enoe, Id jdh Je na teH M. Učaool selo redi sodelujejo tudi t dramatsko-ireai-Gaoijsketn krožku, ki pnipravlja pro^ve ob vseb pgtamiMh. RAKA ■ Ne duiu ne alttba ni bilo o delu mlađane na BaJci, ko i>mo o tem ^piraSevaili t kraju. Celo dolska mladina je skraijno nezainta-reisiraaa. Nasedi le to, kor mora. Sden izmed vzsrokov aa U> Je gotovo tudi pomanjkac^ prostoi-a, vendar je glavni vzrok zelo ver. jetno kje drugje. Vsi mladino! vendar te niso odttl te kraja io bi lahko aa kultunai dvig kraja valiko nairedlM. NOVO MESTO ■ »Druga stran«, ansambel M IJubljaiie, Je r soboto, ‘JU. novembra, igral za ples ▼ gimnazijski telovadnici. Ples so organimraM gimnazijci, vstopnina pa Je bila 16 din. Ni treba posebej poudarjati, da Je bil obdok nepričakorano velik, saj so mladinski plesi t mestu, še vedno redkost in pravo doživetje. Odbor mladinfdroga kluba obljublja, da bo odslej oorganl-ziral T okviru kluba več plesov V mestu in UižDji okolici. ■ Mladina se Je iz debkates io kavam preselila v mladinsiki kkib, ki Je Ul odint la obdinsikl prašnik. Občinsko mladriredro vodstvo Je obljubljak) načrtno delo v klubu, ki bo adružBvato mladinsko dejavnost v ob<^, vendar Je do-sl^ ostalo le prt obljubah. Klul>. sld prostori so res dobro obiska-ni, še boSJ pa aakajenl, vend^ razen igranja kart in vrtenja jilosO ni ničesar. Mesec dni, odkar j« klub odiprt, pa je že mandio. Oe se bo klub isirodil t to, kar Je ob* činsko mladinsko vodstvo poudarjalo, da klub ne bo, potem bi lah. ko denar, ki Je Sel aa uredite«, porabili za koriataeJAe zadeve. ■ V IMV 80 nastale po pričetku »Akcije 75« občutne spremembe v mladinskiem aJctdvu; to ugotavlj« vodstvo eSottm. M3adizMl ao se zAp 117 bralcev je glasovalo tako: ___________ 1. »Više nećeš biti moja«, Kićo Slabinac - 32 gl. 2. »Marijana«, Dubrovniški trubadurji - 27 gl. 3. »TItanik«, Ansambel Slaki - 18 glasov ^ 4. »Visoko nad oblaki«, Ansambel Slaki - 13 gl. KOLEKCIJA odslej z znakom 100-odstotne čiste volne! HOBBY — moški brezrokavnik na zapenjanje v 4 barvah, maloprodajna cena 101,40 din GENT — moški brezrobavniit za viticejše postave v 5 barvah, cena 89,70 din TWEEN — elegantni ženski pulover * visokim ovratnikom, primeren za vse priložnosti, izdelan v 11 barvah; maloprodajna cena 121 din i Rašica je edina tovarna pletenin v Jugoslaviji, kr ima na tržišču izdelke s tem znakom! I ČISTA RUNSKA VOLNA »Marijana« Je pireanagana, potem ko je bila sedemikrat zmagovalka med neijbolj poslušanimi ploščamd. Pravzaprav smo tega rafoveseiLili, saj so zadnje dni prihajala že skoraj graziilna pisma ali ■pa zelo očitajoča, kot je bdlo to: »DobM smo Dodei>}slQi list, txx3a v n(jem ni »Najpop-lota«. Zakaj ne? Najbrž zato, ker imajo Slaiki novo ploščo »Vdsoiko nad oblaki« in se bojite, da bi zmagala. Ali Pa morda najvijate za Marijano. Slaki so tako priljubljeni, da bd pranr Botovo zmagali.« Kako naj se branimo? Spet in spet ponavljamo, da o priiljubljeaio®ti odločate vi s svojima predlogi in ndhče drug. Mi pač samo seStejemo glasove, kd prihajajo po pošti. Vsekakor pa smo vaših pisem veseli, pa naj bodo že taikšne ali drugačne vsebine. Današnji žreb je odločil tako: 1. Marinka Povše, Hrušica 29, Stopiče 2. Rajko Uršič, MaM kamen 42 a, Senovo 3. Jože JaneS, Dolnja briga 3, Kočervsika Beka Plošče so darilo Mladinske knjige iz Novega mesta. o driu mladina in o vsekn kar se v podjetju dogaja, zelo slabo pou6eoi. Mod mladtno po aedi^ potekajo raspraTe o »Akciji 75t, k ibodo prinesle pri» pombe glede oblak Jaobraževenja t podjet^. Mladtnskl odbor bo na^ prej prtpravll več predavanj o oi'-ganizadiji dela, delavsikem ~ upiaiTljaaJtt, kadrorAi ] stanavanjddh ^praSanJih in (em. itdli dnv NAJI^JrLOT Ta teden sem najraje pslušal(a) melodijo; ^ Ime in priimek Rok: 14. december 70 Kupon st. KLJUB ŠTEVILNIM OPOZORILOM PRED PRAZNIKI NI šlo brez krvi In mrtvih DEŽURNI POROČAJO ■ RAZGRAJAL V ZDRAVSTVENEM DOMU — 4. decembra ob 20.50 je T zdravstvenem domu t Kočevju razgrajal pijani Jože Zaletel iz Poloma. Miličniki so ga odstranili iz zdranrstvenega doma. ■ UKRADEL PLASC — 4. decembra pred 19. uro je neznani storilec ukradel t pisarni NAME v Kočevju plašč, last ene izmed uslužbenk. Za storilcem še poizvedujejo. ■ UKRADEX URO — 5. decembra dopoldne je neznanec iikradel liro iz suknjiča im obešalniku v čakalnici zdravstvenega doma Kočevje. Ura je bila last Pavla Kotarja iz Kočevja, ki je bil takrat na zdravniškem pregledu. ■ SEKAU SO SMREKICE — S. decembra popoldne so po naročilu staršev sekali otroci iz Mlake v gozdu Združenega KGP mlade smreke, ki naj bi jih starši uporabili za ograjo. Sta^ se bodo morali zaradi povzročene škode zagovarjati. ■ KRADEL V »OBRTNIKU« 5. decembra popoldne so v Obrtnikovi trgovini v Novem m^tu zasačili pri kraji 21-letnega delavca I. A. Ukradel je plašč. ■ V »GRMA]!)!« JE IZZIVAL Trebanjski miličniki so 6. decembra pridržali Jožeta Jevnikarja la Velikega Gabra, ker je v gostišču Gnnada opit razgrajal in izzival goste na pretep. ■ UDAREC S STEKLENICO — 6. decembra okoli 21. ure je v gostilni »Pod lipco« v Stari cerkvi prt Kočevju Rajko Šinkovec iz Konca vasi s steklenico udaril po glavi in lažje poškodoval Janka Kovača iz Konca vasi. Napadelc se bo^ dejanje zagovarjal. ■ RAVNATEUEV TELEFON UKRADEN — V osnovni Soli Milka Sobar-Nataša v Šmihelu pri Novem mestu so 3. decembra odkrili nenavadno tatvino: nesaoaneo je iz ravnateljeve pisune odnesel telefon. ■ P02AR V TRSTENIKU -Oget^j, ki Je 28. novembra izbruhnil v Trstenlku pri Mimi, Je precej prizadel posestnika Alojza ibre-seta. Zgorel Je zgon^Ji del gospodarskega poslopja, z njim pa tudi Za dva veza sena in nekaj Blame. Škode je za več kot 3.000 din. Poslopje ni bilo zavarovano. Kaže, da so požar zanetili otrod med Igro z vžigaUcaind. ■ LOVEC NA DEVIZE — Jožefa Pate iz Dolnjega Kamenja Je prijavila, da ji Je neznani loveo na devize ob koncu novembra ukradel 100 dolarjev in nekaj dinarjev. ■ KOKOSI IN GLASBA — V noči na 1. december je bil v Potočni vasi okraden Jože Rozman ZHkovci 80 vlomill t hlev In od nesli 20 kokoši ter dva petelina Rosanan Je oškodovan za 660 din 29. novembra pa Je tat obiskal dom Rozmanovega sovaščana Fran ca Pateta in odnesel transistor, vreden več kot 300 din. ■ KOKOŠJI TAT TUDI V LA-KOVNICAH — Sest k(^coSi je ukradel neznanec Alojzu Lukšetu v Doli^Jih Lakovnicah v noči na 29. november. ■ DOMOV BREZ PLASCA — Novomeščan Mirko Jeraj se Je mudil 30. novembra v Dovomeski kavami Metropol. Ko Je odhajal domov. Je ugotovH, da mu Je nekdo vzel plašč, vreden 800 din. ■ UKRADENA OGRLICA — Zadnje dni novembra je bila Novo-meščanki Danji Bajc ukradena ogrlica, vredna 300 din. UgotovUJ 90, da je po ogrlici segla M. K. ■ UKRADEL MOTORNO 2AGO —Mihael Jerman iz Pluske je 4. de^ cembra prijavili, da mu Je nežna nec iz nedograjene hiše ukradel motorno žago, vredno več kot 2.500 din. ■ ZGOREU CIGANSKI BARAKI — V noči na 5. december sta v ciganskem naselju v Žabjeku pri Novem mestu zgoreli baraki Jožetu in R(»nanu Brajdiču. Zgore-to Je tudi vse, kar je bilo pod streho. Škode Je za 3.000 din. Po izvedbe kažejo, da gre za nameren požig. ■ DRZEN NAPADALEC ~ Ko Je šla Simona Cemelč 5. decembra okoM 19. ure z Za«:rebške ceste v Kotarjevo ulico v Novem me stu. Jo Je napadel neznan mo^i, Ji iztrgal trobioo z denarjem, do kumenti in ključi od {banovanja ter pobegnil. ■ TATICA ZADR2.\LA NESREČA — 6. decembra so neznanci ukradli v Ljubljani fiat 124 tržaške regi stracije in se odpeljali na Dolenjsko. V Trebnjem so miličniki ukmdeni avtomobil videli, vendai voznik na opoeorilo prometne pa trulje ni ustavil. Prt Hmeljčifiu, kjer je zaradi prometne nesreče stala kolona vossil, pa so se neznanci le morali ustaritl. Iz ukra denega fiata sta takoj skočila voz nik in sopotnik in zbežala v gozd, Vozilo so medtem lastniku fe vrnili, tatiča pa ie iSčeJo. S krajem smrti je tokrat označeno Podgračeno, kjer sta izgubila življenje Zagrebčan Rudolf Zadelj in Katarina Podgoršek z Brda Dv« hudi in sedemnajst lažj^a nesi^ — to je bilaaaca minulih pirazmični dni na območju novoane^ ške uprave ja/vne varnosti in na mj^istirali od Biča do Biregane- Promet je bil vse dni gost, ceste zdaj suhe, zdaj sipolzke, vozniki boJj in manj previdni. Kljub šteivilnim oipocaorilom k isrevidni vožnji, zmecr-ni hitrosti in pod. je bilo nesi^ le preveč. Začelo se je kmalu po i>ol-noči 28. novembra. Po avtomobili cesti sta eden za drugim drvela avtobusa, ki sta ju vozila Franjo Ko^ec in Dragotin Strugar. Nočna kolona je bila raztegnjena na več sto metrov. Pri Gmajni je Koščec zavrl, ker so tako naredila tudi vozila i>red njim. Tudi Strugar, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, je zavrl. Bilo pa je prepozno, ker je nj^ov avtobus že treščil v sprednj^a. Posledice; trije potniki v Ko-ščečevem avtobiisu so bili ra- njeni, gmotno škodo i>a so ocenili na 20.000 din. Promet je šel naprej, zdaj v to, zdaj v ono smer, Tu in tam so ga prekinila trčenja avtomobilov. Trčenja so se vrstila vse praznične dni, a kaj hujšega se ni zgodilo vse do 30. novembra, ko sta se pri Podgračenem ob 18.45 zaletela osebna avtomobila. Posledice: dva mrtva in 18.000 din škode. 44-letni Budodf Zadelj iz ZagrebS je vozil osebni avtomobil od Ljubljane. Pri Podgračenem je zapeljal na levo in silovito treščil v avtomobil, ki ga je nasproti vozil Božidar Podgoršek z Brda pri Liikovici. Zagrebča-Etfi je vrglo na travnik, Podgorška pa obrnilo na cesti. Podgorškova žena, 32-letna Katarina Podgoršek, je izdihnila na kraju nesreče, Rudolf Zadelj je umrl kmalu po prevoeu v brežiško bolnišnico. V Brežice so odpeljali kvtdi vse ranjene: Božidarja Podgorška in njuna otroka. Kri, mrtvi in velika gmotna škoda so se spet vpisali v poročila varnostnih organov in v časopisne stolpce kot grozljivi sopotniki prometa na naših cestah. Kaže, da se ta grozljiva bilanca niti državnih praznikov ne »ustraši«. EPILOG DRUŽINSKE TRAGEDIJE NA SODIŠČU S sekiro končal prepire z materjo Senovski rudar Ivan Bogovič obsojen na tri leta strogega zapora, ker je 22. julija v Reštanju do smrti pobil mater Ano Bogovič - Sodišče dejanje iz namernega uboja prekvalificiralo v uboj na mah Na tri leta strogega zapora je bdi 2. decembra v Novem mestu obsojen seno^vsiki rudar Ivan Bogovič. Letos 22. julija, na dan vstaje, je s selkiro tž^ močno udaril ^lavi sivojo mater Ano Bogovič, da je med prevozom v bolni&iico izsdihnila-Javni tožilec ga je zaradi tega obtožil namemba uboja, vendar je senat jjeterioe otkrožnega sodišča piri izireiku sod.be dejanje preifcvalificdiral v uboj na mah. Senat je Bogoviču tudi odpravil preiskovalni zapor in tako bo obtoženi piričakal piravnomočnost sodbe na prostosti. V daljšem zagovoru je Bogovič podrobno obrazložil vzroke, ki so ga privedli do tako hudega dejanja. Razpletel je zgodbo o družini, v kateri se je rodil tn odrasel, in pri tem Se i>osebej nakazal odnose, ki so vznikli med njim in materjo. Dejaa je, da sta se oče in mati pogosto prepirala in da sta on in sestra zaradi tega vselej zelo trpela. Kar pomni, je bila mati najčeš^ krivec za te prepire. Obtoženec je poudaril, da so se začeli dobri o^osi med njim in materjo resneje krhati pred več kot dese- timi leti. Leta 1957 se je poročil z dekletom, ki materi ni bilo všeč, naslednje leto v jeseni pa sta morala mladoporočenca zapustiti dom v Reštanju in se odseliti. Leta 1965 je dobil Ivan »čez« po sestvo, a so izročilno pogodbo kmalu zatem razdrli. Ko je oče 1968 umrl, sta si mati in sin grunt razdelila. Ivan je rudaril in obdeloval svoj del posestva in prepiri z materjo so se spet začeli. Ko so 21. julija želi pšenico, je Bogovič udaril nekega delavca, češ da se vede kot gospodar. Vmešala se je ma< ti, vendar jo je sin pahnil na tla. Naslednje jutro je Bogovič spet prišel navsezgodaj na svoje posestvo, da bi nakrmil piščance in pospravil drva. K njemu je prišla mati in ga začela zmerjati, obregnila pa se je tudi ob njegovo ženo. Kaj se je zgodilo i>otem, je izginilo iz Bogovičev^a spomina. Bogovič je na razpravi dejal, da ne ve nič do trenutka, ko je mati obležala v krvi. Psihiater dr. Bregant, ki je obtoženca pregledal, je v mnenju, i>redloženem sodišču navedel, da gre za du-.ševno zdravo osebnost, ki je storila dejanje pod vplivcnn hude razdraženosti in v afektu. Na podlagi zbranih potrdil in izpovedi prič je bila pokojna Ana Bogovič na sodišču prikazana kot prepirljiva in trmasta ženska, medtem ko je njen obtoženi sin Ivan IKvznan kot marljiv delavec. V tujili hišah iskal ,,prijatelja“ 20-letni Franc Žilnik iz Trbovelj obsojen nastrogi zapor -Že kot mladoletnik je bil znanec sodišč in obsojen na mladoletniški zapor 22. septembra letos je 20-letni Trboveljčan Frank 2il-nik vdrl v spalnico Novome-ščana Rika Urha, odprl omaro z oblekami in začel po njej premetavati. Ropot je vzbudil pozornost Urhove-hče-re in je Zilnika zasačila, še preden je kaj vzel. Hitro se je i^ovorU, da išče nekega svojega prijatelja mehanika. Četrt ure prej se je v Ur-hovem 'stanovanju znašel ne-'znan moški.. Prav tako je stikal PK) spalnici in na veliko presenečenje lastnikove hčere odvrnil, da išče svojega »prijatelja, mehanika pač«. Pol ure kasneje je Zilnik vdrl na Glavnem trgu v Novem mestu v zaklenjeno stanovanje Jožeta Božiča. Kuhinjska vrata je odklenil s ključem, ki ga je dobil pod predpražnikom. Iz kredence je ukradel plinski vžigalnik. Več ni utegnil stlačiti v svo je žepe, ker ga je zasačil lastnik Božič, ko se je vrnil domov. Tedaj je Zilnik že odprl predal z zlatnino in drugimi dragocenostmi. Kot je kasneje dejal, bi bil vse to tudi vzel, če bi imel dovolj časa. Zanimivo je, da je Zilnik tudi Božiču tvezil, da išče »prijatelja«. To pa pri Božiču ni zaleglo in je tatu t^oj izročil miličnikom. Kmalu so ugotovili, da so prijeli starega znanca sodišč. Za kot mladoletnik je bil Zilnik v vzgojno-poboljševal-nem domu, leta 1968 pa ga je okrožno sodišče v Ljubljani zaradi 22 tatvin obsodilo na dve leti mladoletniškega zapora. Letošnj^a marca so Žilni-ka jKjgojno izpustili iz Zapora. Pogojni odpust mu je po-tekel 19. septembra. Priklatil se je v Novo mesto, prespal pri Ciganih in čez tri dni že storil prvo kaznivo dejanje. V zagovoru na glavni obravnavi, ki je bila 3. decembra na okrožnem sodišču v Novem mestu, Zilnik ni mogel utajiti dejanj. Izgovarjal se je, da je prišel v Novo mesto zaradi zaposlitve, in je pri tem omenil. Industrijo motornih vozil. Priznal pa je, da tedaj, ko je kradel, zaposlitve še rii iskal. Dejal je tudi, da je kradel zato, da bi imel za hrano in povratek v Trbovlje. Sodišče je Zilnika obsodilo ■"'V ^ Gasilski dom v Zapotoku je že pod streho. S prosto-voljnim delom so ga zgradili prebivalci Zapotoka in Vinic. Začeli so junija letos, v oktobru pa je bil pod streho. (Foto: Drago Mohar) Ovinek smrti Gume šo zacvilile, ovinek je bil prehud in avto mobil, rdeči NSU, je a vso močjo treščil v tovornjak, ki je vozil naproti. Iz sadovnjaka, kjer smo odbirali jabolka, smo stekli na kraj nesreče. Pogled na osebni avto-mobil je bil grozljiv. Iz razbitin so pravkar privlekli okrvavljeni trupli. Bili sta dve mladi ženski: voznica Edita BaUcovec in mlajša sopotnica. Zadaj je bila hudo ranjena, a še živa druga sopotnica. Zasmilila so se mi mlada življenja. - Pomislila sem, da jih njihovi dragi doma zaman pričakujejo. Vse življenje je bilo še pred njimi... A za nesrečo ni bila kriva samo voznica, krivi so tudi tisti, ki niso podrli mostu in zgradili širšega in tako omilili ovinek. Menda je bilo za to delo Skoda denarja! Kaj pa človeška življenja! nerazumljivo je, da, se ni' nič zgodilo kljub številnim hudim nesrečam, ki so se zgodile prav zaradi tega zloglasnega ovinka v Trnovcu. Mladim ponesrečenkam so na kraju nesreče postavili skromno obeležje. Venci so tam in ljudem zagomazi po telesu, ko se spomnijo pretresljivega dogodka. Dogodka? Ne, že toliko krvavih nesreč je bilo tu, da gre ovinku po vsej pravici • ime :0-VINEK SMRTI. Bomo na to ponosni? N. M. na leto in tri mesece strogega zapKJTa. Pri odmeri kazni je upoštevalo obtoženčevo preteklost in predrznost. Prav tako je odredilo, da bo Zilnik pravnomočnost sodbe pričakal v zaporu. Obračun veselice pred sodiščem Binko Leskovšek, tajnik krajevne organizacije ZB v Zabukovju, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Dolžijo ga, da je na veselici, ki je bila sredi avgusta na Mrzli planini, uničil bloke in poneveril denar, Sam zawra^ ča take trditve in navaja druge vzroke, ki so vodili do tega, da Je imela veselica vsega 32,85 dinarjev dobička. Resnico bo ugotOTljalo občinsko sodišče v Sevnici. Primer je značilen predvsem zato, ker ob dajanju dovoljenj za podobne veselice malokdo vprašuje, če so ljudje sposobni po predpisih izpeljati celotno organizacijo s linančmdimi zadevami vred. ■ KUSKO: AVTO ZBIL KOLESARJA — Herman Sotovšek iz Veniš je 4. decembra v Krškem na Cesti krških žrtev zavijal na letvo stran terdaj, ko ga je z osebnim avtom že prehiteval Anton Hudopisk iz Sentlenarta. Avtomobil je kolesarja zbil. Sotoška so odpeljali v novomeško bolnišnico. ■ BREZOVO: MWEDISTA JE ZANESLO — 3. decembra je na jamasti cesti v Gornjem Brezovem padel mopedist Marjan Gracar in obležal ranjen. Sopotniku Branku Blatniku z Blance, ki ga je peljal proti Sevnici, pa ni bilo nič hudega. ■ BRE2ICE: Z MOSTU V GLOBINO — Ivan Knez iz Artič Je vozil 30. novembra osebni avtomobil iz Brežic protd Čatežu. Na mostu- je zapeljal na levo, prebil železno ograjo in strmoglavil štiri metre globoko, kjer je vozilo obstalo na strehi. Hude poškodbe so dobili sopotniki Peter Berstovšek in Franc Novosele iz Brezine ter Željko Cizelj iz Gornjega Lenarta, voznik Knez in sopotnik Marjan Berstovšek pa sta bila laže ranjena. Odpeljali so Jih v brežiško bolnišnico, kjer so Jim dali prvo pomoč. ■ LESKOVEC: HUD CIKCAK AVTOMOBILISTA — 29. novembra je Leopold Pirc iz Brežine s osebnim avtom v Leskovcu prehiteval neko vozilo tedaj, ko Je izza ovinka vozil naproti avtomobilist Vinko Kranjčevič iz Leskovca, Kranjčevič se je Pircu umaknil in zapeljal v Jarek, nato pa ga Je zaneslo na pobočje, kjer se Je prevrnil. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din. ■ CRNEC: PO PREHITEVANJU ZBIL PEŠCA — Mopedist Jože Pe-terkovič iz Cumovca Je 26. novembra v Cmou pri Brežicah prehitel dva vprežna voza, nato pa zbil Marijo Grubič iz Cmca, ki je šla v isti smeri po desni strani ceste. Grubičeva se je poškodovala po glavi, roki In nogi, ■ SELA PRI ZAGORICI: AVTO-BUS ZRINIL DVA AVTOMOBILA — Zagrebčan Mihajlo Lozanovič Je 6. decembra vozil zastavo 850 v koloni vobM proti Zagrebu. Za njim se je s škodo peljal someščan Valentin Barbič, za Barbičem p>a je vozil avtobus Josip Hainž iz Varaždina. V Selih pri Zagorici je voadla naproti kolona, ki Jo Je prehiteval neki avtomobilist. Lozanovlč Je zavrl, in zapeljal na desno, Barbdč se Je celo ustavil, Halnž, ki Je vozil takoj za Barbičem, pa tega i'l utegni) narediti; zadel te Barbičevo škodo In Jo porinil v I^aanovlčevo zastavo 850. Po trčenju Je škodo zaneslo na travnik. Pri tem sta so poleg voznika Barbiča poškodovali tudi voznikova žena In hči. Gmotne škode je bilo za 9.000 din. ■ POIJE: NA NJIVO SE JE PREVRNIL — Jože Nardin iz Podturna se Je 5. decembra zvečer peljal s £iat12. Koljači Partizana bodo vadili i)od vodstvom trenerja Po-žeka. J- 3LAS ■ ČRNOMELJ — Na rokometnem igrišču v Črnomlju je bil turnir v malem nogometu. Nastopile so Štiri ekipe, ki so se_ uvrstile takole: 1. študenti, 2. oženjeni, 3. Bubnjarci, 4. neoženjeni. Za zmagovito ekipo so nastopili: Slmec (Kočevar), Fortun, Ahačič, S. 2unič in lAterner. Odločilno srečanje med študenti in oženjenimi nogometaši se je končalo s 3:2. (A. L.) Škerlj — J. Simičak 1:0, Sitar — T. Simičak 1:0, Udir — Novak remi, Šporar — Turk 1:0, B^lanovič — Kraševec-1:0, A. Istenič — T. Simičak remi, Komelj — Seblaj 1:0). Novo mesto — Ko^r 5,5:2,5 (Penko — Brečevič remi, Škerlj — Milenkovič remi, Šporar — Olup 1:0, Sitar — Horvatič 1:0, Bje-lanovič —- Kastelic 1:0, V. Istenič — Markovič 1:0, A. Istenič — Via-sič 0:1, Komelj — Ujčič 1:0). J.U. Ekipa Mokronoga zmagala v Trebnjem v počastitev dneva repub ke je bilo v Trebnjem tradicionaiiio ši»-hovsko moštveno hitropotezaio tekmovanje sindikalnih podružnic. Med šestimi iideleženci je preiorič-Ijivo zmagala osnovna šola Mo-kron(^ (14 točk), sledijo KDP Dob I (9). Iskra (7), KZ Trebnje — obrat Mokronog (7) Itd. Zmagovalna dcipa (2utič — Hočevar in Videčnik) je prejela lep pokal, ostali pa diplome. Udeležence je zanimalo, kje so ostali šabistl IVebnijega in Mirne. * B. DEBELAK PRIZNANJE TELESNOVZGOJNEMU DELAVCU Bloudkova plaketa v pravih rokah Znani tejesnovzgojni delavec iz Ribnice France Levstek je letos edini dobitnik Bloudkove plakete na Dolenjskem Pred letošnjim praznikom xepu-bliike so spet podelili tradicionalna Bloudkova priznanja za n^ve-čje dosežke na področju t«>.sne kulture na Slovenskem. Med nagrajenci je letos žal samo en Čestitke Andreju Arku Te dni je v domačem krogu praznoval 65-letni-co rojstva naš zvesti sodelavec in telesnovzgojni delavec ANDREJ ARKO iz Kočevja, številnim čestitkam se pridružuje tudi naše športno uredništvo! •—•—O A # s ! PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! s S s : % Vaši prihraniu., devize (kana niso na varnem. Na deviznem račimu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več, dobili boste obresti! % Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račim, na itaterega boste vlagali svoje prihranke. % Devizm račun lahke odprete tudi s pismom iz toozemstva. % Prihranke na deviznem računu iahkc namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. 0 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država, 0 Dvigi m pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. 9 S prihraniti na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite. 13GODNE OBRESTI; brez odpovednega roka 6 % (5,5 % v devizah in 0,5 % v dinarjih z odpovednim rokom nad 12 mesecev: 7,5 % (7 v devizah in 0,5 % v dinarjih) Devizni račun lahko odprete pri naših poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem, kjer dobite tudi devize na potni list za službena in zasebna potovanja v inozemstvo. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE Z ZAKONOM ZAJAMČENA DBHI HDVO MESTO DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem. predstavnik iz Dolenjske: Bloudkovo plaketo je tokrat prejel zaslužni športni delavec in organi'sa-tor France Levstek iz Ribnice. Njegovo plodno delo na področju telesne kulture se ne da ^zmenri. V dolgih letih usp^ega c-'.-Jalo-vanja v telesnovzgojnih organisa-cijah ni nikoli št^l z napori in časom, zlasti ne tedaj, ko je £lo za razvoj športne dejavnosti v ribniški občini. Nagrajenca smo našli na ujejo-vem domu, pogovarjali pa smo se o razvoju telesne vzgoje v r-b-Tvifiki občini. Tovariš Levstes, ki je tajnik občinske ZTK, iii skrival načrtov, nasprotno, prav rad jih je razodel in ponovno aoka-zal, da je eden najboljših poTir.a-valcev težav in razmer v lelisni kulturi v tem predelu DoVj-aj-ke. Nagrajenec je povedal, da kaže mladina izredno zanimanje za telesno kulturo, vendar so azinere, kar zadeva objekte in kadre 'tr-jetno najslabše v naši repablilci. V vsej občini imajo samo štiri telesnovzgojne delavce na So.ab, razen tega ^ še dve telovadnici in nekaj igrišč. Kljub nič iaj rP-žoatemu stenju pa je tovariš Levstek prepričan, da se bodo vsaj ▼ nekaj letih razmere precej izboljšale. Načrtno bodo vzgajaU kadre, ki bodo potem delali na šolan in v društvih, zgjradiii bodo telov,jd-nld T Ribnici in Loškem poteku, igrišči pa v Sodražici in Loškem potoku. Denarja za telesno kulturo m veliko; lani je občinska zveza imela 16.000 din, letos i>a jih bo že 29.000 din. Ko bo sklad za telesno kulturo povsem zaživel, bo telesna kultuira končno splezala na aeleoo vejo. Ob fconcu najinega pogovora snx> tovarišu Lerotku, ki je tiidl zvesti sodelaivec, čestitaJi T imemi športnikov in športnih delavcev ter mu zaželi še vrslo plodnih deloivnih let. SLAVKO DOKL NAŠ RAZGOVOR t : Spet imajo železo v ognju športni delavec Ive Stanič je povedal, da je kočevski šah trenutno v krizi Dolenjska športna javnost je bila presenečena, ko je zvedela, da na letošnjem pnem ligašlkem šahovskem prvenstvu Slovenije ne bo nastopala odlična ekipa kočevskih šahistov. Zlasti po lan-sikem odličnem nastopu — bili so drugi v Sloveaiji, sodelovali pa so celo t kvalifikacijah za vstop v II. zvezno šahovsko ligo — ni nihče pričakoval, da bo šah v KočOTju tako hitro prišel v resno krizo. Ker smo želeli zvedeti za pravi vzrok tega neljuBega zastoja, smo obiskali enega izmed najbolj prizadevnih šahovskih delavcev na Kočevskem Iva Staniča, ki se Je prav rad odzval našemu povabilu in povedal naslednje: »Po letih izrednih uspehov kočevsk^^ šaha se trenutno res nahajamo v krizi. Vzrokov aa tftVftnn stanje je več; v glavnem pa sta botrovala dva; 1. odsotnost večine najbo^ših šahistov in 2. finančno stanje, U m bilo ravno rožnato. Naše vrste je zapustila večina odličnih šahistov; vsak Je imel upravič«! vzrok, ekipe nismo mogli sestaviti. Edini, ki j« ostal Se pri roki, Je bil Stefan Čimer, pa tudi mlajših ni bilo; Rakovič je v Novem mestu, Podkoritnik v Ljubljani itd . Ker imamo v Kočevju veliko mladih nadirlenih .■•ah.stov — krožke obiskuje in igra 240 pionirjev — nas ni strah, da si ne bi povrnili starega Co-brega Imena. Finančno urescej šibko stanje mislimo reŠici v sodelovanju s tovarno Melamin, ki je obljubila podporo. Ravno taiko nam bo pomagala občinska Zveza za telesa Imlturo, saj njen pi«d-sednik Lojze Petek kaže veliko razumevanje tudi za to športno dejavnost.« Ko smo se pogovarjali s Staničem, smo imeli občuf«k, da mu ni vseeno, da je btanje takšno. Pirizade\^ družbeni delavec Je yložil veliko »ruda, da Je Wla dosežena takšna kvaliteta, zdaj pa se je čez noč vse podrlo. Ce bi nekateri dosedanji reprezentanti 6utlli večjo pripadnost matičnemu k^ubu, ne bi do tega prišlo . SLAVKO DOKL Od tu in tam ■ TREBNJE — V počasitev praznika republike je bilo občinsko strelsko tekmovanje pionirjev za prehodni pokal občinske strelske zveze Trebnje. V ekipni konkurenci je bil naslednji vrstni red: 1. SD Matija Gubec — Dob, 2. SD Krese Čoban — Trebnje, 3. SD Mokronog. Posamezniki: 1. Lavrinšek (Mokronog), 2. Marš (Trebnje), 3. Povh (Trebnje) itd. J. P. liBREZICE — Na turnirju v mn.lfgn nogometu se je kosalo šest ekip. Strelci so bili tokrat izredno razpoloženi, saj so dosegli 93 golov. Najboljši je bil Rogljič, ki Je sam enajstkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Končni vrstni red: 1. Proleter 9, 2. Brežice II 7, 3. Gimnazija 6, 4. Brežice I, 5. Brežice III in 6. Mošo brez točke. V. P. ■ NOVO MESTO — ŠD Novo mesto je za dan republike piire-dilo nagradni hitropotezni šahovski turnir. Med 12 udeleženci je zmagal Penko (9,5), sledijo: Istenič (9), Šporar (8), Bjelanovič (7,5) itd. (J. U.) ■SEVNICA — Pričelo se je občinsko kegljaško prvenstvo posameznikov. V vodstvu je z 817 podrtimi keglji Pavle Oluič. V teku Je tudi kegljaško tekmovanje za IKJkai KK Sevnice, vodi pa Martin Kuhar. (J> B.) ■ VAVTA VAS — Pionirji na osnovni Soli v Vavti vasi so z raznimi tekmovanji počastili praznik republike. Najprej so se pomerili med dvema ognjema medvedki in čebelice; zmagal je vod Jastreb. V streljanju z zračno puško so bili najboljši Jelka Bučar, Petan in Somrak. Na namiznoteni^em tekmovanju pa se je kosalo kar 30 tekmovalcev. Na petih mizah, ki jih je podarilo podjetje. Je bdlo odigranih 176 setdv. Zmagovalci so bili: Srečko Kovačec, Miro Franko in Irena Novinec. (ŠSD) ■ KRMELJ — V zadnjem kolu šahovskega brzotumirja Svobode je zmagal Sribar (12), sledijo pa Markovič (11,5), 3. Zaman (8), 4. in 5. Debelak in Sibilja (7,5) itd. Po seštevku vseh točk je bil najboljši Ivan Sribar, ki je osvojil prvo mesto. Sledijo: Debelak, Pro-senik, Sibilja, žitnik. Kos itd. Igralo je 23 šahistov. (B. D.) ■ ZAGREB — Zagrebški Go-klub Je priredil turnir 3-članskih reprezentanc. Novomeška ekipa (Dragan, Komelj, Udir) Je nastopila v A skupini in zasedla odlično sedmo mesto. Nastopilo je 18 ^p. (J. U.) ■ LESKOVEC — Na rokometnem turnirju za pokal TVD Partizan so sodelovali poleg domačinov Se rokometaši iz Krškega, Dobove in Brežic. Pokal so osvojili Krčani, ki so premagali domačine s 15:13, tretji pa so bili Dobovčanl, ki so porabi Brežice B s 15:14. (A. S.) ■ SEVNICA — V nadaljevanju občinskega kegljaškega sindikalnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Stilles — Pro-s\’eta 397:318, Stilles — Lisca 374: 374 in Jutranjka — Metalna 422:289. (J. B.) ■ KRMELJ — V zadnjem srečanju sindikalnih športnih iger v kegljanju Je Metalna iz Krmelja premagala Lisco s 419:330. Med posamezniki so bili najboljši: Ko-strevc 84, Končina 79 in Sušin 78. (B. D.) ROČNA MOTORNA ŽAGA alpina izredno lahka z različnimi dolžinami meča: 35,45 in 55 cm prostornina 70 ccm moč 6 ali 7 KM avtomatsko mazanje in napenjanje verige cena od 2.988,90 do 3.851,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni cosmos export-import, industrija in notranja trgovina Zastopstvo tujih firm: alpina, gibo, bertolini, alfa romeo, m.a.n.... Ljubljana, Celovška 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru in Zagrebu Portret tega tedna Z železno voljo do zmag Košarka sodi med najmlajše športne panoge pri nas, na Dolenjskem pa si celo šele utira pot. Samo dva kluba. Novo mesto in Metlika, igrata v ligaškem tekmovanju. Prav v letu, ko je Jugoslavija segla po zlati medalji na svetovnem prvenstvu v tivolski dvorani, je ekipa Novega mesta v isti dvorani po zmagi nad Prulami prišla v slovensko ligo. Trener Andrej Petrič je prav gotovo najbolj zasluzen za ta uspeh novomeškega športa, saj je košarki posvetil veliko let: najprej kot igralec, zadnjih pet let pa kot trener; vzgajal je mlade in z načrtnim delom pripeljal tudi prvo moštvo v slovensko ligo. Pravi tako: »Ob takem razmahu košarke je bilo tak uspeh tudi pričakovati, čeprav je prišel sorazmerno zgodaj. Poprečna starost v moštvu je precej pod 25 let, torej imajo igralci, ki zdaj igrajo v ekipi, pravzaprav Se vso bodočnost pred seboj. Kajpak jim manjka izkušenj, te pa bodo dobili le v tekmah z močnejšimi nasprotniki. Prav taka priložnost se nam zdaj ponuja.« — Tekmovanje v višji ligi bo nedvomno bolj zahtevno? »Prav gotovo: dražje bo, zaradi daljših potovanj bomo izgubili ttidi več časa. Na srečo smo letos dobili vsaj najnujnejšo opremo, čeprav strgajo igralci po dva para copat na leto. V slovenski ligi bomo morali imeti tudi mladinsko in žensko vrsto. Ker trpimo za kroničnim pomanjkanjem denarja, bo bržkone edina rešitev v tem, da' ho patronat nad našo ekipo prevzela ena izmed novomeških tovarn. Ker je za košarko povsod dovolj zanimanja tudi med gledalci in ker upam, da tudi z našo igro ne bomo razočarali, taka naložba ne bi bila stran vržen denar, ampak kvečjemu nenavadna reklama.« — Kakšne so možnosti Novomeščanov v slovenski ligi? »čeprav moštvo zaradi mladosti nima izkušenj, bomo skoraj gotovo ostali v ligi. Računam na borbenost in vestnost igralcev, čeprav so' čisti amaterji in čeprav je med njimi nekaj študentov, pa pridejo iz Ljubljane šele gb koncu tedna. Treningi so zato oteženi.« — In naprej? »Med mladino je veliko zanimanja za košarko, v osnovni Soli pride m uro košarke tudi po 50 otrok. Manjka vaditeljev in tudi denarja, da bi jih plačali. Vsekakor pa je najhujši problem zimska vadba: v pretesni gimnazijski telo-vadnici delo pozimi zamre, ker ni ne časa niti dovolj prostora za vse, ki bi radi igrali. Tako izgubimo tudi nekaj talentov. Med mladino pa bomo .morali začeti iskati zlasti visoke fante in dekleta, ker sloni današnja košarka na velikanih. Prav prenizki igralci — izrazitih velikanov nimamo! so tudi osnovna pomanjkljivost današnje ekipe. J. SPLICHAL ALI GRE ZA IZREDNO PODNEBJE? Visoka starost je tu običaj Hrast ipri Vinici že nekaj let slovi po tem, da imajo v vasi najstarejšega prebivalca na viniškem območju. Soseda pK)kojne Katarine, ki je Dolgi plašči so pripravni »Posebno pazite na dekleta v maksi plaščih!« opozarja britanska detektivska agencija v svoji okrožnici vse detektive, ki so zaposleni v trgovskih hišah in samopostrežnih trgovinah, kot tudi 11.000 članov zveze prodajalcev na drobno. Uradni predstavnik je to opozorilo pojasnil takole: »Maksi plašč ne skriva le grdih nog, ampak tudi ukradeno blago. Vemo, da je neki tatici vispelo odnesti iz trgovine pod dolgim plaščem tudi ukradeni televizor. 95 let in 7 mesecev je imela Katarina Flajnik s Hrasta pri Vinici, ki je pred kratkim umrla bida do nedavnega najstarejša, je pred 5 leti dočakala celo nad 98 let, sedaj pa je v vasi najstarejši Peter Panjna, 'ki mu teče 90. leto. Po starih prebivalcih je sicer trenutno na viniškem koncu v vodstvu Preloka, kjer živi 90 let in 7 mesecev stara Barbara Ivanušič, vendar je znano, da prav v Hrastu posamezniki dočakajo visoko starost. Flajnikova .se je poročiila 1899. že po štirih mesecih je izgubila moža, toda mlada vdova brez otrok se je čez dve leti ponovno omožila in v tem zEikonu rodila 7 otrok. Od teh je 5 še živih. Drugič je postla vdova 1930, ko je bila stara 55 let. Od takrat dalje je sama skrbela za otroke in kmetijo. Vedno je bila vesela, najraje je jedla domačo kmečko hrano, včasih pa ji je prijal tudi kozarček žganja ali vina. Značilno za Katarino Flajnilk je bi-iOj da ni nikdar tarnala, pač pa je vsak pogovor obrnila v šalo. Najhujše čase je preživljala med prvo svetovno vojno, ko ni bilo dovolj kruha ssa lačne otroke, pa tudi zadnja vojna vihra ji ni prizanesla. V njej je iagubila sina. Plaj-niifcova je malo hodila v šolo, zato pisatd in brati m 2inala. FRANC PAVLAKOVIC Knjige za nove naročnike Med 474 novih naročnikov smo tokrat razdelili 15 knjižnih daril. Dobili jih bodo: Milka Požun, Žuirkov dol la, Sevnica;Peter Rupar, Zavratec 10, Studenec; Marija Suša, Zg. Pohanca 38, Sromlje; Adolf Višček, Račje selo 17, Trebnje na Dol.; Tomislav Stanič, Doblička gora, Črnomelj; Neža Konda, Gor. Suhadol 19, Brusnice; Marija Pust, Nova gora 8, Krško; Nace Frelih, Grčarice 1, Dolenja vas; Anton Hanzelj, Gradac 54 v Beli krajini; Zvone Dragoš, Mlaka 16-A, Stara cerkev; Zdravko Prah, Čerina 21, Brežice; Miloš Marinkovič, Osu-nja 8, Pobočje; Marija Golob, Trdinova 5 a. Novo mesto; Ivan Novak, Vinica 57 pri Črnomlju in Marija Pohar, »Lisca« Sevnica. KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske ilovice Stoletnica Prešernovega rojstva ■ (ST0LETN1C» ROJSTVA) — slovenskega pesnika Franca PreSdroa fiOavilo bo danes iUuiblijanskD mestx> na potsebno sdeveeen način. Po mestu bodo razobešene zastave. Razna društva udieded^e se bodo velikanske baikljade 1.1. d. B (OBČNI ZBOR) — lonetaijsikie pod-ružndoe se ne bo vršdl v hiši katol. dmižbe rok. iKMnočnikov, aonopalk v novi dvorani g. Winddischer-!jeve gostilne v Kandiji, ker je boiU prostorna. ■ (DOLENJSKI SOKOL) — priredi dne 8. decembra t. 1. v paxxsftor4h gosftilne »pri dolenijski železaiici« zabavni večer z igro, petijem in tamburanjem. Začetek ob 1/2 8 liri. Vstopnina zsa čilane 30 h, z rcKlbino 60 h, za nečlane 60 h, z rodbino 1 Krono. ■ (PRODAJA CESARSKEGA SMODNIKA.) Za piuSke in za kamnodome se bode od seda^j prodajal cesarski smod-nilk p(Ti tnnrdki A. Gustdn v Novem mestu. S tem so vse dosedanje težkoče odpravljene, katjti dobi se brees vsacega posebnega dovoi]Jen(ja. " ■ (2ENDARMARIJSKO POSTAJO) — obvoirili bodo s prvim Jenueirjem 1901 v kočevskih OennoSnicah, in sioar bo tam nastavljen en postajevodja in dva žandar-Ja; TBlied te^a bo ▼ Togplicah jeden žan- m dar manj, v Norvean mestu pa jeden več. več. ■ (SADJEREJCE OPOZARJAMO NA TO,) — da je pač že zadnoi čas debla mladega sadnega drevja, osobito hrušike In :^bolika, p(K>bi poSkodbi po zajcih v aimsScem dasu mvarova/ti. To se doseie s tem, da se deibla ali s slamo, bodisi koruzno aJi kaloršno kodi obveže, ali pa, da se, kar g!re veliko hitreje in veliko ceneje iz pod rok, debla od krone pa do taH z namenu ustrezajočim mazilom namaže. V to svrho naj se pomeša apna, fcravjeika, voloviske krvi, ilovice ter človeškega blata tolilko skupaj, da se naredi tako gost močnik, kakršnega |je mogoče z kako krtačo ali pa s čopom na debla namazati. ■ (TRPINČENJE ŽIVALI.) — Dostikrat je videti breajsrčne ljudi živali mučiti, koliko pa žival pretrpi od takih ljudi, ko nihče ne vidi. Prigodi se, da konj vprežen vsega hudega peline. Naj bi se vendar vsakdo stvamikovih besed spom-nlil fco je žival človeku iziročil. Dal je nam žival v korist, v pripomoč, a mučditi jo, nam je prepovedal. Tudi vlada je skrbela z zaikonatn luroti trpinčenju živali, v katerem žuga z globo do sto gold, ali do Štirinajst dni zapora. Slavno okrajno glavarstvo ravno sedaj aopet županstva opo-zaiija na to postavo. (IZ DOLENJSKIH NOVIC L decembra 1900) Finfelta Jurčki, trdi in popolnoma zdravi, rast<^jo letos decembra, kar dokazuje, da imamo izredno jesen. Tale dva je nabrala pred dne\i Angelca Pavlin v bližini zdravilišča šmarješke Toplice. (Foto: Ria Bačer) Porodnici zlomili nogo? Celjsko bolnišnico dolžijo, da je porodnici iz Sevnice povzročila poškodbo, potem pa je niso ustrezno zdravili - V bolnišnici to zavračajo Primer porodnice Antonije Žnidaršič, doma iz Sevnice, se bo, kot kaže, končal na sodišču. Porodniški oddelek celjske porodnišnice je namreč obdolžen, da ji je povzročil telesno i>oškodbo in da je malomarno ravnal zj njo, za kar je treba odgovarjati po 203. členu kazenskega zakonika. Zadevo bodo raziskali po uradni dolžnosti, zahteva pa jo tudi mož prizadete bolnice. Na postjji milice v Sevnici, ikjer pomagajo raziskovati primer, so pokazali obtožbo, v kateri je zapisano, da so Antoniji Žnidaršič ob porodu zlomili nogo. Bolnica pravi, je nadalje zapisano, da je zatem, ko se je zbudila od omame, čutila močno bolečino v nogi. Tudi kasneje se bolečina ni polegila in na nogo ni mogla stopati, vendar (kot trdi) v bolnišnici niso ustrezno ukrepali. Ker se zdravje dalj časa ni iiziboljšalo, so jo na željo njenega moža pregledali še v zagrebški bolnišnici. Ugotovili 80 dva zloma noge, ki sta medtem že zastarela. Strokovno mnenje adravni-ikov bo, ko bo to potrebno, odl'oičilno vplivalo na določitev krivde ali nekrivde. Vprašali smo v celjsko bolnišnico, kjer nam je eden izmed zdravnikov porodniškega oddelka dejal, da jim je primer znan, znaax> (pa jim je tudi, da mož bolnice zahteva preiskavo. V bolnišnici so dejali, da odločno zavračajo nestrokovne obtožbe in da imajo pripravljeno strottcovno dokumentacijo, ki ■ II Pel in bo pomagala nico. ugotoviti res- Vijoličast hlačni komplet iz dio|| sko uporaben. S pisano rutico o* pasom ali ogrlico ga lahko za vse priložnosti. Z malo kraj^ nimi v visoko zavezane semiš sploh tip-top za t družbo. (Foto: * na Črnem kontinent ■ • 7. Ko je jutranje sonce posvetilo na prizorišče, je ugledalo gumijast otoček na mirni gladini. Avta, obešenega pod otočkom, ni videlo, pač pa je ogrelo dva potnika na otočku: moškega in žensko. Moški je ravnokar vlekel iz vode zaboj, ki ga je neurje sinoči prav tako treščilo s krova. Ljubo' sonce je videlo, da so bile v zaboju steklenice metliške ! na otočku je ta hip jel pridno I ter jih metati nazaj v m(^ vtaknil listek z napisom SOS - Sedem sem jih poslal! ]j Zaleglo bo, hkl Zdaj napišei liolen loft za šport svečane priložnosti o, lahko kot dih, kopalke za sezono 1971 delke Iz nove tkanine diolen loft je pokazala metliška BETI na modni reviji Snimi izdelki tovarna •svaja trg 'smo videli ni reviji ob otvoritvi obrata. Bogata kolek-lipletov za noč iz pro-najlonskega tkiva je sna tako, da lahko zahtevna žena kaj iz-)olge in globoko izre-i>alne srajce, okrašene ■oii iste barve in ustrez-^injalom, gotovo niso uporabo, pač pa l®ne svečanim prilož-' Za poroko, potovanja barvami so poleg ■li vratu, primernim denimo v oblačilo H hlačami, zataknje* ITUe, pa ImkIo mla^ Bačer) še pajace in pižame. Rojstna letnica pri teh ni važna, saj so kroji primerni za mlajše tn zrelejše žene, tkanina pa je zelo praktična, ker je po pranju ni treba likati, razen tega je razmeroma topla. Tudi kombinežam nove kolekcije ni kaj očitati, saj imajo izbiro v barvah in kro-jih, pač pa pri dolžini še ni bilo videti, da bi računali na vse številnejše privrženke dolgih kril. Prignati pa je treba, da je kolekcija kopalnih oblek IX) številu modelov sicer skromna, Je pa zelo blizu zahtevam svetovne mode. Spet imajo prednost eno-barvne kopalke zelo preprostih krojev, lahko pa so dvo ali enodelne. Barvna paleta je dokaj pestra, pri dvodelnih kopalkah pa padejo v oči hlačke različnih krojev: od bikini do hlafinlc, ki se oprijemajo stegna. V tej kolekciji pomeni ' spremembo živo pisan tridelni komplet, ki prepušča ultravioletne žarke, sestavljajo pa ga dvodelne kopalke ta kratka haljica. Zares sifcoraj nepogrešljiv rekvizit za p>oletni' dopust! Prav tako predstavlja novost v proiz!vodnJi BETI komplet iz plišastega pletiva: bolero s kratkimi hlačkami ali ber-muda dolžino hlač. Kljub mnogim lepim modelom, ki so jih prikazovale manekenke Centra za oblačenje iz Ljubljane, je zadnji del revije občinstvo še najbolj ogrel. BETI je pokazala, kaj lahko ukrojimo iz novega blaga diolen loft, s katerim se je prva pojavila na domačem trgu. Diolen loft je uporaben za vse priložnosti. Za hlačne komplete šix)rtne-ga tipa kot ukrojene za svečane priložnosti, za dnevne obleke, primerne za službo, kot za male večerne in dolge večerne obleke. Prav tako so bili modeli v prikupmi v vseh trenutno aktualnih dolžinah, od mini do maksi kf!i. Diolen loft delajo v več barvah in odtenkih, nedvomno pa bo nežni spol, navdušen za trenutne modne barve, najraje posegel po zamolklo rdečem in vijoličastem tonu, RIA BAČER splicav 1 ... »Poleti pometamo ponoči, jeseni pa poleti,« je povedal direktor Komunalnega podjetja Jože Go-senca. Kar prav ima: novomeške ceste so res prašne! ... V dolenjskih hotelih pripravljajo za silvestrovanje presenečenja; največje presenečenje občanom pa so že pripravili z zasoljenimi cenami... <.. Novomeški odbornik Rudi Mraz zadnjič v svoji razpravi ni niti enkrat o-menil, kako je bilo včasih. Ker je na to čisto zares pozabil, bo nadoknadil prihodnjič z obširn^šim zgodovinskim govorom. ... Franc Pučko je tako navezan na stare uspehe novomeške odbojke, da tudi odbojkarice trenira po starih metodah... ... Komunalnemu podjetju v Novem mestu res manjka strokovnjakov, saj so izračunali, da med 99 zaposlenimi en sam, ki ima visoko izobrazbo, predstavlja komaj stotinko odstotka zaposlenih! ... Podpredsednik metliške občine inž. Ivan Koste-lec je slovenski rekorder v metu kopja. Metliška občina pa je slovenski rekorder v dolžini samoprispevka: svoji k svojim! ... Odborniki novomeške skupščine so se iz srca zahvalili predvsem direktorju Vodovoda Milošu Matku, ker ni nič govoril in tako ni podaljšal sedemurne razprave o podjetjih posebnega družbenega pomena. Pri Janezu Speletiču na Mimi se je narava v začetku decembra nenavadno poigrala: na njegovem vrtu so zrasle prave jagode. Kot dokaz, da so zares zrele, je tri prinesel tudi v naše uredništvo. Ker jagode same niso znale govoriti, lahko sklepamo takole: ko so videle Dolenjski list in njegove (grozdne) jagode, so si mislile: »Ce te zorijo tudi pozimi, zakaf ne bi ie me!* In so dozorele! '■nlne, in možakar '•■azniti steklenice V vsako pa je ^ekel Paradižr>il(. pa še pisemce svoji botri v Košato lipo, hk! Dvanajstega Ima rojstni dan, hk! Paradižnik .je odmašil še eno steklenico ... - Nehaj, žolna!, ga je ostro ošvrknila soproga. Raje opazuj obzorje! . Paradižnik je ubogal - In ne zaman! Tanka črta kopnega se je zarisala v daljavi... stražar nas je spustil naprej. Bil je Mongol. Prišel je še drug stražar, stopil nekaj korakov naprej in začel s strojnico streljati. Potem je pritekel komandant ter vprašal, kaj se dogaja. Oficir naju je odpeljal v pisarno in naju zasliševal. Povedati sva morala, kam greva, zakaj potujeva ponoči, kako da znava rusko. Pogovarjali smo se še razne stvari. Dovolil nama je, da sva pripeljala voziček v sobo. Dal nama je tudi ključ. Zaklenila sva se in pazila na voziček, da nama ne bi Rusi kaj ukradli. Svetoval nama je, naj ponoči ne potujeva po hostah, ker bi se nama laliko kaj pripetilo. Zahvalila sva se mu po rusko, ob šestih zjutraj pa se odpravila naprej. Spet sva videla veliko mrtvih, vse zdrobljene hiše. Ena vas pred Dierbergom je bila vsa zrušena v prah. Nemci so bežali na vse strani, nekaj pa je bilo tudi mrtvih Rusov. To je bilo strašno potovanje. Nemca — civilista ni bilo nikjer nobenega. Srečevali smo tudi ujetnike drugih naroclnosti. Vse je nekam bežalo, a k^, ni vedel nihče. Ko sva srečno prišla pred domačijo dobrih gospodarjev v Dierbergu, so spet žagali drva kot tedaj, ko sem prvič prišel. Ko 50 naju domači zagledali, je vsa družina stekla na cesto. Veselja in pozdravljanja ni bilo konca. Takoj so nama pripravili kopalnico in sveže perilo. Ostrigla sve se in obrila, da sva bila spet ljudem podobna, nato so nama pripravili kosilo. Maščevati se nisem hotel PopK)ldne smo šli v vas gledat, kako je kaj s sosedi. Hiše so bile poškodovane. Moj prejšnji gospodar ^me je na cesti zagledal in kar prebledel od strahu, kaj mu bom storil. Takoj sem mu rekel, da mu ni treba živeti v strahu, ker nisem prišel nazaj zato, da bi se mu maščeval. Povedal sem mu, da si nočem umazati rok. Njegova mati je tekla vaškega Žida prosit, naj on go-' vori z menoj, da mu res ne bi naredil kaj hudega. Ko sva bila kasneje s hudobnim Nemcem sama pri kozarcu vina, me je prosil, naj mu oprostim. Potem ga nisem več videl. Obiskala sva še prejšnjega Milanovega gospodarja. Ljudje so naju povsod s strahom gledali. Vsi so se bali, da se jim bova maščevala. Dierberg sem za zmeraj zapustil 16. junija 1945. Na soboto zjutraj sva s kolesi začela dolgo pot do doma. Na postaji sva dobri dve uri čakala vlak. Dobri ljudje, pri katerh smo živeli več let, so se prišli od nas poslovit. Vsi skupaj smo jokali. Proti večeru nas je 7 Jugoslovanov prišlo v Berlin. Imeli smo dva zemljevida; enega za samo mesto Berlin, drugi nam naj bi kazal pot do doma. Ustavili smo se sredi mesta na Rosenthalerplatzu pred številko 65, kjer je živela hčerka mojega gospodarja. Vprašali smo, če so ljudje, po priimku Hekš, doma. Milan je šel po stopnicah, jaz pa sem stal spodaj in kmalu zagledal hčerko Teo, ki se je vračala proti domu. Rokovala sva se in pozdravljala. Spet je bilo veselje, ko smo se videli. Niso pričakovali, da se bomo pri njih oglasili, saj tudi vedeli niso, če smo še sploh v Nemčiji. Kolesa smo spravili v klet pod ključ, nas pa so peljali v stanovanje. Medtem ko smo se umili in preoblekli, je bila gotova večerja. Moji kolegi so bili utrujeni in so šli takoj spat, Milan in jaz pa sva se z domačimi še dolgo pogovarjala. Nasle^ji dan, v nedeljo, smo si ogledali mesto. Obšli smo vse glavne ulice Berlina. Narodni dom na glavnem trgu je bdi lepo okorašen. Vseh držav zastave so bile razo-bešene. V ponedeljek zjutraj smo se s kolesi odpelji proti mestu Dresden. Ves dan smo se vozili in hodili, a smo komaj prišli iz mesta, kajti Berlin je ogromen. Zvečer smo se ustavili v vaaa Grosveren, kjer smo tudi prespali. Drugo jutro smo se s kolesi opravili naprej. Pot je bila strašna, ker ni bilo pravega počitka, živeli smo v strahu, niti spati si nismo upali, bali smo se zasede in t^a, da ne bi lolo od nas na poti obo-M. Sldenili smo, da bi šli taikoj vsi skupaj v taborišče, če bi se komu od naših kaj primerilo. Hvala bogu pa Je šlo vse v največ-jemredu. Ta dan smo prišli do Judenburga. Tudi od tam naprej je bila naša pot težka. Nemšiki narod ni radodaren, kmetje pa so se tudi bali, da jih ne bi ponoči pobili, zato nas niso marali prenočiti. Na srečo smo imeli s seboj dovoljenje rusk^a majorja, kjer je i>isalo, da nam ne sme nihče vzeti koles in da nam morajo IjuK^e pomagati na poti y domovino. To je bilo napisano v ruskem in nemSkem jeziku. Navadno sem šel v vsaki vasi najprej do župana in mu pokaaal naše papirje. Ako xii hotel rade volje dati prenočišča, sem rekel, da bomo šli do ruske komande in jih tam zatožil. Tega so se bali. šele naslednji dan zvečer smo prišli v bližino Dresdena. Nastanili so nas v neki dvorani, kjer smo se morali vpisati v knjigo. Bilo je še več tujcev. Drugi dan zgodaj zjutraj smo šli skozi Dresden, Ves dan smo potovali, počitek pa smo imeli zvečer v zadnji nemški vasi, 1 kilometer oddaljeni od meje. Vas se je imenovala Heldendorf. Tu smo se pošteno najedli, preoblekli in umili in tudi dvema dekletoma glave sta nas spremili do meje in nam daU naslov, da bi jim še kdaj pisali. Skozi Čehoslovaško Kakih 200 metrov onstrjan češke meje nas je ustavilo vojaštvo, s katerimi je bil tudi ruski oficir. Čehe smo pozdravili z »nazdar«, Rtisa pa z besedo »zdravstvuj tovariš«. Takih ljudi, ki so imeli puške, nismo marali, zato smo se kmalu odpravili dalje. Spet smo se vozili in se v soboto krog 18. ure ustavili v veliki vasi Božislav. Iskali smo prenočišče, ko smo srečali slabo oblečenega župnika. Dolgo nas je gledal, ko pa smo ga pozdravili in se prijazmo držali, je prišel bliže in vprašal: 'J '•'V .^.pJerberg, Krs, Vas Dierberg, kjer je Metličim naletel na hu^olHie in tudi dobre domačine. — Od kod, ljudje božji, in kam greste? Ko smo mu vse razložili, nam je povedal, da je potoval po celi Srbiji. Naštel nam je vsa glavna mesta, kjer je hodil, župnik je rekel, da je takoj spoznal, da nismo hudodelci. Odpeljal nas je v župnišče in nam dal vso stavbo na razpolago. Skuhali smo si nekaj hrane in povabiH župnika, naj j6 z nami. Prijazni mož je šel do kmetov in preskrbel še krompirja, solate, jesih in ce- lo nekaj slandne od župana, dva hleba kruha, 4 konzerve sira in veliko salamo. Dva dni smo bili pri njem, v ponedeljek pa smo se zahvalili za prijafisnost in mu obljubili, da se oglasimo s kartico, ko pridemo domov. Dal nam je svoj naslov, ki se glasa: Dušni pastir — župna tu’ad — Božislav — čehoslovaška. Priporočil nam je, naj še naprej obiskujemo župnišča in povemo, da nas je on poslal. Ta dan smo prišli do Prage in prespali v Aleksandrovem domu. To je zelo lepa vila, ki jo je bila dala zgraditi jiigoslovan-ska kraijica za siromašne otroke. Drugi dan smo obiskali jugoslovanski konzulat. Dobili smo 200 čeških kron, karto za tobak in objave. Potem smo se ves dan s tramvajem vozili IX) mestu. Pozno popoldne smo se s kolesi odpravili naprej. Prišli smo do kraja Benešov in prespali. Z jutranjim vlakom smo prišli do Čeških Budjejovic. Tam smo morali presesti na vlak, ki pelje do avstrijske meje. Avstrijo smo prestopili s kolesi. Potovali smo proti Grazu. Ves dan smo goimli kolesa, da smo jih boli že pošteno siti. Nismo mogli najti nobene vasi za počitek, mesta pa nam niso dišala, ker so bila tam taborišča. Noco] prireditev v počastitev dneva JUV v Brežicah je za iK)ooj napovedan kooceoi; zal>avnlli in narodnih melodij, s katerim bodo počastili praznik armade. Peli bodo Ana Ste-fok, Bojan Kodrič, Kemal Monteno in Rehana Osmano-vic. Igral bo orkester zagrebške garnizije. Za mladino bo koncert i>opoldne, za drugo občinstvo pa zvečer ob 19.30. Koncert za vojake v domu JLA v Brežicah je bil pred dnevi koncert zabavne glasbe. Prirediteiv je organiziraj vojaški klub iz cerkljanske garnizije. Nastopila sta Biserka Spevec in Bojan Kodrič, spremljal pa ju je zabavni orkester garnizije Zagreb. Vas zanimajo ustavne spremembe? Občinska konferenca SZDL v Brežicah bo prihodnji teden sklicala razpravo o reformi našega političnega sistema. Za tolmačenje se je obrnila na Franca Šetinca. Na razpravo bodo vabljeni člani vseh družbeno-politič-nih oi^nizacij. 2.500 din za otroke Izvršni odbor občinske konference SZDL v Brežicah je na seji 7. novembra dodelil Zvezi prijateljev mladine 2.500 din za novoletno obdaritev otrok. Ta znesek bodo dobile Sole, ki naj bi uporabile denar predvsem za obdaritev revnejših otrok, katerih starši ne bodo mogli prispevati sredstev za te namene. Obnovljen oder v dobovskem prosvetnem domu so to jesen namenili 6000 din za obnovitev odra. Dvorano uporabljajo tudi za pouk telovadbe. Pred dnevi so nastopili v njej šolarji in prosvetno društvo s tumim programom. Elektrotehna gradi Na trgu dr. Iva Ribarja v Brežicah so ta teden pričeU pripravljalna dela za graditev poslovne in prodajne zgradbe Elektrotehne Iz Ljubljane. Terenske raziskave opravlja republiški GeoloSci zavod. Novo poslopje bo olepšalo najmanj urejeni del mesta. Pionirska konferenca ho^a Bizeliskem Letos bo Zveza prijateljev mladine priredila na Bizeljskem pionirsko konferenco za brežiško občino. Program zanjo bodo pripravili vsi odredi. Gostitelji z Bizeljskega bodo prikazali vrstnikom koračnico palčkov. Tudi pionir-ji z drugih Sol imajo Izvirne zamisli za to letošnje srečanje. ' ^ .vul... t ^ ’ CEMU LOČITI BORCE V DVE KATEGORIJI Glas četil stoletja zapostavljenih Mlado in staro pripraviti na odpor - Za nerazvite poseči v skupni žep »V vsako vas in vsak zaselek pojdemo, da bo sleherni občan znal uilcrepati, če pcride nevaonostt.« so sklenili na razširjeni seji Zveze združenj botrcev NOV 5. decembra v Brežicaih. Nad 7 tdisoč občanov bo Mo to zimo sikoza tečaje in obiskovalo posar mezna predavanja. Bizeljska kmetijska zadruga je dobila iz Italije dve ogromni vinski cistemL Vsaka drži po 50 tisoč litrov. V eni imajo belo, v drugi rdeče bizeljsko vino. Samo še olisidati ju morajo, da bo vino za polnilnico varno shranjeno. (Foto: J.Teppey) l2ipoli\jevanje načrtov za pripravo splošnega ljudskega odpora in usjKJsabljanje teritorialnih enot zahteva precej denarja, na to pa so sestavljavci zakona skoraj pozabili. Gre zopet za nerazvito območje, ki mu bo morala priskočiti na poenoč reipublika. Občina v tem primeru ne more zagotoviti potrebne vsote. Delovne organizacije bodo vsekakor tudi prispevale, toda to bo premalo. Na seji so precSagali, naj bi za njihove deleže določila ključ ob-čdns(ka sikupščina s posebnim odiokom. V občini imajo tixdi zelo malo ljudi, ki bd bili sposobni voditi teritorialne enote. Tu Brežičane spet tepe nerazvitost. Veliko mladih hi zdravih Djudi se zaposluje v razvitejših krajih in v tujini. Življenje v hribovskih predelih odmira. V teh predelih so prizadeti vsi kmetje, saj mnogi komaj životarijo. Tretjina šolarjev ima slabo držo Zdravstveni pregledi odkrivajo veliko zobne gnilobe pri osnovnošolskih učencili - Tudi letos bodo cepili otroke proti gripi v brežiški občini je nekaj nad tri tisoč šolarjev. V minulem šolskem letu jih Je zdravstvena služba pregledala 579. V okoliških šodah so bali pr^ledd za učence četrtih in osmih razredov. Vse otroke, pri katerih so ugotovili bolezenske znake ali- nepravilnosti v razvoju, so takoj poslali na dodatne preglede in zdravljenje. O vseh teh primerih so obvestili razrednike, da so tudi tl pomar gali otroke napotiti na pravo mesto. Največ so odkrili zobne gnilobe. Okvarjeno zobovje imajo zelo lepo popravljeno učenci v šolah Dobova, Piše-ce in Stara vas. Na drugih šolah je stanje slabše. Zaskrbljujoč je tudi podatek .da kaže tretjina otrok nepravilosti pri telesni drži, pri sedenju in hoji. Zato zdravstvena sliižba opozarja prosvetne delavce, da bi bolj paeili na to, kako otroci sedijo. Pr^ledi so odkrili tudi razmeroma velik odstotek nepravilno razvitega prsnega ^ koša in stopal, kar prištevajo med posledice zgodnjega rahitisa. Tudi na podhranjenost otrok so naleteli. Na to vpliva več činiteljev, med katerimi bi kazalo omeniti premajhno prosvetljenost staršev, skromno življenjsko raven v družinah, pa tudi veliko oddaljenost od šole. Sodelovanje šole in zdravstvene ^užbe lahko veliko pripomore pri povečani skr- bi za zdravje mladega rodu, katerega del je še vedno izpostavljen nezdravim razmeram in pretiranim nai>orom. Šolsko mladino nameravajo letos c^iti proti gripi, da ne bo prevelikih izostankov in da ne bodo učenci raznašali bolezni v svojo okolico. NOVO V BREŽICAH ■ STRELSKO 'l\V3.0 BODO DSTANOVIU — Po vsej občini oživljajo strelske družine. 2al so •labo opremljene, to pa ni vaba za mlade Uudi, ki se sicer radi ukvarjajo s tem Sportom. Na predlog občinske zveze ZB NOV bodo v občini ustanovili strelsko zvezo. Edino ta ima možnost poceni oskrbeti članstvo ox. družine s puškami In drugo opremo. Tudi pomoč za ureditev .'-trellSč bo laže dzpKMilovala kot druStva. ■ 6000 OTROK IK)DO OBDARILI — Občinska Zveza prijateljev mladine Je poslala pismene proA-njo gospodarskim organizacijam, društvom in političnim organom za denarne prispevke za obdaritev otrok. V profinjl posebej navaja, naj ne odklanjajo pomoči, sicer tradicionalne prireditve za novoletno jelko ne bodo uspele. V občini je 6.000 Šolskih m predšolskih otrok, id bodo prejeli skromna darila ob prihodu dedka Mraza. Zveza aama nima na voljo dovolj sredstev za te namene. ■ PRI PETROLU POJASNJUJE-JO — Zaradi razburjenja, ki je nastalo v Brežicah zaradi kratkotrajnega pomanjkanja kurilnega olja, so pri Petrolovi enoti v Brežicah pojasnili, da je bil zastoj le trenuten, in opozarjajo stanovalce v večjih stanovanjskih blokih pred pretiranimi zalogami. Z njimi Izpostavljajo nevarnosti sebe in sostanovalce. Oskrba je zagotovljena, zato strah prod pome^-kanjem ni upravičen. ■ ZAČEL SE JE SEMINAR ZA TRAKTORISTE — Sekcija za kmetijsko strojništvo pri Ljudski tehniki Je začela izobraževati zasebne kmetovalce za popravila In vzdrževanje traktorjev ter njilx>vih priključkov. Pouk se je začel minuli teden na strojni postaji brežiške Agrarie. Seminar bo trajal štiri mesece in bo obsegal 130-uml učni načrt. Od telefonista do pismonoše Na nove naročnike kapelski poštar ni pozabil — Torba ni nikoli tako polna, da ne bi še kakega časopisa stlačil vanjo — meni pismonoša Ivan Labovič iz Jereslavca pri Kapelah. — Za petnajst novih naročnikov obljubim, da jih bom dobil, če bo pa kateri več, tembolje zame, — 2e dolgo raznašate pošto v tem okolišu? — Deset let sem pismonoša. Kapele, Vrhe, 2upe-leveč in Slogonsko obiš-čet® vsak dan, Podvinje, Jereslavec in Rakovec pa trikrat na teden. Dolenjski list raznašam ob četrtih in petkih. Največ naročnikov Je v Kapelah in 2u-pelevcu. — Ste zadovoljni v poklicu? — Bolje si ne bi mogel izbrati. Rad sem med ljud- mi, zato se nad delom ne pritožujem. Težave ima pa t^o vsak poklic. Veste, Jaz sem pravzaprav telefonist. V vojski sem bil kurir. Po vrnitvi domov nisem dobil primerne zaposlitve kot telefonist, pa sem tako zašel med pismonoše. Ni mi žal. Doma sem, z ljudmi se dobro raziunem, službo pa tudi vestno opravljam. Ce kdo napiše pomanjkljiv naslov, že po pisavi uganem, kateri hiši je namenjeno pismo. — Pa veliko sreče pri zbiranju novih naročnikov! — Kar sem obljubil, bom izpolnil. Potrudil se bom, da bom številko petnajst presegel. Nisem črnogled in upam, da nisem rekel preveč. J. T. Ivan Liohovič: »Pri denarju se pa ne smem zmotiti!« (Foto J. Teppcy) Nekdanji borci trdo občutijo razliko med seboj in borci iz drugih slojev. V primerjavi s tistimi^ ki so zaposleni, je ta zapostavljenost zelo očitna, saj včasih še zdravstvenega varstva niso deležni, če nimajo plačanih davkov. Skupščina je sdcer zanje i^lasovala davčne olajšaive, toda tudi drugih izdatkotv in dajatev ne zmorejo. Zaradi tega se je republiški poslanec Ivan Cerjak oglasil z vprašanjem, zakaj deliti ude^ence narodnoosvobodilne vojne na borce in kmete-boroe. Saj so se vendar vsi enako boriii! Na seji so predlagali, naj bi re-publiika omogočila za hribovske predeQe bančna posojila. Ljudje bi si tako n^oliko opomogli iri marsikje bi jih BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekla dva tedna so se ponesrečili in Iskali pomoči v brsžiSki bolnišnic. Franju Vugrincu, kmetu z Prosinca, je pri delu v goedu padla na glavo veja in ga ranila; 2eljko Cizelj, varilec iz Gor. Lenarta, Je pri prometni nesreči dobil počkodbe po glavi in prsnem košu; Anton Mežnarec, upokojenec iz Dobove, Je pri prometni nesreči dobil poškodbe na levi nadleb-tl; Branko Cemelič, sin kmeta iz Pavlove vasi, «1 je ori o»rtcu poškodoval levo roko; Danijela Go-riSek, delavka iz Sevnice, sl Je prt prometni nesreči poškodovala glavo; Stjepan Kosmat, upokojenec iz Hannlce, sl Je pri padcu poškodoval hrbe^; Angela Rangus, gospodinja iz Brestanice, si je pri padcu iz vlaka zlomila desno poko; Vili Zorko, upokojenec iz So-telskega, sl Je pri prehodu če* želemiSko progo zlomil levo nogo; Joče Hriberšek, upokojenec iz I^-lega vrha. je padel na poti in si zlomil desno nogo; Anton Lapuh, tesar iz Arnovih sel, Je padel z mopedom in si poškodoval levo nogo; Uršula Mlinarič, upokojenka iz Sevndoe, je padla v stanovanju in si poškodovala glavo; Fnuica Brodnika, kmeta iz Senuš, Je nekdo pri napadu \idaril po glavi; Martin Komljanc, delavec 1* Atelega Mraševega, je padel s podstrešja in si poškodoval glavo; Jože Strhuncelj, kmet i7, Dffinje vasi, sl je pri pedcu poSkodoval levo roko; Martin Vu5an>k, rsje. nec iz Bučerce. sl Je 'jri nadcu s kolesoni ooSkodoval levo Vrle-no; Hajrudin Hotič, delavec Iz Brežic, si je pri delu v podjetlu poškodoval leo^o roko; Franc ^rh. delavec iz BorStA, si Je pri padcu poškodoval rebra. UMRLI SO Pretekla dva tedna so v brežl-Skl bolnišnici tmirll: Stjepan Ku-stoječ, invalid iz Oborovega, .slar 78 let; Magdalena Komerioki. ao^ cialna podpiranka iz Podgorja, stara 57 let; Frančiška Puntar, kmetice iz Kalc — Nakla, stara 76 let. zadržali na odročnih kmetijah, ki bodo v primeru vojne še kako ix>trebne. Tudi tokrat so sprejeli na dnevni red razpravo o sodelovanju z mladino, predst^* nik občinske organizacij® ZMS je obljubil, da bodo tudi mladi iskali pot do borčevskih organizacij in sodeJova« z njimi. Do sedaj je bila W vrzel, ki se ne bi smela veC pojaviti. J02ICA TEPPEH Manjka samo še »da« Te dni se bo sestal ii^ci* ativni odbor za ustanovit^ kulturne skupnosti v brežiški občini. Ponovno bo gled^ pripombe in predl^ kulturnih ustanov in amatw-skih kulturnih organizac^ Statut bo sekcija za pri občdnski konferenci SZI^ nato predložila občinski ščini, ki naj bi ga sprejela še pred koncem leta. Tone Jesenko ^ starešina tabornikov Na letošnjem ru konec novembra so ški taborniki. Izbrali jega starešino predmetne^ učitelja Tonete načelnika odreda pa Lo32w^ Kebra, RADIO BREŽICE ■ PETEK, 11. DECEMBR^®^ do 16.15 — Napoved poročila. 16.15—16.35 — , Ste RTB. n.35-16.45 razširjene seje lO lerence SZDL Brežice. 16.4^.. o(j — Obvestila In reklaihe. 17^0^ ^ — Glasbena oddaja: IzbraU sami. ■ NEDEUA, 13. 10.30 — Domače ^aniimvo^ Pred tednom solidarnosti « vietnamskega gibanja j»jjo- osvobodilnih gibanj in slav Kambič: Konec predvidevanja za novo leto - Za naše inž. Olga Lupšina: ZMkl kanja rastlinSdh hrand^ kroelementov — pionirske občinske Bizeljskem — Pogovor » Salcd — Obvestila, reUa^j^30 spored kinematografov, — Občani čestita>Jo in pozdrava; ^ ■ TOREK. 15. DECEMD^1® jjj do 16.15 — Napoved pro^'^^ja srečanje z ansamblom ^ Blumauerja — 16.15—17.15 roaia — Jugoton vam ^jas- — Svetujemo vam — Iz bene Sole — Kaj prinaso številka Dolenjskega lista — niki pred mikrofoooro^.jjj^of stila, reklame in Ol> 17.15—18.00 — MLADlNSKJi ^0 DAJA - Kje je ^ruh » ' gio- — pogovor o problemin vanja mladine. ■ ČETRTEK, 17. 17.00—18.00 POSEBNA Ob tednu solidarnosti • vietnamskega ljudstva. Žirija za podteljevanje priznanj OP slovenskega naroda pri Obk SZDL Brežice na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda objavlja RAZPIS o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda za I. 1971 Priznanja OP se podeljujejo tistem posameznikonj in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k d!osiežkom trajnejšega pomena za uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenega sisitema, socialističnih družbenih odnosov, za razvoj samoupravljanja, zilasti pa za dosežke, ki pospešujejo nepo sredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja v občini. Predloge za podelitev priznanj OF lahko dajo krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občani. Utemeljeni predlogi morajo biti razloženi na sebnih obrazcih, ki jih lahko predlagatelji dobijo na sedežu Občinske konferenc SZDL Brežice. Predloge za podeljevanje priznanj OP slovenskega naroda zbiramo do vključno 31. 1. 1971. 2irija za podeljevanje priznanj OF Brežic® BREŽIŠKE VESTI Kostanjevica ■ največji up v mestece ob Krki se stekajo turistični upi Pravzaprav je že do>lgo tega, kar je tudi v krštoo občino prodrlo spoznanja, da je turizem obetavna gospodarska panoga. V vsemi tem času pa še niso našii oblik oziroma krajev, ki bi v praksi potrdili teorijo o ekonomskih učii^dh turistitoega prometa. V današnjih razmerah je Kostanjevica edini kraj v krški občini, ki bi s p>ostop-nimi vlaganji lahko postal pravo turistično gredišče. Tu že poiznajo »kultinru turl-*em«, a privablja le prehodne goste. Letos sl je prireditve Dolenjskega kulturnega festivala ogledalo skoraj 28.000 obiskovalcev. K tej Številki moramo dodati še obiskovalce Gorjupove galerije in Forme vive, s čimer se število vzpne na 40.000. S tem pa odpade v Kostanjevia osnovno vprašanje razvoija turističnega prometa — boj *a goste. Letos več Jezikov Prihodnje leto sredj feb ®^i3J'ja bo natiskan vodnik po Posavju, ki bo vsebovaJ koledar najpomembnejšD kulturnih, športnih in turističnih prireditev. Izdal ga bo medobčanski odbor za tu-®i;Zem v Posavju v 15.000 izvo-‘lib. Letos bo vodič napisan v enem ali dveh tujih jezikih, da sl bodo z njim ^®bfco pomagali turisti iz dežel. IZ BREŽIŠKE porodnišnice Pretekla dva todna so v brežiški porodnišnici rodile; Jožefa Cimski iz PISec — Jo21-Debogovič iz Trst«iika ;^uzano; Alojiija Kelhar iz Ro-~ Silvestra: Stefica Kramar inx — Branka; Marjanca ^ iz Globokega — Staneta; Ati iz Kljufia — deklico: ^ Zobarič i* Ponikve — dekli-^ OtruSevca — Marifc Duhanlč iz Sel -^ Mira Skof iz Cundrorca Boruta; Ljudmila Kunst ra I- — Milico; Veronik« Kovaj! ^,?®sapa — Alei^o; Joiefa Ve-iz Kočarlje — Veroniko; Bla-Krapijan iz Samobcmi — flej^co; Anica Černelič iz Cmca — ^ataio; Nadica Mišič iz SomrestaniSkem gradu svečanost, na kateri so podelili priznanja najboljšim posa meznikom in ekipam. Mirko Avsenak, predsednik komisije za šport pri ObSS, je razglasil rezultate, Edo Komočar, predsed-iik občinskega sindikalnega sveta, pa je tekmovalcem izročil diplome in pokale. O letošnjih zimskih in letnih igrah nam je povedal Mirko Avsenak naslednje: »Z uvedbo novih tekmovalnih disciplin smo precej poživeli dejavno.st. Letošnja udeležba več kot 400 tekmujočih je presegla pričakovanja. Zanimanje v za delavske športne Igre je izredno, zato razmišljamo celo o uvedbi ligaškega sistema tekmovanja sindikalnih ekip. čeprav je bilo tekmovanje vzorno organizirano, menim, da smo amaterji prešibki, da bi brez težav speljali p>recej zahtevno prireditev. Razmišljanja o profesionalnem športnem delavcu so umestna. Najbolj so nas presenetili tekmovalci Kovinarske in Laboda, malce neugodno pa rudarji s Senovega, ki bi glede na dejanske možnosti lahko pokazali precej več. Da je tekmovanje teklo brez večjih spodrsljajev, gre zasluga prizadevnim telesnovzgoj-nim delavcem, ki so ce ponovno Izkazali.« GORE BO TEŽKO PREMIKATI Je to zatišje pred viharjem? S prstom bodo pokazali na vsakega posebej - Tudi tisti, ki jim je danes dobro, bodo prisiljeni razmišljati o jutrišnjem dnevu Iz Setvnice — Slavka; Alojzija Iz Brežic — Davorina; Jo-** Rlgonc — Natalijo: Kerin ix Straže — Jožka; Pacek iz Jel« — dečka; Ve. Iz Pod vrha — Marjana; Amon iz ReStanja — Dar-Jožka; Štefanija KrevelJ iz — Damirja; Tererija Tom-® Krške vasi — Zvonko. — Čestitamo! Ce je ta ali oni zajadral v valove konjunkture, še toliko bolje. Skrbi 2ia jutrišnji dan so se odmaknile. Toda ta dan bo prišel in morali bi se pripraviti nanj, dokler Je čas. Zato, da se ne bi kdo predolgo uspaval, bo 9e v decembru sklicana občinska konferenca Zvesse komunistov, za katero bo pomagaj zbirati gradivo tudi občinski sindikalni svet. Nanjo bodo vabljeni člani občin^e konference SZDL In Zveze mlađane In pa vsi člani občin-sk^a sindikalnega sveta. Namen konference je ožiiviti zavzetost delovnih organizacij za razvoj, za tlakovanje poti v prihodnost. Prav zaradi tega bodo spet — tokra ostreje in bolj SAMO ŽITO SO REŠILI PRED OGNJEM Metelkovim bo pomagal ves okoliš čut Za nesrečo drugih ni otopel - Neverjetna naklonjenost soseske Zadnji četrtek v novembru je družina Antona > Metelka z Ravna pri Raki ostala bress konica in ^ " Kašče, bree ixx}a, šuipe in senika. Vsa posloipja je ^ičil ogenj, ki ga je med igro zanetil petletni dovlači sin. Vam bo zavarovaJnica Povrnila kaj Škode? me Je *Bnimalo. Prav nič. Maja letos Je poteklo zavarovanje. Nisem ^ obnovil, čeprav smo blB ^ tedaj ves čas nepretrgoma ^varovani pred požarom, Želel sem se prej izkopati J® dolgov in issplačatl dediSčl-^ posestva. Nesreča me Je Prehitela — Je poJasnjevaJ gospodar. Sit« vsaj kaj reSiIi? . •*" Samo žito Iz kašče, a ®^wa, dva voea, sani in Se ^ tega Je pogorelo. GesUcl se zelo potrudili. Prišli so ** Smlednllto, z Rake, Iz No-mesta, iz Krškega In poklicna enota Iz tovarno '®®luloze In papirja. Kako sl bost« pomagali zimo? Ce ml bodo ljudje Se na-^Bj tako naklonjeni, kot so ^ pokazali zdaj, se bomo ^ prebili. Lahko bom zadr-*^1 svinje, ker ml dajejo puj- ski največ dohodka. Krme smo dobili že precej. Ne le sosedje, tudi ljudje iz SirSe ga okoliša so neverjetno ustrežljivi, »Pridi, bomo že nekaj dali!« me vabijo. 2e danes bom Sel po hišah, čeprav s težkim srcem. Kolikor bom mc^el, bom čez zimo spravil skupaj lesa in drugega materiala, da si bom spomladi lahko postavil novo gospodarsko poslopje. Upam, da bo Slo, kajti ljudje v soseščini me vedno znova prijetno presenečajo z obeti za pomoč. — Kakšne načrte imate za prihodnost na vašem posestvu? — Najraje bi se preusmeril na živinorejo. O tem že dolgo razmišljam. Za to bi nujno potreboval traktor. Zanj pa je treba sečd globoko v žep In odšteti velik znesek. Toliko Je težko spraviti ska-paj, zdaj Pa so načrM spet za nekaj časa apraivtlM po vo- Anton Metelko. Nesreča ffa je potrla, a sosedje mu vliva,jo upanje. (Foto: J. Teppey) dl. Vseeno se bom trudil, da bom iz zemlje Izvlekel člm-več. H kniliu bom moral spraviti kar pet otrok, to pa ne bo lahko. ^ J. TEPPEY določno — spregovorili o kadrih In štipendiranju. V Zvessi komunistov in sindikatu prevladuje prepričanje, da bd bilo ob boljši strokovni zasedbi v delovnih organiza oijah marsikaj prej reSeno. Tudi pri samoupravnimi predpisih ne bi bilo toliko pomanjkljivosti in zaostankov, Ce bi bUo na votjo več strokovno usposobljenih ljudi. Te stvari so pomembne pr^vsem zaradi tega, kei morajo kodefctlvi pripraviti srednjeročne In dolgoročne ra^ojne načrte. To je odgo voniost, ki jo morajo spreje ti na svoja ramena. V občini so še delovne organizacije, U te TFBto let niso povečale Števila zaj>oslenih In kjer so zadovoljni z obsegom svoje dejavnosti. Obrtniška miselnost ovira rasjvoJ, zato zaostajajo Za časom In zamujajo dragocene, trenutke, ko bi lahko pognali gospodarjenje iz 8VOJ& oolklh oBcvlrot. O teh stvareCi bo konferenca določno spregovorila. Prikazala bo odnos do Stipendiranja, analizo štipendij po socialnem sestavu In po strokah ter podatke o sedanji zasedbi delovnih mest In strokovm usposobljenosti ljudi na odgovornih položajih. J.T. Volilna konferenca Senovski vaški aktiv je v letošnjem letu uspešno delal. To je potrdila razprava na minuli volilni konfei^end. V zimskem času bodo mladinci svojo aktivnost še požiiviHi. Ponovno bo zaživela dramska sekcija, delati pa bosta začela debatni in novinarski krožek. V okviru aktiva bodo izdajali mladinsko glasilo in se zavzemali za tesnejše sodelovanje s senovsko krajevno skupnostjo in krajevnima organizacijama Socialistične zveze tn Zveee kamu-nistav. Kx»čni rezultati — moSkl; atletika — 1. SOP; mladi nogomet — 1. SOP; rokcHnet — 1. Celuloza; odbojka — 1. Celuloza; streljanje — 1. Rudnik (Senovo); kegljanje — 1. Obrtniki (Krško); šah — 1. Celuloza; namizni tenis — 1. Celuloza; plavanje — l. Obrtniki; balinanje — 1. Celuloza; kros — 1. SOP; vlečenje vrvi — 1. Agrokombinat. Skupna uvrstitev; 1. Celuloza 280 to6k, 2. SOP 217, 3. Obrtniki 215,5, 4. Agrokombinat 172, 5. Kovinarska 161 itd. Zenske: atletika — 1. Lisca (Senovo; strelj^e — 1. Kovinarska; namizni tenis — 1. Lisca; plavanje — 1. Lisca; kros — 1. Lisca; vlečenje vrvi — 1. Lisca. Skupna uvrstitev: 1. Lisca 179 točk; 2. Agrokombinat 127, 3. Obrtniki 96; 4. Kovinarska 55; 5. Labod 27 točk. Podeljeni so bili trije pokali. Prejeli so jih tekmovalci (Celuloze ter dekleta iz Lisce in obrtniki za svojo prizadevnost, saj so nastopili v vsrfi disciplinah. S. DOKL Okoliš Rake hoče vodo Prebival(si Sel in Rimš pri Raki si gradijo vodovod. Voda Je pregledana, meritve so .opravljene in le še od prihc)dnoeti ljudi je odvisno, kdaj bo do njiliovih domov pritekla zdrava pitna voda. Za Seli je peredviden vodovod najiprej v vasi Je lenk, v vaseh Celine in Koritnica, požneje pa še v Zabu-kovju in okolici.' Prvi sindikalni zbor v krški občini so se z zborom v brestaniški Termo-'centrali začeli redni letni obč" m zbori sindikalnih orga nizacdj. Da bi bili zbon uspešni, je občinski sindikalni svet naročil članom svojega predsedstva, da pomagajo pri njihovi organdzaciji. »Akcija 75« Mladinca iz to^^ame celuloze in papirja »Djuro Salaj« so na sivoji volilni konferen-" ci skleni'li, da se vključijo v »Akcijo 75«, ki jo organizira republiška konferenca Zveze mladine. V okviru tekmovanja med tovarniškimi aktivi se bo mladina aktivneje vključevala v samoupravljanje in poskušala vpUvati na štipendijsko in stanovanjsko politiko v svojem podjetju. Tovarniška mladina bi rada sodelovala budi v razpravah o srednjeročnem razvojnem planu poidjetja. Spet trije pogrebi v Podbočju Pred 14 dnevi je umrla komaj 28 let stara Dragica Banič. Eno leto ji je bilo, ko so ji Nemci utsrelili očeta, 7-letnega brata pa t^^EO ranili. 2e od otroških let je bolehala za sladkorno boleznijo. Zdravila se je po raznih bolnišnicah, vmes je bila v različnih službah, nazadnje v slaščičarni hotela Slon v Ljubljani. Umrla je na kliniki v Ljubljani, odkoder so jo pripeljali v Podbočje, kjer so jo pokopali na domačem pokopališču. Žalostno Je, da je morala tako mladav grob zaradi zahrbtne bolezni. Pred tednom dni pa smo pokopali 86 let starega, daleč naokrog znanega zglednega, naprednega kmeta in cenjenega vinogradnika Franceta Marolta iz Podbočja. Njegov cviček .poznajo ne le na Dolenjskem, marveč tudi v drugih krajih. Vsa važna dela v vinogradu je še do pred nekaj leti opravljal sam, potem pa ga je bolezen prikovala na posteljo. V zadnji vojni sta mu padla dva sinova, tretji, ki je tudi bil partizan, gopodari na domačiji. V bivši Jugoslaviji je poleg domačega dela opravljal Se razne funkcije: bil je občinski odbornik, sodni cenilec, porotnik Itd. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, M se ga je udeležila velika množica ljudi od blizu in daleč, člani ZB NOV so ga pospremili na zadnji poti s praporom in vencem, ob odprtem grobu pa se je poslovil od njega njegov nekdanji sodelavec Alljin Hsanski in tajnik ZB NOV Podbočje. Pokopali smo tudi 76-letno Frančiško Puntar Iz Kalce-Nakla. Vsem trem želimo miren počitek. Naj jim bo lahka domača zemlja. J ŠKETA Danes je zadnji dan Krvodajalci iz Kostanjevice 4n okolice se bodo danes zbrali "'f zdravstvenem domu v Kostanjevici, kjer se bo mudila ekipa Transfuzijske ga zavoda iz Ljubljane. Koordinacijski od^r za krvo-dajailstivo pn občinski konfe-re^ SZDL in občinski odbor Rdečega križa v Krškem pozivata občane, da se v čim večjem številu odzovejo va balu za odvzem krvi. Osnovna šola pod streho Zaradi lepega vremena go zidarska dela na novi krški osnovni šoli hitro napredovala in je bila 27. novembra stavba že pod strdio. V zgradbi bodo takoj nadalje vali * notranjimi in zunanjimi oib(rtniškdmi deli. KRŠKE NOVICE ■ DOBILI so ELEKTRIKO — Vas Bučerca, le 2 km oddaljena od Krškega, vse do letošnjega dneva republike ni Imela električne napeljave. Zato je bilo letoi-nje praznovanje rojstva republike še lepše za tistih 17 gospodinjstev, ki so petrolejke za vedno odstranila. Stroški elektrilikacije so znašali 170.000 din. Polovico tega zneska sta poravnali občinska skupščina In podjetje Elcktro, drugo polovico pa so plačali vaščani sami z denarjem, delom in materialom. ■ IZVOZILI ZA 1,5 MILIJONA DOLARJEV BLAGA. V deseUh mesecih letošnjega leta so v tovarni papirja izvozili za. 1,5 milijona bl^a. Največ so izvozili papirja in celuloze, medtem ko lesovih letos ne izvažajo. ■ PRIPRAVE ZA OKRASITEV MESTA. Krajevna skupnost je pretekli ponedeljek sklic^a sestanek s predstavniki delovnih organizacij, ustanonr In družbenih organizacij glede okrasitve mesta za novoletne praznike. Odkar krajevna skupnost organizirano rešuje to ^rašanje, je mesto okrašeno ob prehodu v novo leto precej okus-neje. Da, bo mesto prikupno tudi letos, zagotavljajo ->klspl, ki so jih sprejeli na omenjenem sestanku. ■ V DAROVALCE ZAUPAJO. Po programu Zavoda za transfuzijo krvi SRS In občinskega odbora RK bi se moralo tridnevnega odvzema Icrvi včeraj, danes in jutri udeležiti v občini 715 darovalcev krvi. Občinski odbor RK. obč. sindikalni srvet in občinaka konferenca SZDL kot organizatorji te akcije pričakujejo, da bo odvzem krvi tudi tokrat uspel, ker pričakujejo pomoč dosedanjih in novih krvo^jalcev. ■ OČISTILI 900 METROV LESA. v tovarni papirja imajo na zalogi precej neočiščenega bidcovega lesa. Ker še nimajo ustreznih strojnih naprav za čiščenje, je sindikat organiziral med člani kolektiva akcijo za ročzK) čiščenje. V dveh mesecih so očistili 913 prm bukve, s čimer so preprečili propadanje lesne mase. ■ DANES OBČ)lNSlCA SEJA. Odborniki občinske skupščine Krško bodo na današnji seji sklepali o potrditvi pogodb med skupščino in Istra-benzom Iz Kopra ter o pogodbi s koprskim Slavnikom. Istra-benz bo gradil črpalko, Slavnik pa hotel, motel in verjetno še druge turistične objekte. KRŠKI TEDNIK Krmelj: stanovalci so čakali zaman Stanovanjsko podjetje Sevnica je za 2. deceonber sidi-calo zbor stanovalcev, na katerem naj bi obraAmavali načrt za leto 1971. Zal pa se predstavniki podjetja zbora niso udeležili, čeprav so se stanovalci zbrali ob določeni uri. Izrečenih je bilo precej pikrih besed na ta račxm, med drugim, da se v prihodnje ne bodo več pvistili vleči za nos. Upamo, da se to ne bo več ponovjlo. B. D. 23. decembra seja konference SZDL v sredo, 23. decembra, se bo v Sevnici sestala občinska konferenca Socialistične zveze, Obravnart^ala bo uresničevanje volilln^a programa, pravila občinsike konference, poslovnik ter še nekatera vprašanja. Izvršni odbor vabi vse člane, naj se zasedanja gotovo iideležijo. Odpoved direktorja STILLESA Stane Kaluža, diplomirani ekonomist, dosedanji direktor sevnišJcega podjeta Stil-les, je dal odpoved na svoje delovno mesto. Po preteku odpovednega roka bo prevzel direklorsko mesto v perutninarskem kombinatu Never-ke, kjer so imeli, kot je znano, nedolgo tega velika notranja trenja. Stilles, ki se je pred kratkim izrekel za pridružitev k ljubljanskemu podjetju Slovenijales, bo tako spet ostal brez direktorja,-čeravno bo prav zdaj, ko se bo začel pripravljati na modernizacijo in povečanje zmogljivosti, zelo potreboval sposobnega človeka. NA KREDIT! v prodajalni ELEKTROTEHNA v Sevnici lahko kupite na potrošniški kredit gospK>dinjske stroje in drugo opremo. V prodajalni lahko dobite vse vrste peči na olje, plinske, eleiktrične in druge. Na zal<^ imajo tudi emajlirano posodo po znižani ceni in specialno posodo. Za novo leto kupujte darila pri ELEKTROTEIHNI. Lepa in praktična dardla so gramofoni, gramofonske plošče, magnetofoni, transistor-ji in drugi elektrotehnični aparati. , (PO-E) I - PREDLOG O UKINITVI DELAVSKE UNIVERZE „Umrla“ v rosni mladosti? KONFEKCIJA ŠE NADALJE NOSILKA. V Sevnici načrtujejo, da se bo v prihodnjih petih letih povečev£d dnižbeni proizvod za dobrih 13 odstotkov na leto, kar je skoraj še enkrat vćč kot v vsej Sloveniji. Število zaposlenih v industriji naj bi se od sedanjih 2.013 povečalo za 1250 ali za 62 odstotkov. To izredno povečanje bo šlo predvsem na račun nadaljnja razvoja konfekcijske industrije, Lisce in Jutranjke. Na sliki: delo v konfekciji Lisca. (Foto: M. Legan) OB TRIČETRTLETNIH OBRAČUNIH GOSPODARJENJA Obeta se srednje dobra letina V nobenem podjetju ni izgube, toda zmanjšana je donosnost gospodarjenja - Dokaj skromno povečanje zaslužkov - Naraščanje zadolžitev Steka se gospodarsiko leto. Kaj lahko sevniSko gospodarstvo pričakuje, že nakazujejo tričetrtletni obračuni, ki jih je v ponedeljek, 7. decembra, obravnaval tudi svet za gospodarstvo in finance. Po podatkih, ki jih je pripravila krška podružnica službe družbenega knjigovodstva, se je v prvih devetih mesecih letoSnjega leta celotni dohodek podjetij povečal za 18 odstotkov, stroški za 20 odst., dohodek za 16 odst., amortizacija celo za 77 odst., družbeni proizvod pa za 19 odst., vse v primerjavi z lanskim letom. Te številke so približno enake republiškim, izjema so le skladi, ki SiO se v •^sej Sloveniji povečali precej bolj kot v sev. niški občini. Značilno za letošnje leto je, da se je zaradi naglega večanja stroškov zmanjšala ekonomičnost gospodarjenja. V devetih mesecih je gospodarstvo ustvarilo 154 sevniSki paberki din celotnega dohodka na 100 dinarjev izrabljenih stroškov, to pa je en dinar manj kot leto dni prej. Ker se je zmanjšala ekonomičnost, M je zmanjšala tudi rentabilnost (donosnost); podatki kažejo, da kar za 8,5 odstotka. Ce od celotnega dohodka odštejemo stroške, dobimo dohodek. Dohodek zaradi velikih proizvodnih stroškov ni narastel toliko kot celotni dohodek. Ce upoštevamo še učinek velikega povečanja cen, bi lahko rekli, da se go-spodanstivu obeta nekoldik» srednja letina, ki jo spremlja nezaželen plevel, značilen Za naše celotno gospodarstvo. Dniga značilnost sevniške-ga gospodarstva je dokaj skromno povečanje osebnih dohodkov. Celotna delovna storilnost se je povečala za ■ IZPITI ZA RliZERVNE OFl-CIKJK IN Pt)DOFICIRJE. Ta mesec bodo v Sevnlcd in v Krmelju obvezni Izpiti za člane Združenja reaervnlh voJaSklh starešin. Uspešno opravljen Izpit bo veljal tolilco kot šest dni orožnih vaj. Pr^ednik združeivja Alojz Kuleto nam je dejal, da bo Slo pri preverjanju znanja zares in da se je treba nanj dobro pripraviti. ■ GASILCI O DOMU V LUCIJI, v četrtek je občinska gasilska zveza obravnavala predlog, po katerem naj bi sevnidki gaiilci skupaj s kr&kimi ptrevzeli počitniikJ dom v Luciji pri Portorožu, ki ga upravlja zdaj republiška gasilska zveza. Sevničani ao s svoOimi or> ganizatorskimi q;x)sobnostmi (tudi kar zadeva pridobivanje dohodka) uvrstili domače gasilsko društvo med najboljša v Sloveniji in bi verjetno znali dc^ro voditi tudi d(»n v Luciji. ■ POTEGNIU ZA NOS. Sevni-Ska publika zameti mariborskim rniim pevcem, ker po razstavi dnevu republik« ni bilo obrubljene kvalitetne kulturne prireditve T Lutrovski kleti. Menda pevci niso pravočasno prišli v Sevnico. ■ (K>STOVANJE DEKAMERO-NOV. Predstavniki sevnlškega študentskega kluba so za soboto, 12. decembra, rezervirali dvorano gasilskega doma za nastop ansam-la Deluineroni iz Ljubljane. Nastopi podobnih skupin imajo med sevniško mladino običajno dober odziv. ■ OKNOVA SODNIJSKE STAVBE. Da je stavba občinskega sodišča nujno potrebna obnove, je bilo 2e nekajkrat opozorjeno. Občina Je dodelila piibUžno 70.000 dinarjev za to dc^, kar pa po mnenju občinskega sodiSča ne bo zadostovalo, in bi bilo potrebno še pol toliko denarja. ■ UŠT.\NOVITEV GOBAR.SKE-GA DRUŠTVA. Gobarska sezona Je resda minila, toda sevnlSki gobarji so vedno pri svojem konjičku. Kot nam Je sporočil tov. Završnik, pripravljajo celo ustanovitev gobarskega društva in imajo menda predvidenih 2e čez 50 Alanov. Nabiranje gob postaja torej koristna »moda« za vse v^ ljudi. ■ SREČANJE ZAC.1SN1H IZSELJENCEV. Iz sevniške občine je po ooeni vodje sevniške izpostave Zavoda za zaposlovanje delavcev Jožeta Jekeja začasno zaposlenih v tujini neWj čec 500 občanov. Za novoletne pražile nameravajo ti ljudje prirediti srečanje v domovini, za kar »o že reaervirali dvorano v gasilskem domu. ■ POKOPALIŠČE BODO RAZŠIRILI. Komunalno stanovanjsko podjetje je začelo pripravljati zemljišča za razširitev sevniškega pokopališča. Kot je znano, Je opu-ščma namera, da bi pokopališče preselili na desni breg Save, saj bi to terjalo preveč stroškov. ■ PRIHAJA CAS SALAM. Sev-niški mučeniki priredijo vsako leto v marcu, ko pride njih praznik, salamarsko tekmovanje, ki ga potem pošteno zalijejo z dobro kapljico. Vse seveda iz glcVbokega prepričanja, da tudi moški, podobno kot ženske, potrebujejo svoj dan in svoj praznik, sicer Je v nevarnosti enakopravnost. Organizatorji pa lastnike prašičev in mesarja že sedaj opozarjajo, naj misltjo na marčevski 6a« ter j^pravijo salame se da dobro, če se hočejo potegovati za slavo in nagrade. ŽIVLJENJSKA NALOGA BUČKE IN OKOLICE Le če bo sloga, bo šlo Inž. Jože Kolar, ki načrtuje bučenski vodovod, pojasnjuje nekatere nejasnosti glede gradnje »Gradnja bučenskega vodovoda je tako zahtevna, da ji bodo vaščani kos samo, če bodo složni. To Je začetek vsega. Brez sloge ne bo uspeha,« je takoj v začetku dejal komunalni inženir Jože Kolar, direktro Komunalno stanovanjskega podjetja Sevnica, ko smo ga povprašali, za strokovno mnenje o gradnji vodovoda na Bučki. Bučka z okolico se pripravlja že dalj časa, še pinogo dlje pa segajo prvi razgovori in želje, mendai Se v čas pred zadnjo vojno. Na voljo sta dve možnosti, dva izvira, ki bi vsak zase zadostovala za potrebe Bučke in okolišikilli vasi. yeč ugodnosti govori v prid izviru v Močvirju, saj je le-ta na bolj primernem kraju, zahteval bo manjšo črpalko in s tem cenejše obratovanje, bakteriološka preiskava pa je po besedah Inž. Kolarja pokazala, da Je voda iz Močvirja čistejša, saj ima manj sdoglasnih bakterij E. coUi. Pripravljalna dela so se pravzaprav že začela, čeravno nekatere stvari Se niso ure- Usodo delavske univerze bo dokončno odločila občinska skupščina - Odprta vrata za druge 9 odst., izplačani zaslužki na zaposlenega pa le za 4,6 odst. Zelo veliko so podjetja namenila za amortizacijo, mnogo več, kot je nujno potrebno po predpisih. Veliki proizvodni stroški in visoka amortizacija, to je največ pripomoglo, da so bili skladi celo za 11,2 odst. manjši kot v lanskem letu. Zanimivo je še, da so se skladi povečali samo v kmetijskem kombinatu »Zasavje«, v vseh drugih podjetjih pa ao bili manjši kot v lanskem obračunskem obdobju. Sevniško gospodarstvo ima še eno hudo nadlego — velike terjatve do kupcev. Kupci sevniSkih izdelkov so letos še za tretjino več dolžni kot lani, dolgovi sevniških podjetij do dobaviteljev pa so se zvečali le za 6 o^totkov. Tak položaj vodi v nepotrebne težave, ki marsikje pritiskajo Se mnogo bolj kot so primeri v gospodarstvu sevniške občine. r M. L. V prispodobi bi lahko zapisali tako, kot smo v naslovu. Niti deset let ni dočakala Delavska univerza Sevnica, in že imamo v rokah predlog odloka o prenehanju njenega delovanja. Dokočno bo o njem odločila občinska skupščina na prihodnji seji sredi decembra. Pričakovati je, da ga bo sprejela, in tako bo z novim letom sevniška občina ostala brez delavske univerze, verjetno ena prvib T Sloveniji. O težavah njenega delovanja je sredi oktobra, kot smo i>oročali, razpravlja njen svet. Ugotovil je, da posluje z izgubo (v prvih de- V. Hubajnica: ob vodovodu še cesta Prebivalci Velike Hubajnice so za letošnji praznik republike dogradili vodovod. Kljub obilici deda z njim, pa niso possabili na druga dela. Tako so od svoje vasi do prevolj-ske gmajne popravili občinsko pot, ki je zdaj prevozna za vsa vozila. Z dosedanjimi akcijami so dokazali, da so vredni družbene pomoči tudi v prihodnje, ko bo treba dograditi cesto do Zavratc. K. Z. ij je na vrsti Osredek Vasica Osredek, ki šteje komaj pet hiš in leži na meji med studenšiko in primo-ško krajevno skupnostjo, se je lotila gradnje vodovoda. Narejeni so načrti, sevndška občinska skupščina je nakazala 2.000 dinarjev pomoči, vaSčai sami pa bodo prispevali 8.000 dinarjev. Da bo pritekla tekoča voda po ceveh, bodo morali Osredčani v delu prispevati še več kot njihovi sosedje na Veliki Hubajnici, ki so se tudd izkazali. K. Z, Zdaj jene. Po mnenju načrtovalca bd s kopanjem rovov in z gradnjo rezervoarja lahko kmalu začeli. Inž. Kdar Je tudi izračunal, da g^radivja ne bo velj£^ toliko, kot Je bilo predvideno sprva, saj je gradnja s plastičnimi cevmi precej cenejša. Bučenski vodovod bi bilo mogoče narediti za približno 15 milijonoiv starih dmarjev, denar pa bi bilo z družbeno i>omočjo in prispevki vaščanov možno zbrati. Dodal Je Se, da morajo tesno sodelovati vse vasi, zgornje in spodnje, ter se ne prerekati, za katerega bo vode zmanjkalo. Vodovod Je mogoče narediti tako, da bo dovolj vode za tiste vaal, kamor Jo bo poganjala črpalka, in za tiste, ki Jo bodo dobivale po prostem padu. M. L. ALI Sl USPOSOBLJEN DA NUDIS PRVO POMOČ P vetih mesecih letos je znsr šala milijon starih dinarjev3, da nima ne prostrov ne kac drov, in kar je najhujše, da ni dovolj zanimanja za njeno izobraževalne programe. V vodo so padli tudi predlog o združitvi spodjeposavskih delavskih univerz. Svet pU je zaprosil občinsko skupš& no, naj ukrene, in tako jfl nastal predlog o ukinitvi. V obrazložitvi je rečeno, da so za konec krive razen objekr tivne pomanjkljivosti. Kakorkoli že, po vsej v«r* jetnosti bo c^ok sprejet Trenutno je težko zapisa^’ delavska imiverza danes io nikoli več, zakaj ostane vprašanje, če bo občina mogla brez take izobraževalne iista* nove. Sicer pa so ostala vrata odprta. Nihče namreč ne brani, da ne bi kaka dru^ delavska univerza razširila svojega delovanja še na območje sevniške občine. M.I^ Akademija za dan JLA v čast dneva Jugoslovanske ljudske armade bo v tek, 18. decembra, v veliki dvorani gasilskega doma ▼ Sevnici slavnostna akademija, na katero so še pose^J vabljeni vsi rezervni oficirji in podoficirji. Kulturni spored bodo izvedli vojaki nizi j e iz Cerkelj, sledUa P® bo zabava in družabni ples- Komisija za organiziranost ZK izvoljena Občinska konferenca ZK je na zadnjem zasedanj« imenovala posebno komisijo za oi^:aniziranost in razvoj ZK. Njen predsednik je do Umek, člani pa: Jože govič, Mišo Keršič, Ludvik Ovim fai Maks Zupanc. Naloga komisije bo preučevati organizacijsko plat delovanja Zveze komunistov. RADIO SEVNICA ■ NEDEUA, 13. 10.30. uri: Reklame in og^ Zgodilo se je v _ Elektrotehna vara predstOTi^ Tribuna posluSalcev — ZaBO glasba z uganko — Nekaj ® ^ tonu — Reportaža o varstvu — Običaji sameznih pokrajin v .Slovet^ NaSi poislušalci Čestitajo w zdravljajo — Zaključek od• pg ■ SREDA, 16. DECEM W Reklame in oglaal — jUi je v preteklosti — polušali — Pogovor s kom sevniške Ljudske ^ Ali že TCste? — Top-poPS Zaključek oddaje. Novici iz Šentjanža ■ PROSLAVA je » BLIKE. Za dan repi^l^ Šentjanžu nastopil »n nav- zbor Svobode iz HrastnUt® *n du&il mnoge poaluSalM^^^ ■ RAZGOVm^O 28. novembra so Sentjarf^ nekateri 61and pripraTli aatftl boca m proslavo 30-le^<* Mev*-Milana Majcna in vipar- IJa. Med njimi sta Wa Ja Stojan Batič In ^porneo*' -I hifc) » J dol^ em' nMsro,”^« bo stal ZLATA POROKA V ŠENTJANŽU. Nedolgo *^zno-T krogu svojih otrok. vala ' ■ * ’ * ” rojena Zlatoporočenca nemu življenju še vedno vesele narave želi*’*® naokrog priljubljena. Ob zlatem jubileju ji**** zdravo in si^no življenje. m^^mm Ž5:Š.y::::4;S PRED GRADNJO TOVARNE ZA PREDELAVO KROMPIRJA Da ne bo presenečenja Kakšno ceno določiti za krompir je vprašanje, ki čimprej terja odgovor, sicer se lahko zgpdi, da za tovarno ne bo dovolj krompirja Miran Goslar in Tone Bole (prvi in dni^ z leve) med razgovorom pred Mizarsko aela^Tiico Trebnje, kjer sta si z zanimanjem ogledala nove prostore. (Foto: M. L^an) O GOSPODARSTVU OBČINE, POSEBEJ O KEMOOPREMI IN MIZ. DELAVNICI: Ugodno ocenjena lastna zavzetost Ob obisku predstavnikov republiške skupščine M. Goslarja in T. Boleta ' Prijetno smo presenečeni, da so v občinah, ki jih obiskujemo, sikorajda bi rekel »obsedena« od svojih razvojnih načrtov, da s tolikšno zavzetostjo obravnavajo lasten položaj ter lastne zamisli o gospodarskem napredku, ki temeljijo na dobrih osnovah. Približno tako je predsed-^®Publiškega zbora skup-Scine SRS Miran Goslar str-^1 svoje vtise, ko je skupaj s predsednikom gospodarske-Sa zbora Tonetom Boletom novembra obiskal Trebije. Spremljal ju je posla-trebanjske občine Mar-Jenko. Obisk je začel z ras^ovo-s predstavniki občinske in družbeno-poli-ticnih organizacij, Predsed-®^k ObS Ciril Pevec je go-ftom razložil sedanji polo-trebanjske občine, za ka-^rega je značilno i>očasno V^r&dovanje kmetijstva, maj-odstotek zaposlenih, po-®^jkanje strokovnih ljudi v delovnih organizacijah, majh-donosnost gospodarjenja, ^f^tajanje nekaterih območij občine, seznanil pa jih je ^di * bolj svetlimi točkami, načrti nekaterih podjetij, uspehih v nekaterih dejav-nostih. Več so spregovorili o dveh jrebanjskih podjetjih, ki ve-cata in modernizirata svoje ?^ogljivosti, o Kemoopremi ^ Mizarski delavnici Treb nje. Direktor Kemoopreme Ivan Gole je poudaril, da so a ustanovitvijo posebnega ^onzorcija (združenja) za izdelovanje tipskih Industrij-^Ih dvoran iz hladno oblikovanih železnih profilov od-Prte podjetju velike razvojne možnosti. Ko so si kasneje gostje ogledali gradnjo in sedanje obrate, je bil Miran Obisk z gospodarske zbornice Predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese in predsednik upravnega odbora republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij inženir Pariš sta prejšnji teden obiskala Trebnje. Po rakovem s predsednikom ObS Cirilam Pevcem sta si c^le-dala gradnjo novih proizvodnih prostorov v Kemoopremi, za kar je denar prispeval tudi republiški ^lad. J. P. V nedeljo mladina o telesni kulturi . z razmerami na področju telesne kulture kljub napredku zadnjih let še vedno ne moremo biti zadovoljni. Telsnokultumo udejstovanje je v trebanjski občini prema- lo množično, premalo je sodelovanja med različnimi nosilci te dejavnosti, redna vadba zajema le m^jši del mladine. Te in še več drugih misli •^ebuje gradivo, pripravljeno za občinsko konferenco 25MS, ki bo o telesna kulturi razpravljala v nedeljo, 13. decembra. S ČASOM SE SPREMINJAJO VSI Kaj zmore dobra zamisel Učenci osnovne, šole v Velikem Gabru so sami zbrali pomoč za ureditev zasilne telovadnice Za telovadbo! Prispevati za *®k)(vadbo kmečkih otrok! Telovadbe Je zai^* dosti na po-*Ju! StarSem naj pomagajo, saj ^ toliko dela na kmetijil Hudo bi se Bmotdl, kdor bi pričakoval tak c^ovotr na oiktobndcem roda« Oljskem gestonku, ko Je roditve osnovne Sode v Velikem ^bru predlagalo, naj bd pri-^>evail, da W lahk» položili ^®s«n pod v gasllakcm domu, ^ Solarjem ne bo treba veO '^Ujvaditl na betonu. Vodstvo Sole pa je Imelo ^ eno dobro zamisel; zbiral-**0 akcijo naj vodijo otroci *fiffnl. Območje Sole so raa-^lili na 27 zbirnih mest in novombm dopoldne začeli. Sola ni pričakovala takega ^‘feivB; uČMicl 80 v nekaj zbraM 108 »tarlh tisoča- Goslar očitno presenečen, češ da je doslej vedno mislil, da je Kemooprema eno od majhnih podjetij, ki se na malo ukvarja z izdelovaiijem opreme. Janez Mihevc, direktor Mizarske delavnice Trebnje, je razkazal podjetje, ki je to jesen dobilo pnnd industrij, ski videz. Zanimivo je, da so nove prostore zgradili mizarji sami, tudi gradbeni del, posebno pa preseneča, da so prispevali s jnrostovoljnim delom. Gosta sta se v obeh podjetjih zanimala za najrazličnejše podrobnosti in sta lahko dobila dokaj popolno podobo o gospodarskih prizadevanjih v Trebnjem. Kocka je padla: tovarno za predelavo krompirja na Mimi bodo prihodnjo pomlad začeli graditi. Obetajo, da bo že jeseni začela obratovati. Za kmetijsko zadrugo Trebnje, ki naj bi pravočasno organizirala predelovanje krompirja, je ta -trenutek najvažnejše, kakšne bodo odkupne cene, saj brez njih ni mogoče skleniti pogodb s kmeti. Tovarna bo pomenila dokajšnje dodatno povpraševanje po krompirju. Kako težak bi bil očitek, če surovine ne bi bilo v primami bližini in če dolenjsko kmetijstvo ne bi izkoristilo prednosti, ki jo daje nova "možnost prodaje in p>oveeava s predelavo. Danes o preskrbi z mesom Odkar je bila ukinjena klavnica v Šentrupertu, so nastale v trebanj^i občini velike težave v preskrbi z mesom. KZ Trebnje ugotavlja, da ima pri prodaji mesa veliko izgubo, in zahteva od občinske skupščine, naj nekaj ukrene. V občini so se, kot poudarjajo, začeli množiti »čmi« zakoli in »čma« prodaja mesa. O tem so prepričani tudi v sevniškem kmetijskem kombinatu, kjer adaj koljejo živino za potrebe trebanjske občine, in porabo primerjajo z domačimi razmerami. O preskrbi z mesom bo danes razpravljala občinska sikupščina. kov In 37 novih desk. Vrsta vaša: Bdč, Pristavica, Dobravi-ca. Cesta, Breg, Sentlovrenc, Stefanja vas, Mali Videm, Mačji dol. Potok, 2ubina in Krtina, ni poomia nobene izjeme. Prispevali so pn vseh hlSah, ki imajo Šolske otroke. Neprijetno pa Je presenetil Veliki Gaber, ki se je bolj slabo odresial; nekoliko slabše pa so bile tudi vasi Sela, Sumberk, Zagorica, Martinja vas in Šentjurje. Morda kdo poreče: vem za večje akcije, kjer je Slo za večje zneske, pa ne pišete toliko o njih. Kax zadeva znesek že morda, toda starši so tokrat prispevali za telovadbo, to pa je najbrž zgleden primer. M. L. OB AKCIJI DOLENJSKEGA LISTA Priporočilo z „meje" Kaj pravi Zvone Bregar s pomožne pošte v Velikem Gabru, ki je na meji našega območja Po prvem vtisu je tak kot vsi: kolo v rokah, na-l^ita torba na rami, tako polna, da mora zasilna vrvica podaljšati sponko. Tak je poštni dostavljač in tudi Zvone ne more biti drugačen. 27-letni Zvone Bregar, dostavljač za pomožno pošto v Velikem Gabru, pa ni samo poštni delavec, marveč tudi »apostol socialističnega tiska«, če lah* ko tako rečemo, eden tistih ljudi, ki so pripomogli, da je naš list postal vsakotedenski gost polovice gospodinjstev na ožjem Dolenjskem, v Spodnjem Posavju In na Ko-ečvskem ter v Beli krajini. Zanimalo nas je, kaj misli Zvone o tej naši vsako leto se ponavljajoči akciji, katere se vedno vnovič bojimo in veselimo hkrati. Veselimo, ker verjamemo, da bomo dobili nove prijatelje in znance, bojimo, ker vedno znova dajemo v oceno dosedanje delo in poslanstvo našega lista. »List imam rad, moram priznati. Ob četrtkih najprej pregledam, kaj je ia naših krajev v njem. Sicer ga ne bi vedel priporočati drugim. Nekaj novih naročnikov sem že dobil, nadejam pa se, da jih bom kakih 30. Za 20 hiš vem, da nimajo naročenega nobenega časopisa.« »Kakšne pripombe imam? Premalo propagande! Zakaj ne razdeljujete več brezplačnih izvodov? Dobim jih samo pet In jih takoj raadam. Da naročniki do novega leta prejemajo list zastonj, to je dobra poteza, za naprej si morate še kaj podobnega izmisliti. In še na nekaj bi vas opozoril. Pošto raznašam delno tu-.dl po grosupeljski občini. Tam imate še velike možnosti,« Je dejal Zvone, preden se "je zavihtel na kolo. M. L. V treh dolenjskih občinah: trebanjski, grosupeljski in novomeški, posadijo s krompirjem približno 18 odstotkov njivskih površin, če bd krompir zavzemal 25 odst. površin, kar je v skladu z načeli podjedelstva in kolobarjenja, in če bi pridelek od sedanjih povprečnih 155 centov sčasoma povečali na 220 centov, kar ni pretirana številka, bi v teh treh občinah več kot zadostovalo krompirja celo za prvotno velikost tovarne, ki naj bi predelovala 27.000 ton krompirja. Surovino bi torej lahko za-gojiovili v primerni bližini, s čimer bi zmanjšali prevozne stroške, ostane pa vprašanje, kako to pravočasno narediti. Vnaprej je treba določiti pogodbeno ceno, na podlagi katere bi sklepali dogovore s kmeti, ki bi potem sadili tak krompir, ki je bolj primeren za indu^rijsko predelavo. Prvotno določena cena 38 par za kilogram je prav gotovo odločno prenizka. Zadnja leta se je pK)dražilo marsikaj, zato so se povečali tudi pridelovaini stroški. Približen izračun pokaže, da polna lastna cena krompirja ne more več seči pod 45 par, čeprav bi močno povečali pridelek. Torej se bo treba pogovarjati o višji ceni, kot je bila prvotno zamišljena. To naj bi dosegli na pogajanjih s predstavniki tovame-KOLINSKA iz Ljubljane, ki bodo, kot smo obveščeni, te dni. M. LEGAN Danes zbor samoupravljalcev Danes popoldne ob 15. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine jA>or samoupravljalcev trebanjske občine. Udeleženci tega zbora so bili i2!voljeni v delovnih organizacijah, obravnavali pa bodo najvažnejša vprašanja samouprave v delavnih kolektivih ter izvolili delegata za drugi kongres samoupravljalcev, ki bo maja priho^je leto v Sarajevu. Na zibor so vabljeni tudi predsedniki delavskih svetov tCT člani izvršilnih teles občinskih vodstev. Skupščina o „suhem“ letu Občinska skupščina Trebnje se bo danes sestala na 18. seji. Obravnavala bo poročilo o organizaciji in problemih umetnega osemenjevanja, poročilo komimalne-ga sklada, program zdravstvenega varstva, analizo po-slovn^a uspeha v prvih treh četrtletjih letos, poročilo o osebnih dohodkih in zaposlenosti, na dnevnem redu*pa je tudi razprava o izhodišč za proračunsko porabo v prihodnjem letu. Obeta se namreč eno najtežjih let, ker ne bo denarja za vse potrebe. Sprememba v skupščini Za novega odbornika v zboru delovnih skupnosti je bil namesto Cirila Pungartnika, ki je postal načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski ^ravi, izvoljen Franc Re-žun, pomo^k ravnatelja osnovne šole v Trebnjem. Za novega predsednika zbora delovnih skupnosti je bil v četrtek ievoljen Stane Velikonja. Ko konja lovijo, mu oves molijo Koliko truda je bilo treba, preden je bil zagotovljen denar za gradnjo bencinske črpalke v Mokronogu! Ko zdaj ljudje vprašujejo, zakaj z delom še niso začeli, lihko predstavniki krajevne skupnosti odgovorijo samo to, da je novomeški Dominvest kljub večkratnim prošnjam šele zdaj pripravil lokacijsko dok^entacijo, čeravno je terjala le malo dela. Morda ob tej priložnosti ni odveč priklicati v spomin obljube in hvalo o tem podjetju v tistem času, ko Je namesto ljubljanskega Projektivnega ateljeja prevzemalo projektiranje v trebanjski občini, Ljudska modrost res lepo pravi: ko konja lovijo, mu oves molijo, ko ga ujamejo, mu bič pokažejo. Oglašujte T DL! DROBNE Z MIRNE ■ NACRTI DRUŠTVA PKIJATE. UEV MLADINE. Mirensko Dni fitvo prijateljev mladine je izvolilo novo vodstvo, t katerem ao predstavniki podjetij, Sole in terena. Na zboru so ugobovili, da je bddo društvo doslej kar delavno, aej je kljub skromnim prispevkom dobro organiziralo nekatere prireditve. Udeleženci so menili, naj lai bila skrb za najmlaj-fie stalna, ne pa le občasna naloga. Sprejeli so delovni program za prihodnje leto in pričakujejo, de ga bodo podprH val, ki so dolžni druStvu pomagati. ■ STOIf JE DOTR^UAL. Razgledni stolp pri koči na Debencu je dotrajal. Podporni stebri so nagniti, zato obstaja možnost, da se podre. Prav bi bilo, da bi poskrbeli za popravilo stolpa. ■ ZA KOLESA NI POSKRBLJENO. Nova Sola na Mimi Se nima prostorov za shranjevanje koles. Solarji jih puščajo kar na prostem pri Soli, kjer so v ta namen pripravljena ieleana stojala, vendar brez strehe. Ker Je stojal premalo, Jih puščajo Se ob bližnjih ske^jih in hišah, mnogokrat nezavarovana. ■ 2REBALI ZA UAR.\2E. Ker na Mimi primanjkuje garaž, je Zidanški obrat KPD Dob v sporazumu s stanovanjskim podjetjem zgradil Se dvanajst garaž. Ko so bile narejene, se uporabniki niso mogli dogovoriti, kdo bo dobU garažo na bolj prikladni strani. Tako so se morali odločiti oelo za žreb. ■ UGASLE LUCI — DOBESEDNO. 22. novembra je na Mimi uprizorila dramska skupina KPD Dob odrsko delo v ireh dejanjih z naslovom; »Ugasle luči«. Obisk je bil kar zadovoljiv, izkupiček je namenjen v korist prosvetnega dm-Stva. Zanimivo je, da je med predstavo zananjkato električnega toka, tako da je drama, ki obravnava življenje iz narodnoosvobodilnega boja, še bolj »prišla do izraza«. ■ OBISK NA OBČINSKEM KOMITEJU ZK. Solarji mirenske osnovne Sole so prejšnji teden obiskali sekretarja občinskega kx>-miteja ZK Romana Ogrina in ga seznanili s delom pionirske organizacije. Pokazali ao tudi zadnjo številko dolskega glasila »Brstje«, v katerem je vrsta lepo napisanih pri^>evkov. ■ HISA SE PODIRA. Ker Je T va&ioi Ravne pri Mimi hiša, v kateri stanujeta Antonija Urbctn-čič fai Frančiška Kolenc, v zelo slabem stanju in ker obstaja nevarnost, da se bo pod snegom podrla, bd bilo prav, da bi poskrbeli za preselitev v sosednjo hišo, ki je prazna. Zen^ sta stari že čez 60 let. D. P. TREBANJSEE NOVICE Tudi letos so v Stari cerkvi slovesno podelili krvodajalske značke. Svečanost so imeli 22- novembra. Na njej so nastopili tudi učenci osnovne šole in gojenci vrtca. Skupno je bilo na proslavi podeljenih 6 zlatih in 13 srebrnih značk. (Foto: Mohar) Letos 162 krvodajalskih značk Ena diploma, 51 zlatih značk in 101 srebrna VELIKO POLHARJEV JE PRIROMALO OKTOBRA Kljub izgubi dobičelt Upravni odbor Uiirističinega danjStva Kočevje ja na nedavni seji ra25>ravljai o obračunu pcrvega polharskega tedna, finančnem predračimu za prihodnje leto in o pripravah na prazaiovanije 500-letnice mes-ta Kočevje. Nevarne ceste Na zacuiji u.j-oiiiske skupščine Kočevje so med razpravo o cestah navedli tai-di tade dva primera, ki sama zase dovolj zgovorno govorita, kakšne so ceste v kočevski otičini; Na čolnarskem klancu je moral tovomjak-cisterna izpustiti niaaut, ker ni mo-gei speljati klanca. Za bencinske črpalke »Petrol« na Kočevskem vozijo gorivo z reke. Zdaj morajo na Reko preko Ljubljane, kar je nekajkrat dalj kot preko čolnarskega klanca in Broda na KoJjpi. Ck)inarski klanec je namreč na cesti II. reda Kočevje—^Brod na Kolpi. Po nekem resnem republiškem predlogu naj bi to cesto ce- lo prekategorizirali v cesto I. reda. B Trije zdravniki, ki obiskujejo vasi v kočevski občini, so poslali protestno pismo, češ da ne bodo mogli opravljati redno svoje službe, če ceste ne bodo vame za promet. Zakasnele priprave * Turistični delavci kočevske občine so pred kratkim razpravljali tudi o pripravah na proslavljanje 500-letnice mesta Kočevje. Ugotovili so, da je občinska skupščina imenovala, čeprav nekoliko pozno, odbor, ki bo organiziral proslavljanje SOO^letnice. Odbor mora pohiteti z delom, ker je leto 1971 pred vrati. Nekateri so mesnili, naj bi bile glavne slovesnosti spomladi, ker bo prav maja poteklo 500 let od ustanovitve mesta, drugi pa, naj bi bile jeseni, ko pramuje občina svoj praznik. Kdaj bodo glavne proslave, bo dokoaič-no odločil odbor za proslave. Butina v Kočevju še teden dni, se pravi do 17. decembra, bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava akvarelov in temper akademsk^a slikarja Milana Butine iz Ljubljane, ki je po rodu domačin. Razstava je odprta že od 27. novembra vsak dan od 15. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 17. ure. Je razmeroma dobro obiskana, vendar nekoliko bolj skromno, kot je bila Slanova. Obiskovalci se zanimajo tudi za odkup slik, katerih cena je — kot smo zvedeli — od 200 do 800 din. Gibanje prebivalstva v novembru letos so bili na območju matičnega urada Ko6eol leta pred turistično sezono, za katero delajo reklamo. Kruh za Ribnico Obnova pekarije v Kočevju je v glavnem zaključena. Urediti je treba le še neika-tere zadeve, ki niso v neposredni zvezi s peko kruha in peciva, npr.: obnoviti pročelje peikarije, asfaltirati dvorišče in urediti posebno cesto za dovoz goriva. Vsa obnovitvena dela — vračunano ni le asfaltiranje dvorišča — bodo veljala okoli 800.000 dinarjev. Zmogljivost kočevske pekarije, ki je obrat podjetja 2ITO Ljubljana, je zdaj tako velika, da bodo s kruhom lahko oskrbovali tudi območje ribniške občine, kamor so doslej vozili kruh iz Ljubljane. Ribničane bodo z^eli predvidoma oskrbovati s kruhom okoli 15. decembra. Izpolniti dogovore Pred Icratikim je bil sesta-neik direktorjev in predsednikov delavskih svertx>v kočevske občine, na katerih so razpravljali o podatkdili za srednjeiročnl pn^ram raa-voja gospodarstAra, o družbenem dogovoru o aaposlava. nju. Štipendiranju In izobraževanju, o iapolrxjevanju družbenih dc^ovorov za so-financiranje potreb narodne obrambe, izgradnje kldnične. ga centra v Ljubljani, gradnje stanovanj za borce ter o ffielkaterih drugtfih zadevaih. Vefi bomo o sestanku Se po roCafli. MLEKARNA: Bogdan Koševič tn Olga Kotar — oba zlati. RUDNIK: Ignac Nose, Alojz Pevec, Stefan Krese, IgnM Fraver, Salih Celimović in Vera Smigoc — vsi zlate;' Vinko Plot, Drago Nose, Viktor Gričar, Albert Mrak, Antonija Mahnič in Štefanija Kravanja —■ vsi srebrne. ZELJNE: Iivan Križ, Amalija Markovič in Marija Lipovec — vsi zlate. DOLGA VAS: Ivanka Klepač in Katarina Sčukovt — obe srebrni. LIVOLD: Jože Domjan, Marija Lakner in Mirjana Jančevski — vsi zlate; Janez Mušič srebrno. ČRNI POTOK: Karel Žlebič in Peter Logar — oba zlati; Danica Vidrih srebrno. MOZEU: Dragica Makše zlato; Jože Jureč, Ranko Viikmanovič, Olga Naglič in Ivan Dukič — vsi srebrne. POLOM: Frančiška Hočenrar zlato; Olga Hočevar srebrno. STARI LOG: Etelka Goričanec zlato, Marija DomunkoS srebrno. PREDGRAD: Angela Markovič in Jože Kast^ — oba srebrni. LAZE—PREDGRAD: Stane Špehar in Ema Verderber — oba srebrni. SPODNJI LOG: Adolf Kobe srebrno. STARA CERKEV: Benito Kump, Zofija Pogorelec, Rudolf Ficko, Katarina Dogar in Ruža Skvorc — vsi date; Frančiška Vidrih, Pavla Vidmar, Angela Ungar, Frenk Koti", Marija Erjavec, Vida' Troha, Katarina Jurejevčlč in Jvan Mišič — vsi srebrne. KOČEVSKA REKA: Marija Miklič in Zv(»e Blaževič — oba ssla-ti; Jože Ruparčič, Bruno Rajšel, Ivan Knavs, Rudolf Zidar, Franc Ožbolt, Rajko DoliJiar, Tilčka Bartol, Jože Kerec in Valentin Pleše — vsi srebrne. DRAGA: Slavko Janež zlato; Franc Cimprič, Marija Turk, Franc Troha, Stane Cimprič, Ludvik Troha in Ivan Turtc — vsi srebrne. Nekateri Med razpravo o mestu In vlc^i mladih in mladinske organizacije v občini so ugotovili, da organizacja Zveze mladine odteguje mladino raznim ^bim vplivom In vplivom, ki nimajo ničesar skupnega s sodobno vzgojo. Vendar mladina pri uresničevanju svojega poslanstva tn načrtov pogosto naleti na nerazumevanje In ovire. Nekateri namreč Zvezo mladine še vedno ocenjujejo kot manjvredno družbeno-politlčno organizacijo. Ne priznajo ji veljave, Icot ji gre, zato ima njihova organizacija pri delu več težav, kot bi jih imela sicer. Mladi pogosto nalete pri delovnih organizacijah na dvo-ličen odnos do mladinske organizacije. Predstavniki de- Ugotovili so, da je med VBemi prireditvami polharskega tedna najbolj uspela razstava, ki jo je obiskalo okoli 5000 ljudi, med njimi tudi veliko število šolarjev, študentov gozdarske fakultete, nrnc^ turistični delavci in več tujcev. O razstavi je bilo slišati same pohvale, kljub temu pa nekateri organizatorji menijo, naj bi na prihodnjih razstavah pokazali še več literature o polhih, predvsem pa tudi razne kuharske recepte za jedi iz polhov. Sklenili so, da bodo tudi v prihodnje prirejali polharske tedne, vendar bolj zgodaj, se pravi kmalu po 15. septembru. Letos skupni lovi na polhe namreč le zato niso uspe- li, ker so bili preikasno organizirani. Finančni obračun polharskega tedna, ki ga je izdelalo turistično društvo, je pokazal, da je bilo za blizu 4.000 din ra2snih stroškov, dohodka I>a skoraj nič. Polharji računajo, da bo te stroške plačal pokrovitelj polharskega tedna, Združeno KGP. Vendar bi bila zelo zgrešena ugotovitev, da je bila s polharskim tednom izguba. Upoštevati je namreč treba, da je zaradi polharskih prireditev prišlo v Kočevje precej izletnikov, ki so tu pustili marsikateri dinar. Posebno je bila taka prireditev pomeinbna, ker je pokazala, da se na Kočevskem lahko uveljavi Se nov odtenek lovskega turizma — polharjenje. Plina zmanjkuje Tik pred 29. novemtorom je v Kočevju zmanjkalo plina, nato pa ga je zmanjka- lo še 4. decembra. Seveda gre za plin v »bombah«, saj Kočevje nima svoje plinarne ali plinovoda. V dneh okoli praznika so ljudje negodova- li še zato, ker so nekateri ostali brez mleka ali pa so morali uro ali več čakati, da so dobili kruh. 26. novemibra za je med 16.30 in 17.30 kar petkrat zmanjkalo elektrike. Taki dogodki so bili v preteklosti zanesljiv znak, da je pred vrati podražitev tistega, česar je primanjkovalo. Kaj pa naj ugibajo potrošniki zdaj, ko so cene »zamrznjene«? lovnih organizacij zelo radi obljubljajo, kako bodo pomagali mladini, vendar obljub običajno ne izpolnijo. Mladina je tak odnos odraslih do miladinske organizacije označila kot »mlatenje prazne slame«. Opozorili so tudi, da se že leta in leta prizadevajo za svojo dvorano oziroma klub, vendar brez uspeha. Neko dvorano sicer lahko dobe, vendar ni uporabna, ker se zaradi dotrajalosti lahko med plesom podre. Predstavniki mladinskih aktivov iz podjetij pa so opozorili, da Je treba napraviti več za samoupravno vzgojo mladine. Zdaj je mlad človek v podjetju zadovoljen, če Je dobra plača, sicer pa kritizira. Ker nima pojma o samo- To pa je za Kočevsko, tl se v turističnem oziru šele prebuja, samo koristno. Potepanje po kočevski občini ■ ilB CESTA CVISLARJI —KOČEVJE Je tako slaba, da je po njej zelo otežen promet. Tudi nekateri ostali odseki ceste Kočevje — Koprivnik niso dosti boljSi. Domala vsi tiporabniki te ceste se zavzemajo, da bi jo Dol j ledno vzdrževali in za njeno vzorževa-nje namenili več denarja kot do-sliej. ■ ■ ■ DRUŽBENO POMOČ prejema v kočevsifci občini L16 udeležencev NOV ali njihovih svojcev. Najmanjša pomoč je 100 din, največja 400 din, povprečna pa 207 din. čeprav so priznavalnine letos večje, ugotavlja komisija za zajdeive invalidov in borceiv NOV pri občinski skupščini, da bo x>otr^xno za te namene v prihodnjem letu dati nekoliko več denarja. ■ ■ ■ MANJŠI DAVEK — Dopolnjeni in spremenjeni repiibli-ški zakon o prometnem davku od n^iremičnin in pravic je določil, da se za odplačilni prenos lastninske prandoe na nepremičnLaah • t. Januarjem prihO(^'ega leta plačujejo znatno nižje stopnje prometnega davka. Seveda bo potrebno zato spremeniti oziroma uskladiti tudi podobni občinski odlok. Razen te spremembe so nekatere občinske skupščine sprejele tudi določila, da se pri odplačnem prenosu lastnin^e pravice na stanovanjski hiši ali stanovanju občana, ki je za tako M-So ali stanovanje nosilec stai^ vanj^e pravice, plača le polovica prometnega davka. Zato bi kaza- lo to vprašanje proučiti tudi za območje kočevdce občine. ■ ■ ■ neugodna POSOJILA — Maloštevilni zasebni kmetovalci v Fari in okolici ugotavljajo, da so sedanji pogoji za kreditiranje zasebn^a kmetijstva zelo neugodni. Po njihovih predlogih bi miarali s prožnejšo in boljšo poslovno kreditno poUtlko odk^o-čiti zasebnemu kmetu več i>osojil. Kreditiranje zasebnega kmetijstva je zelo potrebno, soj je sedanji dohodek kmetij izredno majhen. ■ ■■NEDOGRAJENA STAVBA — Prebivalci Osilnice se v razpravah o nedograjenem gasilcem domu zavzemajo, da bi to zgradbo čim koristneje uporabili. Skoda je. da stoji zgradba že več let v takem stanju, kot Je sedaj O tem vprašanju Je bila doslej ^ vrsta razprav, zato je čas, da bd tudi kaj ukraiiU. ■ ■ ■ IZVRSNI ODBOR Občinske konference SZDL Soče7)e se zavzema, da bi v sedanji ju'^n-sko-zlmski sezoni privili delo vseh krajevnih organizacij SZDL. Cilj teh prizadevanj je, da bi postala Socialistična zveza resnična tribuna vseh občanov, ki bi v prihodnje v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti in ostalimi dejavniki hitreje In uspešneje reševala zadeve na svojem območju. upravljanju, ne more uveljaviti svojih predlogov, ki bi bili včasih prav gotovo koristni. Po temeljiti razpravi so se mladi odločili, da bodo nekatere svoje zadeve reSevali s pomočjo ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Sami namreč mnogih načrtov ne bi mogli uresničiti. Vsi prisotni so se tudi strinjali s predlogom finančnega nači-ta za prihodnje leto, ki predvideva 61.440 din dohodkov In izdatkov, medtem ko bodo letošnje, leto zaključili predvidoma z okoli 25.600 din dohodkov in Izdatkov. Več denarja potrebujejo predvsem zato, ker hočejo prihodnje leto poklicnega mladinskega delavca. Zdaj je ZM Kočevje med tistimi redkimi občinskimi mladinskimi organizacijami, ki nimajo redno zaposlenega delavca in zato delo organizacije ni tako uspešno, kot bi lahko bilo. KOGEUSKE NOUICE DROBNE IZ KOČEVJA mlatijo prazno slamo Mladini obljubljajo vse, ne dajo pa ničesar - Prihodnje leto hoče mladina svojega poklicnega delavca - Mladi vedo premalo o samoupravljanju -Mladina hoče imeti plačanega delavca Na nedavni razširjeoil seji predsedstva Zveize mladine Kočevje so razpravljali o mestu in delu miadega človeka v dom^i občini, o delovnem in finančnem programu občinske konference za prihodnje leto, dogovorili pa so se tudi o bodočem delu. SPET PREDLAGAJO: Ukiniti šolo Velike Poljane Na nedavni skupni seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skiupnosti Ribnica in sveta za šolstvo pri občinski skupščini Ribnica so mapravljali o šolstvu. V občani so tri osemletke in pet podružničnih šol. V šolskem letu 1969-70 je bilo stcupno 1643 učencev osnovnih šol ali 47 manj kot v preteklem šolskem letu. V razpravi so ponovno ugotovili — tako kot že nekajkrat na sejah sveta za šolstvo — da šola na Velikih Poljanah nima pogojev za obstoj, šolsko poslopje je dotrajalo, šolo pa obislaije le 9 učencev. Zato bodo predlagali občinski skupščini, naj šolo v Velikiih Poljanah uki- ne, učence 1. in 2. razreda pa prešola na osnovno šolo Siošje, ki jo že obiskujejo učenci 3. in 4. razreda iz tega območja. Osnovni šoli Sušje so naložili skrb za varstvo otrok na avtobusni postaji v žlebiču. Na seji so razpravljali še o delovanju šolskiih tcuhinj, dopolnilnem šolanju prosvetnih delavcev, ki še nimajo predpisane šolske izobraabe, o družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditirainiju, o prevozih otrok v šolo in drugem. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o samoupravnem sporaziumu o delitvi osebih dohodkov prosvetnih delavcev — r Sprejet program dela Temelji na predlogih občanov Občinska skupščina Ribiii-ca je na zadnji seji sprejela svoj delavni program do julija prihodnjega leta. Sprejeti program dela skupščine in njendh organov temelji na predlogih: zborov volivcev, samOTiipravnih skupnosti v občini, svetov in upravnih organov občinske skupščine, upravnih organov skladov, vodstev družbenopolitičnih organizacij in drugih. S področja komunalnega sistema in neposrednega sa-moupravljainja bo v tem obdobju skupščina raizpr avl jala o petletnih programih de- la krajevnih skupnostih iiu spremembi statutov krajevnih skupnosti. Še letos se bo začela razprava o finarjciranju potreb splošne porabe v prihodnjem letu. Seveda pa bo v vsem tem obdobju treba nadaljevati z izdelovanjem programov razvojobčine. V programu je še raz?pra-va o več temeljnih vprašanjih s področja komunalnega in stanovanjsk^a gospodarstva, prostorek^a planiranja in urbanizma, izobra^ ževanja in zdravstvenega ter socialnega varstva. Ob dnevii republike so v ribniški občini podelili zaslužnim občanom odlikovanja predsednika Tita. Prejeli so jih; Ignac Jereb — red zasluge za narod s srebraimi žarki, Ivan Lavrič in Alojz Pan tar — oba red dela z zlatim ven^in, Ji za precej ljudi, vendar še niso zajeti vsi primeri in je čutiti pri tem premalo usklajenega dela. V občini je sedaij 106 socialnih podpirancev, in čeprav so podpore večinoma dokaj skromne, je v proračunu letos zagotovljenih 100.000 dinarjev za stalne družbene ix>dpore. Občina plačuje za 90 podpirancev tuxii zdravstveno zavarovanje. 2e sedaj pa je jasno, da bo treba za te in druge vrste družbene pomoči v prihodnje zagotoviti v proračunu še več denarja. Namen sedanije alccije za jKMnoč in varstvo ostarelih je v evidentiranju pomoči potrebih in v organizaciji pomoči. Le-ta se ne izraža samo v denarju, pač pa v mnogih oblikah, ki naj odpravljajo osamljenost starih. Na razgovoru so mnogi poudarili tudi to, da mnogi otroci premalo skrbe za star. še ali sploh ne, po njihovi smrti pa se pojavjajo kot dediči, Poseben koordinacijski odbor bo poskrbel za popis vseh ostarelih in za organizacijo nudenja pomoči. V tem bodo našle dovolj možnosti za uspešno delovanje tako krajevne organizacije 9ZDL kot krajevne skupno, sti dn vsi drugi dejavniki.-vec > ' v v s Novo skladišče INLES v Ribnici, ki bo merilo 2560 kvadratnih metrov in bo veljalo okoli 1,8 milijona din, bo dograjeno še letos. Proizvodnja v INLES iz leta v leto hitro narašča, zato potrebuje podjetje tudi večja skladišča. (Foto: Drago Mohar) no 42 milijonov din), ribniška podjetja pa so dolgovala dobaviteljem celo 200 odstotkov več, vendar znaša »le« 28 milijonov din. Ribniška podjetja torej stalno kreditirajo kupce s 15 milijoni din. Ostanek dohodka oziroma dobič^ vsega gospodarstva pa je znašal v istem obdobju 13 milijonov din. To pomeni, da ribniška podjetja kreditirajo svoje kupce z več denarja, kot znaša njihova ako-m^acija. številke o uspehih ribniškega gospodarstva so v glavnem zelo spodbudne in ugodnejše kot v večini drugih občin. Vendar Ribničanov ne bi smele uspavati, saj prav dejstvo, da so kup- oi zelo slabi plačniki — čeprav je to sicer splošen po-jaiv — lahko opozarja na marsikaj. Ves porast proizvodnje in drligi ugodni rezultati namreč ne p>omenijo veliko, če proizvodi niso prodani in če ne dobi proizvajalec plačaiuh. Počasno plačevanje računov namreč lahko tudi po-meni, da trg nelte proizvode sicer potrebuje, a se jih bo odrekel, če se bodo pogoji gospodarjenja zaostrili. Odrekel se jih bo, ker niso dovolj kakovostni, ker so predragi ali iz različnih drugih vzrokov. Proizvajalec se bo zato moral prilagoditi zahtevam trga, se pravi izr- 15. decembra -konferenca samoupravljalcev Komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Črnomelj vodi priprave na II. konferenco samoupravljalcev, ki bo v torek, 15. decembra, ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine. Konferenca bo nedvomno dolga, ker bodo na njej obravnavali celotno problematiko samoupravljanja. Med drugim, bodo govorili o samoupravljanju v gospodarstvu, v družbenih službah in v Integriranih podjetjih, o kadrovski politiki, odgovornosti samoupravnih organov, o ocenjevanju rezultatov dela, nezaposlenosti in izseljevanja itd. boljšati, poceniti proi^od-njo (morda znižati osebne. dohodke svojih zaposlenih) itd. Nekatera ribniška podjetja se zelo dobro in hitro prilagajajo zahtevam trga in vedno novim pogojem gospodarjenja. Prav v teh podjetjih občutijo potrebo po izboljšanju kvalifikacijskega sestava zaposlenih, zaposlovanju strokovnjakov, bolj ali manj poglobljenem po-slovno-tehničtaem sodelovanju, predvsem pa potrebo po najra^ičnejših raziskavah, ker le na njihovi podlagi lahko podjetja uspešno načrtujejo svojo proizvodnjo in razvoj. 2al, nekatere delovne organizacije tudi prepočasi napredujejo. Prepočasen napredek pomeni v današnjem obdobju vsaj zastoj, če ne ce- lo nazadovanje. Opressnost oziroma pomanjkanje poguma (ali znanja) za hitrej. ši razvoj pa ne škoduje le posamezni gospodarski org^ nizaciji, ampak vsej občini. Tako je promet v trgovirji v ribniški občini letos večji za 18 odstotkov, čeprav je kupna moč v občina v tem obdobju porastla za 28 odstotkov. Zaradi neiznajdljivosti ali zaostalosti ribniške trgovine kupujejo Ribničani vedno raje tudi izven svoje občine. J. P* Popisati šibke šolske malice so za telesno zdravje in počutje otroka velikega pomena. Tega se zavedajo tudi starši v ribniški občini, saj večina otrok prejema šolske malice. Nekateri otroci iz socialno šibkih družin dobivajo malico brez-piačno. Zdaj bodo v vseh šolah popisali otroke socialno šibkih staršev, da bodo ime- li natančnejšo evidenco. — r Proslave dneva JLA Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos v ribniški občini lepo proslavili dan Jugoslovanske ljudske armade — 22. december. Organizacije Zveze vojaških rezervnih starešin bodo skupno z organizacijami Zveze borcev, šolama in pripadniki JLA organizirale svečane proslave, ki bodo v vseh večjih središčih občine. Tako bo že 19, decembra proslava v Loškem potoku, 20. decembra v Sodražici in na večer pred praznikom, 21. decembra, v Ribndci. Praznovanje 22. decembra bo znova potrdilo tovarištvo in prijateljstvo pripadnikov JLA in prebivalcev. — r Cene in v Kočevju Ribnici (cene v din za kg) krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa ohrovt cvetača solata radič fižol v zrnju čebula česen korenje peteršilj rdeča pesa paradižnik jabolka hruške grozdje limone pomaranče mandarine banane jajca (za kos) Sevje Ribnica 0,95 0,90 2,00 2,10 3,30 4,00 3,70 3,90 3,00 — 3,70 5,40 5,50 4,80 11,20 — 7,80 7,55 3,40 3,80 3,50 7,90 8,70 2,90 2,50 5,20 4,00 2,10 2,20 8,40 — 2,00 3,20 3,20 5,20 5,05 5,40 5,00 5,90 5,45 5,00 6,45 6,50 — 5,60 5,70 0,90 0,95 0,95 Raj za razgrajače v Ribnici bodo razgrajači še nekaj časa brez skrbi. Vsaj tako se f da sklepati iz odgovora, ki ga je dobil odbornik dr. Božidar Voljč na svoje odborniško vprašanje, kdo je dolžan skrbeti za javni red in mir po 22. uri. V odgovoru je_ med drugim rečeno: »Postaja milice Ribnica ima sistemiziranih 12 delovnih mest, zasedenih pa 8. In še med temi 8. miličniki eden redno študira, dva pa izredno... vse to se tudi jasno odraža v doslednem izvajanju odloka o redu in miru v občini Ribnica!« RIBNIŠKI ZOBOTREBCI I v počastitev dneva republike — Pred dnevom republike so bile v vseh večjih krajih v občini proslave, katere je v glavnem organizirala šolska mladina. Ob tej priliki so bili sprejeti cicibani v pio-nirsko orgaiUzaciJo. 2al je bila predvsem v Ribnici, kjer so skupno nastopili učenci osnovne in glasbene šole, udeležba silno skromna. Nasprotno je bila na akademiji v lioškem potoku dvorana čisto zasedeim. ■ Kdo naj vzdržuje občinske ceste? — Številne razprave in negodovanja nad vzdržerranjem cest 4. re^ ite zadnjih zborih volilcev, ne nazadnje pa tudi na skoro vseh sejah občinske skupščine, so — milo rečeno — nezaupnica domači Komimali. Ce bi lahko ceste popravljali z negodovanjem, bi bile vse že asfaltirane, tako pa so večinoma podobne ementalskemu siru. Pametna in upoštevanja vredna so rassmiSljanja občanov, naj bi za posameaaie ceste skrbele na svojih območjih krajevne skupno- sti. O tem so govorili tudi na zadnji seji skupščine. Cim prej bi bilo nujno proučiti to možnost: denar za vzdrževanje cest raj bi razdelili krajevnim skupnostim, lete pa bi posamezne usluge, potem ko bi sklenile s cestnim skladom pogodbo, naročale pri Icomunali ali si kako drugače pomagpUe. Občani menijo, da bi oilo tako vzdrževanje c^ cenejše, saj je sedaj kilometer prvovrstnih lukenj od sile drag! ■ Kaj X opekamo? — Odkar je pr«d iBtom dni ribniška opekama pogorela, je predmet pogostih od-bomiških vprašanj in javnih vprašanj v tisku. Kaže, da so posa-mecsnikl čustveno na opekamo močno navezani, ko govore o veliki gospodarski škodi, ker je ni. Neiz]^bitno dejstvo je, da Je oi>ekama vrsto let proizvajala slabo opeko in kvalitetne izgube. Občinska slmpščina je imenovala posebno strokovno komisijo, ki naj prouči resnične možnosti za obstoj in nadaljevanje opekarstva v Ribnici. 'veo REŽETB Na Sinjem vrhu ob zaslužek Občard s predela Sinjega vrha so zelo nezadovoljni zaradi vikinjenega odkuipa mleka, kar je posledica zelo slabe ceste, po kateri noče nihče voziti. Tako so ljudje na tem koncu isjgubili vsak mesec okoli 10.000 din zaslužka in so tako retooč ostali brez edinega stailnega vira dohodkov. Ne morejo razumeti, da tega problema ni mogoče urediti, čeprav v Jugoslaviji tako primanjkmje mleika. Ljudje menijo, da bi morala zadruga pokazati več prizadevnosti za iireditev razmer, zlasti zato, ker so si nekateri že nabavUi drage plemenske kraive. Zakaj samo Gribeljci prizadeti? Vaščani iz Grib^ in Cer-kvišč predlagajo, naj) bi šol-s(ki avtobus vsaka dva meseca spreminjal vozni red. Zahtevo utemeljujejo s tem, da so njihovi otroci na najslabšem, ker so zmeraj najdlje zdoma. Zjutraj jih avtobus odpelje že ob 6. uri, vrnejo pa Se ob 15.30. Zakaj ne bi dalj časa zdoma ostajali tudi otroci iz drugih krajev, da ne bi bili samo dve vasi stalno prizadeti? Ker ne gre za redno avtobusno progo, temveč za šolsko vožnjo, bi se z malo dobre volje ^o vaščanom ustreči. Čez preteklost so potegnili črto z otvoritvijo posebne šole v Črnomlju je ne samo Bela krajina, temveč tudi Slovenija dobila pryo novo stavbo v ta namen - Šola je stala 1,200.000 din, odprla pa jo je gostja Ada Krivic iz Ljubljane šest let je trajalo, preden je bila uresničena želja Belokranjcev, da bi svojim duševno nezadostno razvitim otrokom omogočili šolanje doma in jim tako pomagali do poklica. Veliko kategoriziranih otrok še obiskuje redne osemletke, zato ni čudno, če je osip v BeM krajini največji v Sloveniji, kajti duševno moten otrok lahko 27. novembra je Ada Krivic, društva za pomoč duševno bam, izročila ključe nove osemletke Andreju Petku. predsednica republiškega nezadostno razvitim ose-posebne šole ravnatelju (Foto; Peter Ambrožič) Vabijo na sestanke Na krajevnih konferencah Socialistične zveee in zborih vodivcev, ki bodo te dni, bo v pbravimvi novi program javnih del za obdobje do leta 1977, razpravljali bodo o narodni obrambi ter o dedu SZDL. Ob te priložnosti bodo iavolili nove odbore. V soboto, 13. decembra ob 17. uri, bo konfeirenca v gostilni Bukovec v Kotu; ob 9. uiu v prosveitnem doami Semič. V nedeljo, 13. decembra, bodo konference: ob ?. uri: v osnoTOii šoli Vinica, v osnovni šoli Sinji vrh, v zadružnem domu Dragatuš. Ob 14. iu*I: v zadružnem domu Črešnjevec, v stavbi družbenih arganizacdj Dobliče, v zadružnem domu Griblje, v gasilskem domu Petrova vas, v osnovni šoli Stara Lipa, v gasilskem domu Stranska vas in v osnovni šoli štrekljevec. Ob 11. uri bo konferenca v osnovni šoU Stari trg. Ob 13. uri v gasilskem domu Cerkvfšče. V ponedeljek, 14. decembra, ob 17. uri, bo konferenca v samsfcem dolu v Kanižarici in v osnovni šoli črmošnjlce. Pridite na sestanke in povejte svoje mnenje! Če voziš po predpisih, »nastradaš« Kdor ne verjame, naj se z avtom pelje po cesti iz Črnomlja čez Kot proti Rožnemu dolu. Na cesti od Tajčbirta dalje so mestoma nad 50 cm visoke grbe na cestišču (izmerjeno s centimetrom!), špi-časti in veliki kamni pa štrlijo iz ceste tudi ob straneh. Voziti tod po prometnih predpisih in držati se desnega pravila, se pravi uničiti avto. Mimogrede nasedeš, in ker je prometa malo, ljudi pa sploh ne, se lahko zgodi, da čakaš več ur, preden te kdo reši. Slalom vožnja z avtom po zelo ovinkasti cesti je torej edina možnost, da se voznik s celim avtom iz Bele krajine prebije nd dolenjsko stran. Je taka pot še vredna imena ceste II. oziroma III. reda? Program javnih del doživlja popravke Teren predlaga več cestnih modernizacij in gradenj vodovodov, kot je bilo začrtanih v osnutku programa javnih del za obdobje do 1977 Te dni so bili končani se- o uvedbi ponovnega samo-stanUi s krajevnimi politič- prispevka občanov. Medtem nimi aktivi na terenu, kjer ko so se povsod strinjali z so razpravljali o prvem os- nadaljnjo pomočjo občanov nutku programa javnih del pri komvmalni izgradnji, pa za novo obdobje, obenem pa so tudi poudarjali, da bi mo- rale delavne organizacije več pomagati kot doslej. Na terenu so predlagali, naj bi še pred dokončno potrditvijo novega zakona jav- gočala prevoz tudi v zimskem času, obenem pa bi Starotrško dolino odprli za turizem in za prevoz na delo v Črnomelj. Ta cesta bi bila makadamska, potrebno pa je zgraditi okoli 3 km novega cestišča. uspeva le ob njemiu prilagojenih učnih metodah. Tako se je dogajalo, da so manj razviti otroci izpolnili šolsko obveznost v petem rezredu, p>ot v poklic tpa jim je bila s tem zaprta. Čeravno so tudi taki otroci sposobni sami skrbeti za preživljanje, ostajajo v breme družibi, ker niso bili ob pravem času deležni pravilnega šolanja. V posebnih šolah je zdaj vsega 108 belokranjsikih otrok, vseh kat^oriziranih pa je samo v čmomeljsiki občini 219 in na metiUšIkem območju 36. Cea tako pretetk-lost je Bela krajina potegnila črto! Z otrvoritvijo pouka v posebna, šoli, ki je že ciktobra v dnreh oddelkih začela delati začasno v stavbi osemletke, je začetek nove poti. Zelo ugodne delovne pogoje pa ima posebno šolstvo v novi, sodobni staivbi s 6 učilnicami, kjer lalhko sprejmejo 60 otrok v eni izmeni. Letošnji začetek posebnega šolanja , v Beli krajini je skromen, v nekaj letih pa bo šola delala s polno zmoglji. vostjo. Prav tako se ^ede na veliiko število kategoriziranih otrok že kaže potreba po nadaljevanju gradnje nove stavbe, kajti posebna šola je* letos dobila le prvi del poslopja. H gradnji je največ prispevala črnomaljska temeljna izobraževalna skupnost, prispevek je dala Metlika, s posojili pa sta pomagali tu- •r j 1 J T 1 • ““"r : del je pretresel tudi občin- nih del delavsk: sveti v pod- , . ^ Uresničiti družbeni dogovor! Zagotoviti študentom in dijakom minimalna sredstva za preživljanje, postaja akcija jetjih sklepali, koliko in za katera dela bodo prispevali denar. Prvi osnutek je v razpravah po krajevnih središčih že doživel spremembe. Re-srx> se zavzemajo za pred- Predlog programa javnih di republiška TIS in republiška skupnost otroškega varstva. Zelo lepo se je -iskazalo tudi republiško Društvo za pomoč nezadostno raajvitim osebam, ki je prispevalo opremo ža šolo. Predsednica t^a društva Ada Krivic se je udeležila otvoritve. Ko so novo poslopje za ski svet za gospodarstvo. Ta se najbolj zavzema za gradnjo sodobne ceste od Podturna preko Crmošnjic do Črnomlja ter za cesto preko Tribuč do Adlešič. Gre torej za vrsto dodatnih predlogov pri komunal- log, naj bi v program mo- ^i izgradnji, spisek predlaga- gimnazijo svečano .odprli 27, Občinska skupščina Črnomelj je na zadnjem zasedanju potrdila širši slovenski družbeni dogovor o štipendiranju, to pa zavezuje druž-beno-politične organizacije .za akcijo po delovnih kolekti- je treba ob izredni slabi kadrovski strukturi domače občine odmerjati več sredstev za izobraževanje kadrov in štipendiranje, in da je treba študentom visokih šol vasi ter na razširitvi zagotoviti vsaj 640 din Po ugodni ceni prodamo 35 rabljenih kompletnih visečih svetilk, ki so bile doslej montirane v pritličju naše trgovine. C^eleieksHI*^ ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR vih, da bi dc^ovor čimprej mesečno preživljanje, dija- postal stvarnost. kam srednjih šol pa najmanj Družbeni dogovor ima 13 550 din. To sicer ne pome-točk, bistvo pa je v tem, da bodo sedanje popreč- _____________ ne štipendije ^ visokošolce od 250 do 300 din čez noč skočile na 640 din za študente prvih letnikov fakultet, temveč bodo morale delovne organizacije in temeljna izobraževalna skupnost demizacije cest vključil cesto Zilje—^Preloka, Tribuče — Bojanci in cesto do Sinjega vrha. Semičani pa viztrajajo pri ureditvi vodovoda s prečrpavanjem vode iz Srednje vodovodnega omrežja od Kota preko Stran&ke vasi do CreS- ^^j prečiščen, njevca. Prav tako je glasna zahteva, naj bi novi program zajel uraditev osrednjega spomenika na Gričku z osvetlitvijo in odkup Zupančičeve rojstne hiše na Vinici. V Starem trgu majo sivo-je zahteve, pametne in upravičene. Ra^ bi boljšo cesitno povezavo s Črnomljem, zato nih del pa že zdaj presega vsoto, ki jo bo možno zbrati. Program javnih del za obdobje od 1972 do 1977 bo ponovno obravnavan na bližnjih konferencah SZDL in zborih volivcev, tako da bo že do konca decembra pre- nezadostno razvitim kom v naši republiki. novembra, je več govomilt-kov poudarjalo, da otvoritev ni le belokranjskega pomena, temveč p>omeni izreden napredek v merilu vse Slovenije, saj je to prva nova stavba, namenjena šolanju otro- V izgubo le zaradi tradiciie Oskrba mesa v Starem trgu postaja problem -Majerle sicer seka, toda v lastno izgubo , . . , Majerletova gostilna m me- prOTr^ati^ plo^j^^akega^ predlagajo rekonstrukcijo ce- snica obstajata v Starem trste od Starega trga do Tan- gu že več deset let. Sedanji če gore, od tam pa preko gospodar Ivan jo je od očeta Finkov na Dobliče. S tem bi prevzel leta 1941 in do letoš- bila cesta krajša in bi omo- nje zime ni bilo posebniili te- ■ TELOVADNI NASTOP NA> VDUSIL — Cicibani In pionir)!, ki vadijo v (dcviru TVD Partizan, ao priredili akademijo v telovadnici nove šole t LoUL StarSem in drugemu občinstvu so pokazali, kaj ao se pri sploSnl vadbi naučili v jesenskem casu. Nastop Je selo uspel, priprave pa Je vodila strokovna včlidljlca Marija Kunič. ■ PESEK JE PRIPRAVLJEN — Krajevna skupnost Jenavs^ klan-cdh v mestu navozila kupe peska za posip. Tako so pripravljeni za primer, de bi čees noč nastala poledica ali če tal naenkrat zapadlo dosti snega. ■ V LOKI JE LUC — Temo v okolici stadiona v Loki Je pregnala novo nameščena žarnica na Javni razsvetljavi, tako vsaj bližnjih stanovalcev zvečer ne bo strah Iti Iz hlSe. Pravijo pa, da hi blU zelo hvaležni, če bi kr^evna skupnost poskrbela Se za eno luč. ■ NAMESTO GOSriLNE DELIKATESA — Gostinsko podjetje Črnomelj Ima v načrtu preurediti svoj lokal pri železniSki postaji. Tu bodo uredili delikateso in bife. Načrti so že v izdelavi in kaže, da bo do gradbenih del priSlo že v kratkem. ■ KRITIKA ZARADI CEST — Na nedavnem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti s predstavniki občinske skupščine Je bilo precej kritike na račun Cestnega podjetja, ker so nekatere ceste tako slabe, da postajajo že nevarne za promet. ■ KMALU DEDEK MRAZ — DruStvo prijateljev mladine Je začelo po delovnih kolektivih zbirati prispevke, da bo za novo leto po Šolah vsaj skromno obdarilo vse otroke. Prosijo, naj bi prispevke čimprej nakazali! ■ TOKRAT USPEH — Drugič sklicani seminar za varstvo ostarelih občanov je odlično uspel. Olcoll 40 ljudi Je posluSaJo dve zanimivi predavateljici, ki sta udeležence navdušili tako, da so obljubili takoj organlzlratji pomoč za okoli 120 ostarelih občanov. sameanika. Dolžni so kriti razliko, ki jo študeait dobi od doma ali iz drugih virov. Za uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju so se družbeno-politične sile v CmomUJu resno zavzede, posebno 1» Socialistična zveza. Ne bodo se zadovoljili z obljubami, da bodo te stvari v kolektivih reševali, kadar bodo prišle na vreto, temveč bodo vztrajali na tem, da je treba v vsaki de-lovni organizaciji čimprej od dogovora na papirju preiti k dejanjem. Preioka je na istem Predsednik Socialistične zveze ra Preloki se na sestankih poteguje za preložitev dveh strmih klancev na cesti proti vasi. Opozarja, da se bliža zima in sneg, šolski avtobus, ki voeii otroke na Vinico, pa spet ne bo mogel izpeljati klanca. Vaščani se bojijo prakse prejšnjih let, ko so morali vsako Jutro Še v temi riniti avtobus in odmetavati sneg. F. P. ' _ v 15. novembra sta na črnomaljskem matičnem uradu potrdila 50 let skupnega življenja Ivan in Katarina Grabrijan iz Adlešič. Ganjena sta bila nad lepo organi* ziranim obredom, ki ga je vodil Janez Žimič, s katerim je slavljenec pred 27 leti zastopal Belokranjce na Kočevskem zboru odposlancev. Veliko slavje je sledilo na domu, kjer so se zbrali vsi štirje sinovi in obe hčeri z družinami. Slavljenca sta kljub 75 letom prečula vso noč. Iskreno jima čestitamo z željo, da bi doživela še mnogo srečnih let v krogu svojih najdražjih! žaiv. Ko je novi zakon gostilničarju in mesarju prepove-dail klati, je nastalo vprašanje, kdo bo Starotrško dolino oskrbovan z metsom. Potrošnja je tu zelo majhna, tako da se*zadrugi sploh ne splača odpreti lastnega lokala. Izguba bd bila v tem primeru že vnaprej zagotovljena. Zmenili so se, da bo MajeiHe samo sekal meso, kupoval pa ga bo v čomomalj-stoi klaivnid. Rečeno, storjeno. Toda mesar ugotavlja, da zdaj dela z ii^^ubo. Proda o-koli 80 kg mesa na teden, ponj mora s stvojim aivtom t 18 km oddaljeni Črnomelj, plačuje elektriko, vzdržuje lokal, kupuje ovojni papdir, pri tem pa ob tedenskem obračunu dobi okoli 30 ddn. S tem denarjem ni krita niti vožnja do Cmomljal Majerle skuša pri zadrugi doseči malo boljše prodajne pogoje, z delom pa ne bo prenehal, saj je izjavil: »Ne morem pustiti ljudi brez mesa, čeprav ga malo pojedo. Kaij bodo rekli. Če bi odnehal, saj je naia mesnica obstajala, kar pomnim!« Vprašanje pa je, koliko časa bo pri Izgubi l^ko vztrajal sor mo zaradi tradicije. Ob srebrnem jubileju zadruge Za več kot desetletno delo spominska darila Takole je bilo v tovarni BETI, ko so si gostje ogledovali novi obrat. (Foto: R.Bačer) Zadružni svet in koleiktiv Kmetijske zadruge _Metlika sta v okviru praanovanja občinskega praznika počastila tudi 25-detndoo obstoja zadruge. Na Vmomeru so imeli slavnostno zasedanje, ki ga je vodila predsednica zadružnega sveta Marija Starc, nato pa so po govoru direktorja inž. Janeza Gačnika in ipredsednika občinske skupščine Ivana 2eleta dali pri-zinanje 19 članom kolektiva, kii delajo v zadrugi nad deset let. Doslej se svojim dolgoletnim delavcem še niso nikdar oddolžili, Pa tudi slovesnost ob srebrnem jubileju je bila skromna, a zato isikrena. Nagrajenci so dobili v spomin zapestne ure. Med 19 člani kolektiva so še štirje, ki spremljajo razvoj zadruge več kot 20 let, trije pa so v kolektivu preživeli nad 15 let življenja. Med prvimi, ki so prišli v metliško zadrugo in so vsa leta vztrajali pri njej klub zelo nizkim osebnim dohodkom v prejšnjih letih, so: Ivanka Vraničax, Ernest Sa-uer,' Angelca Radoš in Tone Kralj. Njmi gre še posebna zalivala in pri2nainje, zlasti zato, ker so bili toplih besed malce pozno deležni. „Fantje, med zadnjimi smo!“ Takole Jožica Fendre, upravnica pošte v Metliki, spodbuja pismonoše k zbiranju naročnikov za »Dolenjca«, vendar ji hitro postrežejo z odgovorom: »Nimamo več kaj zbirati, ko je že vsak naročen!« Po mnenju upravnice je podeželje res zasičeno z domačim časnikom, saj je zelo redka hiša, kamor ga poštar ne nosi, pač pa je v mestu po blokih še nekaj možnosti za zbira- nje novih naročnikov. Prav te stanovalce bodo poštarji knaalu obiskali. Tovarišica Jožica je doživela že 10 naših akcij za nove naročnike. Metlika se je prejšnja leta res dobro odrezala, zato je rassumljivo, da je zdaj manj možnosti za večji uspeh. Na vprašanje, kaj bi Ijiidje rekli, če »Dolenjca« sploh ne bi bilo več, pa je upravnica dejala: »Tega si ne morem predstavljati. Neverjetno huda kri bi bila! Saj so ne]^-teri tako neučakani, da že ob sredah pošljejo otroka na pošto vpra^t, če liismo morda Dolenj-sikega lista že dobili. Prav tako je velika zamera, če kateri od poštarjev zboli. Ljudje ne sprašujejo za pošto in pisma, temveč so pritožbe samo zaradi nepravočasne dostave lista.« Znani so najboljši med najboljšimi Letošnje tekmovanje v pridelovanju najboljših vin je bilo za občinski praznik končano - Med 85 vzorci izbrali 6 najboljših - Janko Pečarič ponovno prvi, njemu enak je pri črnini Franc Stariha Da niso le denarne nagrade tiste, ki vinogradnike privabijo k tekmovanju, se je videlo že lani, letošnje izkušnje pa so to spet potrdile. Sklad za pospeševanje, zasebnega kmetijstva v metliški občini je preko sekcije za kmetijstvo pri občinski kon- nikom gre torej bolj za dobro ime in sloves njihovega vina, čeravno nihče ne trdi, da Za kmeta tudi 500 ali 250 din nič ne pomeni. Komisija priznanih slovenskih enologov je pod vodstvom prof. dr. Veseliča ugotavljala, kateri od 85 predlo- ferenci SZDL prispeval 6 de- ženih vzorcev vin so najbplj-narnih nagrad, najvišja pa ši. Vzorci so bili brez imena, je znašala 500 din. Vinograd- taiko da ocenjevalci niso ve-—1-------------------------------- deli, čigavo vino poskušajo. Zanimivo, da je med letošnjimi nagrajenci že nekaj lanskih zmagovalcev, zlasti pa je Janko Pečarič iz CuriJ kot pridelovalec belega vina dokazal, da mu zlepa ni enakega. Vinska klet je sicer pridelala najbolj kvalitetno od 600 din, 336 „Manov oa ima dohodke. M 155 je problematičnih v metliški občini je 2022 zaposlenih, od teh 1937 v 14 pomembnejših delovnih organizacijah. Zasltižki ljudi so v nekaj primerih še porazno nizki. Podatki kažejo, da še 156 ljudi zasluži na mesec presenetil kot najboljši Prane Stariha iz Drašič, drugi najboljši je Stanko Vraničar iz Čuril, tretji pa Jože Nemanič iz Zelebeja. Vsi trije so prav tako dobili nagrade. Za uvrstitev na 4. in 5. mesto sta dobila pismeni diplomi Niko Pečarič iz Drašič in Jože Bučar \z Grabrovca, Ob razglasitvi rezultatov je bila v hotelu »Bela krajina« prisrčna slovesnost, na kateri je govoril inž. Janez Gačnik, predsednik sklada za pospeševanje kmetijstva in pre^ednik občinske konference SZDL v občim, hd je tudi razdelil nagrade in priznanja. ter se vinc^radnikom zahvalil za sodelovanje. V Delavcem v tujini Vodstvo sindikata v Metliki bo v dneh pred novim letom povabilo na sestanek vse domačine, ki delajo v tujini in bodo takrat na obisku doma. Razpravljali bodo o njihovih pravicah po mednarodni konvenciji, o možnostih zaposlovanja v tujini in doma. Zadnje mesece so se nekateri že začeli vračati. V Metliki za sposobne, zlasti kvalificirane delavce, ne manjka služb. Vsak začasni izseljenec bo dobil na dom še pismeno vabilo. Zdaj gre za tedne M^tem ko so Gradčani dolgo čakanje na vodovod, ki je-trajalo leta in mesece, že preživeli, opravljajo te dni zaključna dela s F>olaga-fijem cevi do mosta pred naseljem. Pitna voda je samo še vprašanje tednov. Celotna investicija (700.000 dinarjev) bo letos končana. Z njo bo grajenih 4700 m cevovoda s potrebnimi stranskimi objekti, kot so jaški in drugo. Prejel je denarno nagrado 500 din. Drugo in tretje mesto za belo vmo je komisija prisodila Karlini Bajuk iz Drašič in Francu Žuglju iz čuril. Oba sta dobila po 250 din nagrade. S kvaliteto črnega vina je stalo tradicionalno, s čimer bi metliškemu vinogradništvu v dobršni meri vrnili sloves, ki ga je nekdaj Imelo, Zatem je bila v mali dvorani hotela odprta še pokušnja nagrajenih vin. pa ima osebne dohodke, se gibljejo med 600 in 800 dinarji, Treba bo čimprej ugotoviti, zakaj tako, in ljudem z najnižjimd dohodki-^oma-gati. Seveda, če ne gre za lenobo. Vgrajenih 960.000 din Nove čistilne naprave na metliškem vodovodu, ki so jih odprli za občinski praznik na Veselici, so veljale 410.000 din, črpalnica 120.000 din, rezervoar za industrijski vodovod tovarne BETTI in okoli 1300 m cevovoda pa je stalo dobrih 430.000 din. Ta- ________________________________________________________________ Proizvajalcem mleka bo le- Ob razglasitvi znciagovalcev ^ tosnje prvo tolanovanje, W je Kralj. Set koopera- ga Je V počastitev občinskega cije v domači zadrugi, po- prisotnosti vseh občinskih odbornikov in števUnih go- 1500 tulipanov za BETI stov je inž. Gačnik izrazil Ob otvoritvi obrata kodran-upanje, da bo tekmovanje za ike v metliški BETI, je najboljši vinski pridelek po- g. Bark, (predstavnik holand- ske tovarne Neveda, s katero BETI sodeluje, izročil- v dar 1500 Čebulj ic svetovno znanih holandsikih tulipanov, že spomladi bo živo pisano polje cvetja krasilo okolico metliške tovarne. Spodbuda tudi proizvajalcem mleka s 14.106 litri oddanega mleka v zadnjih dveh letih je Štefka Kukar iz Podzemlja postala občinska prvakinja - Še 9 nagrajenih! dustrijskega vodovoda pa so pridobili 5-krat večjo zmogljivost čistilnih naprav na mestnem vovodu. Stare čistilne naprave so bile zgrajene leta 1984, upoštevale so porabo vode za 1700 prebivalcev, nove pa zagotavljajo sodobno čiščenje vode za 3400 prebivalcev mesta. najboljši proizvajalci mleka prejeli še pismena priznanja. Letos zelo mirno Ce štejemo še soboto, so štirje praznični dnevi ob koncu novembra minili veliko bolj mimo, kot je v navadi, V teh dneh je bila kljub močno povečanemu prometu ena sama lažja prometna nesreča na območju metliške občine, pa tudi sicer miličniki niso imeli dosti dela. Posredovali so le v manjšem izvedu v hotelu. Ugotavljajo, da je večkrat med navadno soboto in nedeljo veliko več nevšečnosti, kot jih je bilo tokrat v štirih dneh. Čez zimo še po starem Na predlog veterinarske inšpekcije bodo s preselitvijo na novo sejmišče Metličani počakali do pomladi. Kakor je bilo občanom obljubljeno, so bila sicer vsa dela za I, fazo gradnje sejmišča končana, manjkajo pa še tehtnica, staje za privezovanje živine in napeljava vode. Letos je bilo v sejmišče -vloženih nad 300.000 din, za dokončno izgradnjo s poslovnim jn gostinskim objektom vred pa bo treba odšteti še enkrat toliko. V klavnici se je začelo 2. decembra so začeh preurejati metliško klavnico. Investitor je Kmetijska zadruga Metlika, dela pa opravlja domače komunalno podjetje, Po pogodbi bo preureditev veljala 540.000 din, dela pa bodo končana do srede aprila 1971. Kla-vnico bodo uredili tako, da bo ustrezala republiškim predpisom. J. Kamnikar v petek, 20. novembra, so se čmoriMjci poslovili na ljubljanskih Zalah od profesorja Janeza Kamnikarja, ki je v najlepših letih podlegel zahrbtni bolezni. Znan je bil po Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je služboval, najdlje pa je bil v Črnomlju. Tu si je tudi ustvaril dom. Kako je bil priljubljen med učenci, je pričala številna udeležba na pogrebu. Vsi so hoteli spremljati svojega profesorja na poslednji poti, ker so ga imeli radi zaradi doslednosti, obširnega znanja in pravičnosti. ■ Razen učencev osnovne šole so se od njega poslovili tudi dAjaki gimnazije, pedQ.goški sodelavci, njegovi sošolci, starši šolarjev in številni prebivalci Črnomlja. Mladinski pevski zbor mu je v slovo zapel, v imenu Belokranjcev pa se je od njega poslovil ravnatelj osnovne šole Andrej Petek. Odličnega profesorja bodo v Beli krajini ohranili v najlepšem spominu, —ap praznika organizirala Kmetijska zadruga Metlika, gotovo lepa spodbuda in hkrati priznanje za nehvaležno delo. Deset najboljših proizvajalcev mleka v občini je prejelo denarne nagrade od 150 do 500 din, ki jih je prav tako prispevala zadruga. udaril, da si zadruga prizadeva organizirati še večji odkup, predvsem doseči čim boljšo kvaliteto mleika. Prav kmetovalcem, ki so v letu 1969 in letos oddali največ najboljšega mleka, so tudi pripadle nj^ade. Prvo nagrado v znesku 500 din je dobila Štefka Kukar SPREHOD PO METLIKI Kaj pravi vodstvo SZDL Izvršni odbor občinske konference SZDL v Metliki je 3. decembra ra25>ravljal o evidentiranju kandidatov, o reorganizaciji krajevnih organizacij in občinske konference ob uveljavljanju delegatskega sistema ter o ustanovitvi belokranjske kulturne skupnosti in organiziranju sosedske pomoči. Vodstvo SZDL je na tem sestanku reševalo pomembne zadeve, vsekakor pa bo potrebno za uresničitev nalog dobro sodelovanje in pomoč terena. ■ AKADEMIJA V PROSLAVO REPUBLLSKEGA PRAZNIKA je bila let06 slabo obiskuia, čeprav je igralska skupina »Osip Sest« pripravila zelo kvaliteten program. Pohvaliti moramo mlade izvajalce, predvsem sceno In režijo, medtem ko so bile pesmi domačina Boža Končarja, na katerih je slonela iz Podzemlja, ki Je ^v tem • akadenilja, za marsikoga teže Prvonagrajena Štefka Kukar (desno) in štefaničeva iz Kapljišč na podelitvi priznanj v hotelu Bela krajina. (Foto: R. Bačer) času oddala 14.106 litrov mleka s povprečno tolščo 3,7 odstotkov, Za mjo se zvrstijo: Janez Štefančič iz Kapljišča s 13.207 litri oddanega mleka in 3,8 odst, tolšče; Matija Brine iz Skrilj z 10.608 litri mleka In 3,8 odst. tolšče; Martin Kaštele iz Radovič z 10.244 litri oddanega mleka in 3,8 odst, poprečne tolšče; Bara Kozjan iz Radovič z 9,264 litri mleka in 3,7 odst, tolšče; Vida Zepuhar s Sel z 8.536 litri mleka in 3,7 odst. tolšče; AiiVDn Kralj iz Krasin-ca z 8.228 litri mleka in 3,9 odst. tolšče; Jože Hlebec Iz Boršta s '^•475 litri mleka in 3,7 odiStot. tolšče tef Marija Muc z Dol s J.440 litri mleka in povprečno 3,7 odst, tolšče. Poleg denarnih nagrad so razumljive. ■ NOVA ŠTEVILKA DELOVNE SKUPNOSTI tovarne »Beti« je izšla prav za občinski praznik ob otvoritvi obrata kodranke. Dvojna 7. in 8. številka prinaša mnogo zanimivega gradiva, med katerim velja omeniti predvsem intervju o proizvodnji v novem obratu kodranke. Skoda je le, da je zaradi naglice številka izšla brez zadnje korektiu«, ki bi lahko odpravila mnoge nepotrebne pravopisne in tiskovne napake. ■ ZADNJI METLIŠKI SEMENJ, ki so ga zaradi praznikov z običajnega torka prestavili na sredo, je bil zelo slabo obiskan. Pogrešali smo tako kupce kot prodajalce. Na trgu sta bili samo dve stojnicd z manufakturnim blagom, suhorobar, prodajalec kiča in pa kaka desetina kmetic, večinoma hr. vatskih, ki so prinesle na prodaj purane in živila. ■ ŠTIRIDESET UČENČEV MET. LISKE OSNOVNE ŠOLE se j« pred kratkim z avtobusom odp©. Ijalo v ljubljansko ,(^>ero gle^t balet Gij^lle, v katerem je kQ>t gostja nastopila odlična ruska ple. salka. Tako so se tudi nekateri mladi Metličani seznanili z vrhunskimi dosežki baletne umetnosti, ■ I.ETOŠNJA TOPIA JESEN je poskrbela za marsikatero prese, nečenje. Tako je učenec Mitja Pavlovič 1. decembra v Špitalski dragi našel cvetoče in zrele rde-če Jagode. Ce se bo lepo in toplo vreme potegnilo še v drugo polovico decembra, kot nam obetajo vremenoslovci, bomo letos res do« živeli le{S zaključek pozne jeseni. ■ RAZSTAVA »PODOBE PO. VOJNE Metlike« v B^okraivJ* skem muzeju je bila pretekli te« den razširjena s fotografskim materialom, ki prikazuje razvoj tovarne BETI, Ker bo razstava odprta do konca tega meseca, ponovno vabimo zlasti Metličane, da si jo ogledajo, ^ metliški tednik 50 (1081) ^ ^ _ 10. XII. 1970 Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI LIST 19 Do načila manjka še 1,200.000 din Do konca novembra so zaposleni, kmetje, obrtniki, upokojenci in delovne organizacije prispevali za grmsko in bršlinsko šolo več kot 8,762.000 din. Samoprispevek bodo občani plačevali še do februarja prihodnje leto. Da bo načrt zbiranja denarja zadovoljivo izpolnjen, bo treba dobiti še 1,200.000 din. Pri tem računajo zlasti na prispevke delovnih organizacij. Krajevna skupnost v Novem mestu je 4. decembra opozorila vse tiste delovne organizacije, ki se še sploh niso odzvale priporočilu občinske skupščine; med temi pa so zlasti trgovska podjetja. Obiski in izkušnje Novomeška krajevna skupnost je navezala letos stike s krajevnimi skupnostmi v Celju in Ljubljani. Do zdaj so si predstavniki tudi že izmenjali obiske. Pri tem so se zlasti zanimali, kako kje urejajo komimalna in druga vprašanja. IzmenjaJi so tudi statute. Sklenili so, da bodo stiki stalni. Dopolnjen odlok Na zadnji občinski seji so sprejeli odlok o komunalni ureditvi in zunanji podobi naselij v novomeški občini. Delovne in druge organizacije in občani bodo poslej lahko odlagali zemljo in drug gradbeni material le na posebej določenih odlagališčih. Določil jih bo upravni organ, potem ko bo ugotovil, da lokacije ne bodo škodile najrazličnejšim namenom (kmetijstvu, gozdarstvu, komunalnim napravam) in ne bodo kazile podobe krajev. Šola v Škocjanu že pod streho Izredno jesensko vreme je pomagalo gradbincem, da so precej več del opravili, kot so mislili. Na roko jim je šlo tudi pri gradnji nove osnovne šole v Škocjanu, kjer so te dni postavili že streho. Zdaj pa res ni nobenega dvoma več, da bodo v šolskem letu 1971/72 otroci in v^oji-telji dobili novo Solo. Dokumenti samoupravljanja v počastitev 20-letnice samoupravljanja je priredila Studijska ‘ knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu razstavo glasil delovnih kolektivov in najrazličnejše literature o razvoju samoupravljanja pri nas. Bogata je predvsem zbirka razstavljenih tovarniških glasil iz krajev širom po Dolenjski. Zbirka ima posebno vrednost tudi zategadelj, ker obiskovalca vsaj okvitTio pouči o tem, koliko dajo na obveščanje kot podlago ■ samoupravljanja v podjetjih. Novi oddelki za odrasle Šolski center za gostinstvo iz Novega mesta namerava v kratkem odpreti dva oddelka za pridobitev kvalifikacij gostilničarja, kuharja in nataikarja. Za poklic gostilničarja traja poiik 9 tednov, za kuharje in natakarje pa 27 tednov. Ta program se po obsegu približuje programu redne gostinske šole, ki drugače traja tri leta. Za šolo se je prijavilo že nekaj kandidatov iz Bele krajine. Dolenjske in Spodnjega Posavja. ^NADALJEVANJE OBČINSKE SEJE: Tri mesece za program Dominvest mora v treh mesecih pripraviti urbanistični program občine -V naselju Nad mlini bodo triplex garaže - Sedem ur razprave Občinska seja, ki 'je bila 25. novembra zaradi nesklepčnosti prekinjena še med razpravo o dejavnosti in problematiki delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, je bila pretekli četrtek obiskana tako dobro, kot že dolgo ne. Razpravi o tej točki dnev-n^a reda so odborniki posvetili skupno skoraj sedem ur: sprejeli so vrsto sklepov, ki naj zž^otovijo hitrejši napredek teh delovnih organizacij. Strinjali pa so se, da te organizacije prepočasi sledijo hitremu razvoju občine, še pK>sebej željam občanov. Spremenjene življenjske navade zahtevajo višjo raven, komimalne urejenosti, v novomeški občini pa sta pomanjkanje denarja in stro- kovnjakov glavni oviri, da bi tudi to področje dohitevalo splošni razvoj občine. Odborniki so se zavzeli za dosledno urbanistično programiranje v občini in za usklajevanje, in sicer od projektiranja do urbanističnega komunaln^a urejanja. Tudi inšipeskcijsko službo bo potrebno okrepiti, ker je zdaj inšpeiktorjev premalo, njihovo ukrepanje pa jsato večkrat le simbolično. Prav zato so poaneje tudi sprejeli sklep o prepovedi parcelacije v mestu in nekaterih primestnih naseljih, še ix)se-bej pa so nalogi podjetju Dominvest, da v treh mesecih naredi urbanistični program, ker je novomeška občina edina v Sloveniji, ki ga še nima. Za stare ljudi - dom počitka Pri občinski konferenci SZDL bo posebna komisija usklajevala pomoč ostarelim občanom 4. decembra je občinska konferenca SZDL pripravila posvet o ostarelih občanih v novomeški občini. Pedagogi, zdravniki, socialni delavci m predstavniki delovnih organizacij ter družbenih služb so se pogovarjali o analizi, ki jo je pripravil Center za socialno delo. V novomeški občini je kar 454 ostarelih ljudi, ki nimajo urejenih življenjskih pogojev. Strb za te ljudi je bila doslej zvečine preipuščena posameznikom, socialnim službam in humanitarnim organizacijam. Na posvetu so se zmenili, da ustanovijo pri občinski konferenci SZDL komisijo, MAJHNI SO SE LOTILI VELIKEGA DELA Dva kilometra močne volje Prebivalci Orešja si bodo sami zgradili več kot dva kilometra dolgo cesto do Šmarjete čeprav Je sijalo sonce, de cembersko popoldne ni bUo toplo: vaščani Orešja prt Smarjeti pa so bili vseeno prepoteni, ker so neutrudno vihteli krampe in zabadali lopate, v decembru ao dnevi muhasti, zato so delali vse proste dni ob dnevu repubh ke. Drago Steasinar in Aloja šutar pravita o delovnih načrtih vasi: »Jeseni in pozimi, V Novem mestu gostuje znani orkester iz Firenc v ponedeljek, 14. decembra ob 19.30, bo v novomeškem Domu kulture nastopil simfonični orkester Pitti iz Firenc. Pod vodstvom dirigenta Umberta Cattinija bo izvedel tri dela: uverturo k Rossinijevi skladbi »Tan-cred«, Viottijev »Koncert št, 22 za violino in orkester« in Schubertovo »Simfonijo St. 1 v D-duru«. Solist bo Cri-stiano Rossi. Italijanski glasbeniki bodo v Novem mestu nastopili med krajšo turnejo po Sloveniji. Prireditev je omogočil Festival iz Ljub-Ijahe. ko je blata in n>okrote preveč, naš kraj nima primerne ceste do šmarjete in Škocjana. 2e od 1934. ieta Je zorel načrt, da bi nas cesta povezala z dva kilometra oddaljeno šmarjeto.. Pred sedmimi leti se je malo premaknilo, a so prehitro vrgli puško v koruzo. Zdaj smo krepko zavihali rokave in se lotili težavne naloge. Prepričani smo, da jo bomo z združenimi močmi zmogli. Vse bomo sami zbrali in prispevali, le denarja za buldožer in traktore ne bomo ' mogli daiti. Prepričam pa smo, da nam bosta občinska skupščina v Novem mestu ter krajevna skupnost šmarjeta pomagah iz cadroge. Ce se bomo do konca zadolžili, tedaj tudi ceste ne bomo mog- li vzdrževati. Zares ne zalite-vamo preveč.« Razen redkih izjem so vsi vaščani prijeli za delo. Nekaj posameznikov Se čaka, ker niso čis.to prepričani, da bo uspeh. Delovni zanos pa kaže, da bodo prebivalci Orešj^ tokrat uspeli. S. DOKL Krožki ddf^jo Odkar so se v Smarjeti preselili v novo šolo, je precej poraslo zanimanje za iz\'en-šolsko dejavnost. Zlasti so delavni namiznoteniški, košarkarski, rokometni in strelski krožek. Veliko besed so posvetili garažam v stanovanjskih naseljih. Sklenili so, naj ostanejo obstoječi zazidalni načrti nespremenjeni — v naselju Nad mlini bodo torej triplex garaže. Prav tako naj ostanejo lokacije za zahtevnejše garaže nespremenjene, Dominvest pa naj preuči tudi možnosti za gradnjo cenenih garaž v novomeških naseljih, ker po njih ljudje najbolj sprašujejo. Odborniki so v ra^ravi pregledali delo Dominvesta, Komunalnega podjetja, podjetja Vodovod, Elektra, Podjetja za PTT promet ter Javnega kopališča. Pralnice perila in kemične čistilnice. Vodovod že v 12 vaseh v krajevni skupnosti Škocjan so v zadnjih letih svojo dejavnost usmerili v glavnem v issgradnjo vodovodov. Čeprav SQ vložili precej naporov, je 17 vasi še vedno brez vodovoda, 12 pa jih je dobilo tekočo vodo v zadnjih letih. ki bo usklajevala delo vseh tistih, ki naj skrbe za socialno ogrožene stare ljudi. Da pa ne bo ostalo samo pri besedah, bo EK>trebno zbrati več denarja. Zavzeli so se tudi za ureditev doma počitka v novomeški občini. Predlagali so, da bi bU najbolj primeren invalidski dom v Dolenjskih Toplicah. Dokončno b^o o tem sklepali pozneje, predl<^ bosta obravnavali občinska konferenca SZDL in občinska skupščina, ki bosta spregovorili, tudi o progranM za pomoč in varstvo ostarelih ljudi in začrta- li dolgoročnejše reševanje teh težav. S. DOKL NOVOLESOV pogled naprej Nenavadno je, da se podjetje, ki je povsem moderniziralo svojo proizvodnjo in rekonstruiralo tovarno, podjetje, ki ima danes blizu 1.200 delavcev, katerega proizvodnja bo dosegla približno 100 milijonov dinarjev, izvoz pa bo vreden okrog 2,7 milijona dolarjev — odloča za združevanje. Prav tak je Novolesov primer. Za vaJke dolenjske pojme je Novoles celo velikan, tudi v slovenski lesni indtistriji ne sodi med majhne. Nasprotno: njegov letošnji izvoz je največji v lesni stroki. Po vrednosti proizvodnje je Novoles četrti med industrijskimi podjetji novomeške občine, po izvozu je celo na tretjem mestu. Zavedati pa se je treba, da je izvoz na prebivalca v novomeški občini znatno večji od slovenskega in jugoslovanskega poprečja. In kljub temu se Novoles odloča za združevanje. Šesterica slovenskih podjetij lesne industrije se bo bržkone prihodnje leto tudi formalno združilo: Brest, Javor, Marles Me- blo, Novoles in Stol. Združeno podjetje — to so za zdaj šele načrti — bo štelo, izračunano po današnjih številkah, 7.643 delavcev. Vrednost prodaje te šesterice je bila lani 610 milijonov dinarjev, konvertibilni izvoz 12 milijonov dolarjev in podjetniška akumulacija je bila vredna 81 milijona dinarjev. Med 45 podjetji v Sloveniji je teh šest predstavljalo VĆČ kot tretjino slovenske lesne industrije. Novoles se bo v okviru predvidenega združevanja specializiral v proizvodnjo kosovnega pohištva, stilnega pohištva ter proizvodnjo vezanih, oplemenitenih in gradbenih plošč. V izkoriščanju in predelavi lesnih odpadkov pa ima podjetje še nove možnosti za napredek. Novoles očinto misli na jutri, ko bo v zares razvitem tržnem gospodarstvu mnogo laže živeti v združenem kot v samostojnem podjetju. Zato njegova odločitev ni nenavadna, ampak je premišljen korak, ki naj prinese še boljše delovne uspehe. J. S. SOGLASNO SPREJET ODLOK: Konec prekupčevanja z zemljišči! Odborniki so sprejeli odlok o začasni prepovedi parcelacije v Novem mestu in k.o. Težka voda, Stopiče, Smolenja vas in Potov vrh Pred nekaj tedni smo pisali, kako je v Novem mestu mogoče s prekupčevanjem z zemljišči dobesedno obogateti. Zasebni lastnik zemlje je namreč prodajal kvadratni meter zemlje po 30 dinarjev, kupca pa bodo morali plačati še 20 dinarjev prispevka za komimalno opremo, zraven t^a pa še niso na jasnem, če bodo sploh lahko gradili, ker so kupovali zemljo tam, kjer naj bi gradili svoja stanovanja strokovnjaki novomeške Iiraustrije motornih vo-2sil. Na srečo so odborniki na zadnji občinski seji sprejeli odlok, ki bo podobne izprijenosti, Id niso več samo moralni grehi in vprašanja vesti, poslej onemogočil. Odborniki so namreč so-gla^o sprejeli odlok o začasni prepoved parcelacije na območju mesta Novo mesto in nekaterih primestnih naselij. Republiška skupščina je letos razpravljala o težavah v našem komunalnem gospodarstvu: takrat je skleni- la več ukrepov in priporočil ter nalog za nadaljnji razvoj komimalnega gospodarstva. Hkrati je priporočila, naj občinske skup-Sčme še bolj upoštevajo določbe republiškega zaJcona o urbanističnem planiranju: gre za prepoved parcelacije zemljišč na območjili, za katere se predvideva izdelava zazidalnih mičrtov. Mislijo že na prihodnje leto Na ponedeljkovi konferenci ravnateljev šolskih zavodov in predsednikov šolskih svetov iz novomeške občine so razpravljali o izhodiščih za financiranje vt^joje in izobraževanja v letu 1971, nagrajevanju tistih učiteljev, ki kot izredni Študentje na višjih tn visokih šolah v redu opravljajo Izpite, sklenili pa so tudi, da bodo nagradili pet Sol, ki so se najbolj iz-kaz:ale pri izvenšolski dejavnosti. Omembe vreden je tudi sklep konference, da gre amortizacija od Šolskih nepremičnin v celoti na skupen račun. Predstavnik podjetja Contal Karel Kumše je pred ravnatelji ob tej priložnosti demonstriral nekatere sodob-ne učne pripomočke, ki jih to podjetje Izdeluje, Tudi v'Novem mestu je potrebno načrtno urejati in graditi naselja, zato je občinska skupščina sprejela odlok, ki prepoveduje parcelacijo zemljišč. Začasna prepoved naj velja toliko časa, dokler ne bodo za posamezne predele znotraj tega območja ali za posamezna območja izdelali zazidalnih načrtov ali pa uredili ustreane lokacijske dokumentacije. Začasno je prepovedana parcelacija v celotnem Novem mestu in v katastralnih občinah Težka voda, Stopi- če, Smolenja vas in Potov vrh, se pravi povsod tam, kjer je najrazličnejša pre< prodaoa zemljišč najbolj možna in kjer lahko posamezniki s prodajo zemlje, ki postaja pripravna za zidanje, obogatijo, ne da bi sami v zemljo karkoli vložili. J. S. Spremenjen zazidalni načrt Brez pripomb so odborniki sprejeli predlog o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Majde Šilc — Ragovska. Spremembe so i>ile potrebne, ker bo del predela vrstnih hišic spremenjen v enodružinske; namesto petih enot vrstnih pa-viljonskih hiS ob Krki bo prostor za uslužnostno obrt, deloma bodo premaknili lokacijo Jakčevega ateljeja, dokončno pa so locirali otroški vrtec, ki ga že gradijo. Kakšno vodo bomo imeli? Dolenjski vodovod se bo napajal iz izvira »Jezero« v Družinski vasi / Lani je bila narejena »Študija preskrbe Dolenjske s pitno vodo«, ki naj bi omogočila načrtno gradnjo vodovodnega omrežja. V novomeški občini tvori osnovo celotnemu sistemu bodoči dolenjski vodovod, ki naj bi povezoval vse vodovode od Dolenjskih Toplic do Šentjerneja. Ta študija je predvidela tri možne vodne vire za bodoči vodovod: izvir Temenice v Luknji z minimalno izdatnostjo 550 litrov na sekundo, izvir Radešce v Podturnu s 350 litri na sekundo in Tominčev izvir v Kotih pri Dvoru s približno 1700 litri vode na sekundo. Ob velikih vodah pa se vsi Izviri močno kale in bi zato mora- li graditi čistilne naprave. Da bi se temu izognili, so naknadno predvideli Se četrti možni izvir, »Jezero« v Družinski vasi, ki ima minimalno izdatnost 230 litrov' na sekundo. Voda se ne kali, ima pa visoko temperaturo 17® C. Najmanjši investicijski stroški na prebivalca so p/av pri tem izviru, čeprav so pogonski stroški nekoliko večji kot drugje. Zato so odločili, da bo prav ta izvir napajal s pitno vodo dolenjski vodovod. »Vodovod« je že dobil premostitveni kredit v višini 1,6 milijona dinarjev. Komunalni sklad občinske skupščine ga je odobril do leta 1973, ko bodo sproščena privarčevana sredstva in namenski kredit. Podjetje bo takrat imelo 7,5 milijona dinarjev za gradnjo, kar predstavlja približno tri petine denarja,, potrebnega za gradnjo. NOVOMEŠKA TRIBUNA ČETRTI^V INTERVJU SILVESTROVO JE PRED VRATI: Vsak četrtek Dolenjski Ust Govori Franc Beg, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu Dvanajst udarcev za 1971 O cenah, rezervacijah, ansamblih in pevcih pred letošnjim silvestrovanjem - Pet hotelov in restavracija na Bregu pod drobnogledom v mesecu dni nove akcije za zbiranje naročnikov je pokrajinski Dolenjski list pridobil okrog 900 novih naročnikov. Občinske konference SZDL so lastniki in izdajatelji časopisa; kako sodelujete z akcijo T Novem mestu? Franc Beg, piredsednik občinske konference SZDL Novo mestx>, pravi tako: »S ix)sebnim pismom nameravamo spodbuditi poštne upravnike, naj po najboljših močeh pomagajo širiti Dolenjski last. Nagrade za vsakega novo pridobljenega naročnika so dovolj lepe in 2» najboljše poštarje še posebej vabljive, mi pa bomo nagradili tisto pošix) v novomeški občini, ki bo v akciji zbrala največ naročnikov. Kakšna bo nagrada, naj za adaj ostane še skrivnost.« — Dolenjski list ima t novomeški občini 8.108 naročnikov. Na vsakih 6 prebivalcev v občini pride en izvod časopisa in na vsakih 1,71 gospodinjstva so naročeni na »Dolenjca«. Ali se da še kaj narediti? »Po mojem ne bi bilo slabo, ko bd akcijo razši- rili še po delovnih kolektivih. Prav o podjetjih pišete največ. Naj se delavci seznanijo tudi s težavami in uspehi v drugih kolektivih! Marsikje nimajo lastnih glasil in na ta način se prav z branjem našega tednika seznanjajo tudi z lastnim delom in problemi. Ne gHede na to, da je v novomeški občini razširjenost na j večja, so še možnosti za povečanje naklade. To kažejo uspehi akcije.« — Tudi od še bolj kvalitetnega pisanja bi lahko pričakovali uspehov? »Dolenjski list piše o najrazličnejših področjih dela — to je dobro. Njegovi brallci so taki z nekaj razredi šole in taki, ki imajo visoko izobrazbo. Za takx) širok krog je nedvomno težko pisati. Mislim pa, tia bo dalo listu največjo veljavo predvsem objektivno obveščanje brMcev o vseh dogajanjih. V njegovi razširjenosti ali nazadovanju bo to objektivnost lahko poiskati.« — Kaj je torej pričakovati od akcije? »Prvi trije tedni so pokazali lep uspeh — okrog 700 novih naročnikov gotovo ni malo. Možnosti so še! Razumljivo pa je, da naročnine vsekakor ne gre povečevati. Naša občinska konferenca se zavzema za povečano sofinanciranje: listu je potrebno zagotoviti toliko denarja, da bo lahko normalno in l^vidno posloval.« — Koga predlagate za naslednji četrtkov intervju? »Morda bi inž. Mirko Pečar iz Novolesa povedal, kako bo modernizacija vplivaila na položaj delovnih ljudi v kolektivu in kaj ta modemdzacija predstavlja za podjetje.« J. SH.ICHAL Samo še nekaj tednov nas loči in zamenjali bomo koledarje: namesto 1970 bomo pisali 1971. leto, delali bomo nove načrte, sprejemali plane in zaključevali bilance. Poprej pa se bomo zadnji dan v starem letu po stari kranj,ski navadi še poveselili. Nekateri bodo silvestrovali doma, drugi v hribih na smučanju ali ob morju, kijer se bodo kopali v pokritih bajnih, kjer jih že imajo. Nekateri se danes še ne morejo odločiti. Mogoče jim bo pomagal tale kratek sprehod po petih hotelih novomeške občine in še kratek pogled v restavracijo na Bregu; na katero smo Novomeščani običajno tako ponosni. ■ Otočcu je prepuščeno častno mesto saniili presežnikov. Tam bo silvestrovalo največ ljudi v novomeški občini, tam bodo igrali in peli najbolj znam, tem bodo kx>-nec koncev tudi cene najvišje. Rezervacije seveda že sprejemajo — še več, kmalu jih bo zmanjkalo. V motelski restavraciji bo 300 ljudi za silvestrski menu in poslušanje Orionov ter Jožice Svete plačalo 180 dmarjev. 75 gostov, ki bodo v gr^u do-čakaili, kako se bo staro leto prevesilo v novo, mlado, bo odštelo po 200 dinarjev, za-bavai jih. bo znani trio Bar-dorfer. Onoml in Jofiica Svete bodo zabavali obiskovalce tudi L in 2. januarja. ■ V šmarjeških Tophcah, kjer so vse sobe že rezervirane, sicer pa je še nekaj prostora za silvestrovanje, bo lahko 300 ljudi. Silvestrski menu bo veljal 150 in 160 dl- Tri hektare za šolo Osnovna šola, ki jo zidajo v Bršlinu, bo imela neomejen prostor za širitev. Pred kratkim so sklenili j>ogodbo o odkupu 3 ha zemlje. Tolikšna površina bo dovolj za kasnejše dograditve šolskih prostorov in igrišča. V Bršlinu: proslava brigade »M. Gubec« v soboto, 12. decembra, bo v vojašnici Molana Majcna v Bršlinu proslava obletnice ustanovitve partizanske brigade »Matija Gubec«. Ob tej priložnosti bo svečana para- narjev, igrali bodo Simboli, ki bodo imeli tudi pevko. Kot je že običaj, bodo v Šmarjeških Toplicah izžrebaM menu p njegov lastnik bo tako dobil pravico do 7-dnevnega brezplačnega penziona v zdravilišču. Prav tako je že v navadi, da izbirajo najpri-kupnejši plesni par m ga tudi obdarijo. ■ V Dolenjskih Toplicali so sobe v glavnem že tudi rezervirane. 240 do 250 prebivalcev bo silvestrovalo v teh Toplicah, za čakanje novega leta bodo plačali po 150 dinarjev. Igrali bodo Orioni in eden izmed ljubljanskih ansamblov. Tradiciji se bržkone tudi tu ne bodo izneverili: lov. na prašička, polnočno kopanje — to so poslastice Dolenjskih Toplic. ■ V Novem mestu bo v kavami Metropolu silvestrovanje — 120 sedežev. Tu bo tudi glasba, v restavraciji pa bo 70 sedežev, glasbo bodo prenašali iz kavarne. Cen še niso določili. V Kandiji bo silvestrovalo lahko 130 ljudi, igral bo orkester, silvestrski menu pa bo stal 100 dinarjev. In šolski center za gostinstvo ter njegova restavracija na Bregu: rezervacija sedežev, ples z melodijami s plošč, menuja ne bo. Pretekli teden so t novomeški IK>rodnišnici rodile: Fani Bregar iz Šentjerneja — Sandija, Marija Juršič iz Oštrca — Marjana, Rezka MohorSiS iz Žužemberka — deklico, Lucija Sepec iz SteCana — Antona, Marija- Gorjup iz Rib-jeka — Aleša, Štefka Kalčič z Rakovnika — Petra, Marija Smuk iz , Regerče vasi — Emo, Majda Baša z 4^ora — Bojana, Marija Dolenšek JE Spodnj^ Lakenca — Marijo, Vida Poznič s Seoiovega — Aleša, Marija Peršič iz Balkovceiv — Srečka, Vera Rožman iz .Kr^ega — Damjano, Marija Per z Vrha pri Pahi — Alojza, Štefka Dimc ias Krškega — Natalijo, Bernarda Ceme iz Črnomlja — Tanjo, Karolina Mikec iz Pavle vasi — Natašo, Ljudmila Bambič z Rake — Marjeto, Slavka Jarc iz Bršlina — Jožeža, Darinka Popovič iz Škem-Ijevca — Ireno, I^istina JaketiS iz Zilj — Brigito, Anica Oštir is Trebnjega — Roberta, Alojzija Jeršin iz JelS — Andreja, Marija Rukše iz Smolenje vasi — Dušana, Ivanka Rus iz Gornje Lokvice — Suzano, Zdenka Gazvoda iz Luterškega sela — deklico, Karolina Željko iz Vojne vasi — dečka, Mariina Tratar iz Brezovice — da vojaških enot polkovnika dečka,^ Pepca _Slarič Jz^ Hrastnega Jožeta Nagodeta, ogled pol- ^ ” ko^mt^a miizeja in kulturna prireditev. PEDAGOŠKA AKADEMIJA NA DOLENJSKEM? Da ne bi manjkalo učiteljev V Novem mestu naj bi ustanovili redni oddelek za razredni poulc za gradijo šol In opremo se odborniki zavzeU, da za-BO prebivalci novomeške ob- prosijo za ustanovitev redne- čine prispevali v obUki sa-mopriiGipevka že več kot 12 milijonov dinarjev. Letos je v osnovnih šolah vpisaniLi 7.451 učencev, r Bonednjih pa 1.443 dijakov. Desetletni m petHetni program razvoja šol UTecsničuiJejo po naflrtih. V iKivomeški olbčini pa manjka učiteljeiv za razredni pouk: po ukinitvi učiteljišča v Novem mestu je zanimanje za i)edagoški oddelek gimnazije. manjši, kot so pričatao-vam ob ukinitvi učiteljišča. Na zadnji občinski seji so V Šmarjeti so bili presenečeni Letošnjo jesen so se starši otrok, ki obiskujejo osnovno Solo v Smarjetl, Se posebno iTikazall. Za mlečno kuhinjo so prispevali veliko pridelkov, saj vrednost vseh presega 3.000 dinarjev. Največ so prisjpevali krompirja, jabolk in zelja. Mesečni prispevek na učenca bo ostal še vedno 10 dinarjev, nekate-rt pa bodo plačevali celo manJT ga dnslociniiranega oddelka za razredni pouk v Novem mestu. Upajo, da bo Ijuibljan. sika pedagoška akademija ta predlog novomefiike akuipSči-ne, ki ga podpirajo tudi druge ddenji^ Sole, gpreijela. Novomešiki oddelek bi namreč siprejeil Študente iz novomeške in trebanjske, obeh belokranjskih in posavskih občin. Računajo, da bi na ta način lahko vsaj deloma rešili težave, ki jih že imajo zsaradi pomenj3canja učiteljev. Pričakovati je namreč, da bodo v prihodnjih letih teža-ve še večje. Poudairili so, da se tisti, ki giredo zdaj štu< diarat v LjublJaffio, vpisujejo raje na predmetni kot raz- redni pouk. Na ta način sl zagotovijo, da jim ne bo po trebno poučevaiti na podružničnih in v manjših, od mesi oddaljenih SolaLi. — dečka, Marija Hrastar z Vrha pri Pahi — deodii>ja iz Semiča. E iiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiii ■ GOSTE JESENSKE MEGLE 80 se ob koncu prejjbijega tedna in v nedeljo spustile tudi v novomeško kc^lino. To so najbolj občutili vozniki, ki so morali zaradi goste megle celo sredi dneva voziti s prižganimi lučmi. ■ V TRGOVINAH NOVOTEHNE imajo na zalogi vrsto sprejev proti rjavenju in zmrzovanju motornih voeil, po katerih Je zadnje dni veliko povpraševanje. Nabavi- li so tudi n^Mremočljiva pokrivala aa vozila in Jeklene verige, vendar povprašujejo vossniki zlasti po gimatrih g\miab. V trgovini Avto-moto deli na Glavnem trgu pričakujejo te dni pošiljko zimskih gum iz kranjske Save. Vozniki povprašujejo zlasti po gumah za vozila fiat 750. ■ ČEPRAV amo Sele t prvih dneh dec^nbra, so v BOVOTnieSkib trgovini že poskrbeli za novoletno vzdušje. Prodajne prostore so že skoiraj povsod okrasili z raznobarvnimi trakovi in svetlečimi se lampijončki, kar ugodno vpliva tudi na vzduSJe T trgovinah. ■ VSAK PETEK IN SOBOTO igrra za ples v spodnjih prostorih taivame na Glavnem trgu ansambel »Triling« iz Karlovca. Vstopnina je lO din. Ples bi bil lahko prijetno razvedrilo Novomeščanov, vendar ga nekateri gostje pod vplivom alkohola večkrat kvarijo s svojim nekulturnim obnašanjem. ■ TA MF.SEC bodo arhitekU do-končno izdelali načrt za notranjo opremo nove osnovne Rol* na Grmu, pripravljajo pa že tudi načrt za zunanjo ureditev. ■ KRAJEVNA SKUPNOST Je na zadnji seji sklenila, da bo treba nabaviti tračno žago za žaganje drv, ker ugotavljajo, da so zasebni žagarji zelo dragi in ne zmorejo sproti opraviti vsega dela. ■ V NEDELIO je bilo v prostorih tolskega centra za gostinstvo razstava nekaterih pripomočkov za radioamaterje, isšdelanih v dolenjskih tovarnah »Iskra«. ■ CENE NA TRGU: cvetača S din, čebula 3 din, česen 12 din, sižol 5—9 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, korenje 6 din, pesa 3 din, por 4 din, petteršilj T—9 din, paradižnik 6 din, repa 2 din, kisla repa 3,50 din, i^č 4 din, solata 5 din, špinača C din, nlje S din, kislo zelje 3,50 din, zelena 4 din, hruške 5 d^. Jabolka 3,50 din, limone 5 din, pomaranče 5,60 dm, suhe slive 5 din, jE^ca 0,85—1 din, smetana 12 din, sirček 6 din. ■ RODILE SO: Vera Rangus, Ulica talcev 6 — Katdoo; Silva Sotlar-Repinc, Nad mlini 44 — Mojco in Silva; Maja Andolšek, Nad mlini 41 — Andreja; Darinka Burja, Zagrebška 7 — dečka; Pavla Tojaglč, Majde Sile 7 — Edvarda; Ivanka Rahne, Ljubljanska 16 — Renato m Majda Cvelbar, Ulica talcev 10 — Jernejo. ■ UMRLI SO: Anton Košiček, Kosova 5—81 let, Teresija Brodar, Ragovo 4 — 77 let. — Ena gospa z isdoišnjami je rekla, da bi morali pred vsako občinsko sejo Iposlati odbornikom pismo in jih seraianiti, kolikokrat 60 že manjkali, pa ne bi bili nikoli več nesklepčni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naš^a ljubega moža, očeta, sina in brata CVETKA URŠIČA iz Soteske pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in spremili pokojnika na zadnji poti do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo podjetju NOVOLES iz Straže za finančno in drugo IKimoč, njegovim predstavnikom za požrtvovalno prizadevanje, gosi>odu župniku za spremsitvo in govor, govorniku Tonetu Virantu za poslovilne besede, pevskemu aboru iz Straže in godbi NOVOLESA za žalostinke in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. V tihi bolečini: žena Marija, otroci Marija, Zdenka, Jožica, Cvetko, mama Ana, sestri Ivanka in Anica z družinama in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni usgubi naše nenadomestljive žene, mamice in babice ANGELE ŽNIDARŠIČ roj. SIMONČIČ iz Ohiča pri Boštjanu se iskreno zahvaJjuijenao za jzirečena sožalja in podarjeno cvetu« in vence koleictivom StiUesa, Lisce, Koipitaime, Kmetijskega kombinata Sevnica, Gasil-skega društva Sevnica, KPD Doto, KG Slovenska vas in obrat Hotemež ter vsem sorodnikom, sosedam in prijateiljem. Zabvaia tudi predstavniku RK Boštanj in gospodu župniku 2a todažUne besede ob odprtem grobu. žalujoči: mož Martin in otroci Franci, Tine, Angelca, Mici, Joža, Tone, Anica in Martina z družinamL ZAHVALA Ob nenadomestljivi iagubd našega najdraž^ega LOJZETA KOŠIRJA upokojenega mizarskega mojstra z Broda 41 / se Iskreno zahvaljujemo vsem, kd ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem šitevilu spremili na zadnji poti ter mu prekrili grob z venci in cvetjem, nam ostalim pa izirazili pismeno in ustno sožaije. Posebno smo hvaležni adravndkom in zdravniškemu osebju novomeške inbeme bodnišndce ter naSi sosedi dr. Emi Primožičevi za zdravljenje. 2 a 1 u j o čd : žena Marta, roj. Corič, in hčerki Cita Premelč in Marta Račečič z družinama v imenu vs^:a sorodstva. Brod, 10. decembra 1970 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta JOŽETA RAHORJA iz Loke pri Črnomlju se iskreno 25ahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadinji poti, ter osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto, ki se je trudilo, da bi ga ohranili pri življenju. Iskrena hvala tu^ društvu upokojencev ter podjetju BETI Črnomelj, sekciji aa vleko Novo mesto, ELEKTRU Črnomelj, VELE-TEKSTILU Črnomelj, šoli Dragatuš in BELTU Črnomelj za podarjene vence ter gospodu kaplanu za pogrebni obred. Vsem, prav vsem še enkrat topla zahvala. žalujoči: žena Ivaniča, otroci: Ana, Tone, Jože, Zinka, Mimica in Vinko z družinami Loka pri Črnomlju, 3. decembra 19^0 Hcrmciika ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO - NOVO MESTO šola za poklicne voznike motornih vozil objavlja VPIS v šolo za pridobitev poklica voznika cestnih nrtotornih vozil 1. Dopolnilno izobraževanje Vpisni pogoji: — uspešno končana osnovna ali poklicna (vajenska) šola, — voznik »C« kategorije z enoletno prakso (velja tudi vojaška praksa). 2. Popolno izobraževanje Vpisni pogoji: — uspešno dokončana osnovna ali poklicna (vajenska) šola, — zdravstvena sposobnost za voznika »C« in »E« kategorije, — starost 18 let oziroma, da bo kandidat do 1. julija 1971 dopolnil 18 let. Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite na šolski center za kovinarsko stroko. Novo mesto. Ulica talcev 3, do 31. 12. 1970. Informacije lahko dobite v tajništvu centra vsak delavnik od 8. do 12. ure in ob sredah od 17. do 19. ure. Sestanek s prijavljenimi kandidati bo v ponedeljek, 4. januarja 1971, ob 16. uri v prostorih centr^L ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ALOJZA KOŠMRLJA se. zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučne bolnice Novo mesto, sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, NOVOLESU, NOVO TEKSU, sekciji za vleko, sodelavkam infekcijskega oddelka bolnice Novo mesto ter duhovnikom. Vsem se zahvaljujemo za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sin Franc, hčerke Milka, Tinca in Ani z družinami GASILSKO DRUŠTVO RIBNICA NA DOLENJSKEM razpisuje LICITACIJO aa prodajo gasilskega avtomobila — cisterne tipa FORDSON Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena vozila je 4.000 din. Licitacija bo dne 6. decembra 1970 ob 9. uri za družbeni sektor, po 10. uri pa za zasebni sektor, v Ribnici, Gorenjska c. 68, pri Antonu Maroltu. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V ZDRAVILIŠČU ČATEŠKE TOPLICE razpisuje prosto delovno mesto ANALITIKA Kandidat mora Imeti višjo strokovno izobrazbo in 3 leta ustrezne prakse ali srednjo strokovno izobrazbo in 5 let ustrezne pralfse. Vse informacije daje uprava zdravilišča. Raapis velja do zasedbe delovnega mesta. KOLEKCIJA NOVOTEHNA, Novo mesto zaradi REELEKCIJE raapisuje naslednja delovna mesta: 1. vodjo komercialnega sektorja 2. vodjo računovodskega sektorja 3. vodjo splošnega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: ^ pod 1: — da ima višjo ekonomsko Izobrazbo z najmanj 5-letno prakso, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih v trgovski organizaciji kovinsko-tehnične stroke; — da ima srednjo ekonomsko izobrazbo z najmanj 10-letno prakso, od tega 8 let na vodilnih delovnih mestih v trgovski organizaciji kovinsko-tehniCne stroke; — da je komercallst kovinsko-tehniCne stroke z najmanj 15-letno prakso; pod 3: — da ima višjo šolsko izobrazbo z najmanj 5-Ietno prakso v raCimovodski službi na vodilnem delovnem mestu v večjih trgovskih organizacijah; — da ima srednjo šolsko Izobrazbo z najmanj lO-letno'^prakso v računovodski službi, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu v večjih trgovskih organizacijah; pod 3: — da ima višjo ekonomsko izobrazbo in najmanj 5-letno prakso, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu v večjih trgovskih organizacijah; — da ima srednjo ekonomsko Izobrazbo In najmanj 15-let-no prakso, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu v večjih trgovskih organlzaoljah. Prijave je treba dostaviti splošnemu sektorju podjetja v roku 15 dni po izidu razpi^. Komisija za volitve in imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto SODNIKA za prekrške - pri občinski skupščini Brežice POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti pravno fakulteto oziroma višjo upravno ali pravno šolo — če imajo pravosodni iapit ali is^t za sodnika za prekrške. Kandidati naj pošljejo prijave na komisijo za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Brežice v roku 15 dni po objavi tega razpisa. Komisija za volitve in imenovanja pri ObS Brežice ^AB| BREŽICE STE V ZADREGI ZA DARILO? Sopeb nageljčkov alt vrtnic je primerno da> rilo ta vsako priložnost. -> Naša dnevna proizvodnja Je več tisoč cvetov v « bar> vah. — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni nageljčke ali vrtnice /ir vrtnarije Čatež ^Saga/nJt — PODJETJE U IZDE.AVO OBLAfilL CELIE, Stanetova 17 ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ^ugodnih cenah in zadnji modi REJCI PRAŠIČEV! KOTEKS TOBUS odkupuje svinjske kože od 1. novembra 1970 PO ZVIŠANI CENI 450 din za 1 kg Oderite vsakega prašiča in oddajte kožo najbližji zbiralnici! 22 DOLENJSKI LlSr Št. 50 (1081) — 10. XII. 1970 RADIO UUBLJAKTA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 In ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, U. DECEMBRA: 8.10 Operna matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napo Ud za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Valentin Benedičič: O delu čebelarske organizacije v letu 1970— 12-40 Z ansambU domačih napevov; <43-30 Priporočajo vam ..14.35 NaSi poslušalci čestitajo ta pozdravljajo; 15.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 »Rad imam glasbo«; 17.10 Clovel: in zdravje; 19.00 Ijahko noč. otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jo-žeta Krežeta; 20.00 25 let Komor-nega zboira RTV Ljubljana; 20.30 »Top-pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorSčaJrih; 22.15 Besede m zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 12. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napot kd za tuje goste; 12.30 Kmetijskd nasveiti — inž. Jože čuden: Vsebina in smisel specializacije; 12.40 Na obisku v studiu; 13.30 Prii>o-ročajo vam ... 14.30 Po domače; 16.30 Glasbeni Intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.50 Deset minut s pevko Majdo Sepe; 19.00 Lahko noč, otrodl 19.15 Mintite s an* samblom Lojzeta Slaka; 20.00 Spoznavajmo svet tn domovino: 22.20 Oddaja za naSe izseljence. ■ NEDELJA, 13. DECEMBRA: 6.00—8.00 Dobro Jutio! 8J)5 Radijska igra za otroke — Jurij Gruša: »Zapletene dogo^všfiine vojaka Blatocapka«; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši . .. Mitja Hribovšek: Po zamrzUh sledeh; 10.25 Pesem borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vrneš ob 11.00 Poročila — Turistični napot-ki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi an-sambL i>o Sloveniji; 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom; 15.05 Nedeljsko Six>rtno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra — Jean Giraudout: »Interme-zzo«; 19.00 Lahko noč. otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20-00 »V nedeljo zvečer«; 22-20 Zaplešite z na-mi. ■ PONEDELJEK, 14. DECEM. BRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 S pevcema Majdo Sepe in Arsenom Dedičem; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Prane Ceme: Zunanji vplivi na plodnost svinj; 12.40 Igrajo holand. dce pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 propagandni vrtiljak; 17.10 Pon^ deljkovo glasbraio popoldne; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otrod! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik: 20.00 Stereofonski operni koncert; 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK 15. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Novi posnetki slovenskih narodnih pesmi; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vilko Stem: Varstvene cene poljščin; 12.40 Melodije s filmskega platna; 13.30 Priporočajo vam . . . 08'9T moxjss3iJO z OC'H Glasbeni intermezzo; 16.00 Propo- JL u Difi M SPORED NEDEUA, 13. dec. 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd)l 9.30 POROČILA (JRT) (Ljubljana) 9.35 PO DOMAČE Z ANSAM-BLC»4 BORISA KOVAČIČA (JRT) (Ljubljana) 10.00 KMEmjSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA ODDAJA: Bratovščina Sinjega galeba, Svet, v katerem živimo (Ljubljana) 11.40 rv KAZIPOr (do 12.00) (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 18.30 MESTECE PEVTON — se-rijdtl film (Ljubljana) 91.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 LEVIČARJI — humoristična oddaja (Beogrady 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEai, 14. dec. 9.35 TV V SOU (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev f Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev f Zagreb) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 18.00 ZGODBE O TUKTUJD — mladinski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 OD ZORE DO MRAKA: Janez in Radko (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 3-2-1 (Ljubljana) ___ 20.35 Calendl-Chloni: UGRABITEV — italijanska TV drama (Ljubljana) 21.50 ZNANI OBRAZI: Salvadore Dali (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drui^ spored: 17.30 VEČERNI ZASLON , (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 17.50 LUTKE (Skopje) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)- 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK. 15 dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 rV V SOLI — poni^itev (Zagreb) 15.36 RUŠČINA — ponovit«? (Zagreb) 15.55 TV VRTEC (Beograd) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 17.00 L. van Beethoven: V. SIMFONIJA (Ljubljana) 18.00 TIKTAK; Sneženi mož in Snežena žena (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SREČANJE V STUDIU 14: Poletni izlet med vesele note (Ljtibljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 IZTRGAL TI BOM VETER. DA BI TE USTAVIL — od-dajtf iz cikla V temnem on-kraju (Ljubljana) 19.30 OSEBNA NEGA: Pravilna prehrana (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNETVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 ČAJ IN SIMPATIJA — ameriški film (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 16. dec. 9.35 TV V SOU (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.4« NAPOVED SPOREDA (Ljubljana) 1750 VELIKI m MAJHNI — oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 NA SEDMI STEZI — Športna oddaja (Ljubllana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 POPULARNA GLASBA (Skopje) 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 SREČANJE Z JUNAKI »BRATOVŠČINE« (LjubUana) 21.50 JAZZ NA ZASLONU (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 17.50 VELIKI IN MAJHNI (Zagreb) 18.30 TURIZEM (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.20 POL.TUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21-CO SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 17. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRAN(X>SCINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.45 TIKTAK: Čudežna kitara (Ljubljana) 18.00 GLASBIONl Cn(3IBAN: Pod to goro zeleno (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) gandni vrtiljak; 16.40 »Rad imam glasbo«; 17.10 Popoldanski simfcv nični koncert; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Dn^ba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skobemeta; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 dijska igra — JevgeniJ Zamjatin: »Mi«; 22.15 Portret skladatelja Oliviera Messiaena. ■ SREDA, 16. DECEMBRA: 8.1() Operna matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 10.15 Pil vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Pavšer: Spodbudni rezultati gnojenja v gozdovih na mariborskem območju; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori ; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene ra^lednice; 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana«; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 17. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Potročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Horvat: Vzporedje med pridelovanjem krme In mlečnostjo krav; 12.40 Z ansambli domačih napevov; 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ljubljanskim jazz ansamblom; 15.30 Glasbeni intennezao; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Operni kcaicert; 18.30 Popetvke Jožeta Privška in Mojmira Sepeta: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.16 Minute z ansamblom Iron Starš; 20.00 napevov: 21.00 Literarni večer; četrtkov večer domačih pesmi in 21.40 Glasbeni nokturno. 16.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 DOKTOR V HISI - serijska oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 A. Marodič: NELIKVID- NOST — oddaja iz cikla Mali oglasi (Ljubljana) 21.15 KULTURNE DIAGONALE (Ljubljana) 21.50 L. van Beethoven: IX. SIMFONIJA (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) Dmgl spoced: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Z^reb) IV.45 PROPAGANDNA ODDaJA (Zagreb) 17.50 OTROŠKI SPORED TV LJUBLJANA (Sarajevo) 18.30 NARODNA GLASBA ^Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 SVi-T NA ZASLONU (Zagreb) 19.20 DOKTOR V HISI (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 30.00 TV DNEVNIK (Zis.-eb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV AUSTIN SALOON SUPER DE LUXE CENA: 979,583 Lstg 2.351 US dolarjev 8.604,66 DM 10.280,22 Sfr 1.469375 Ut 2.448,96 Can. dolarjev 61.126 Scb 12.162,22 Skr DEVIZNA VPLAČILA — z lastnega deviznega računa — iz inozemstva sprejema Jugobanka, Ljubljana, devizni račun IMV 501-620-2-32000-10-3172 GARANTIRAMO DEVIZNO CENO NA DAN VPLAČILA — ROK DOBAVE 30 DNI PO PRISPETJU VPLAČILA VPLAČATE LAHKO NEOMEJENO STEVtLO VOZIL Rezervni deli v servisih in prodajalnah IMV mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTo Za potrebnejše informacije se obrnite na poslovalnico IMV, UUBLJANA, Titova 172 a. tel. 061-341-125 in 061-310-323 nev\to je tepše'- PETEK, 18. dec. 9.30 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.40 TV V SOU — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) (Beograd) 17.55 ČAROBNA PIŠČALKA — mladinski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 BuELADINSKl KLUB (Zagreb) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 POGLED NAPREJ: Herceg-novl (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljena) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 VATERPOLO — MLADOST : DINAMO (MoskVa) prenos (Beograd — Ljubljana) 21.35 ŽIVLJENJE V DVORCU — francoski film (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 19. dec. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO- 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE BRAZBE (Beograd) DELAVCE (Beograd) 16.50 OBZORNIK (Ljubljana) 16.55 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM OTA ROMA (Ljubljana) 17.20 rVANHOE — serijski film (Ljubljana) 17.45 DR2AVNO PRVENSTVO V KOŠARKI — PARTIZAN ; ZADAR (Beograd) 18.35 MOZAIK (Ljubljana) 18.45 NADALJEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Beograd) ___ 19.20 S KAMERO PO SVETU: Na križiSfiu starih Iniltur (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 VATERPOLO — MLADOST : PARTIZAN (Beograd — Ljubljana) 21.25 3-2-1 (Ljubljana) 21.30 SVET V KATEREM 2IVIMO — poljud, manstveni fi.m (Ljubljana) 22.00 NEPREMAGLJIVI — serijski film (Ljubljana) 22.50 TV KA2IPOT (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) s * v pralni sltoj v TEM TEDNU VAS ZANIMA Brežice: 11. In 12. 12. franc, barv. film »Prisiljen, da ubija«. 13. in 14. 12. zahodnonem, barv. film »V krempljih drc^;e«. 15 In 16. 12. ittd. barv. film »2ene vladajo«. Brestanica: 12. in 13. 12. Span. barv. film »NeustraSni maSCeva-lOCff. Črnomelj: Od 11. do 13. Vi. poljski barv. fiilm »Mald vitea«. 15. 12. axwl. barv. film »Samo laprej, kavlx)ji!« Kočevje — »Jadran«: 12. ki 13. 12. amer. barv. film »Knea vojak«. 14. 12. amer. bajTr. film »Sam viski«. 16. IS. amer. barvni film »štjirje ▼ viharju«. 16. 12. angl. barv. film »Nedolžna ljubezen«. 17. in 18. 12. amer. barvni film »Diplocnant«. Kostanjevica: 6. 12. amier. barv. film »Goreče loaravane«. Krško: 12. in 13. 12. franc, bar- SLUŽBO DOBI 16CEMG gospodinjsko pcxnočnico k družini z dvema otrokoma. Nudimo stanovanje, brano in plačilo. Družina 2epifi, Kranj, Zlato polje 5, telefon 22-769. ZNANA ZALOŽBA T Sloveniji iSče honorarne sodelavce (akviziterje) na področju celotne Dolenjske in v Novem mestu. Ponu-. jemo dober zaslužek. I\>nudbe poSljte na upravo lista pod »Akviziter«. IS£EMO gospodinjsko pomočnico, ljubiteljico otrok in čistoče k trem družinskim članom. Plača do 40.000 Sdin, hrana in stanovanje. Ponudbe pošljite na na slov: Josip Za&ir, Kamenjak, pošta Cavle kod Rijeke. Modna konfekcija »KRIM« obrat Novo mesto potreuje več kvalificiranih in poikvalificiranih KROJAČEV Osebni dohodek od 800 do 1.200 din, poleg tega dodatek na službena leta. Zaposlitev je mo^a takoj ali po dogovoru. SPREJMEM ZENSKO za delo T kemični čistilnici. Za pomoč v gospodinjstvu nudim stanovanje in hrano. Nastop možen takoj. Danica Droč, Izola, Ulica okt. revolucije 29. ZENSKO za varstvo dveh otrok na domu ah gospodinjsko pomočnico sprejmem. — Vprašajte na Prešernovem trgu 3 v Novem mestu. TAKOJ SPKKJMEM mizarja, tudi oriučenega, in vajenca. Stanovanje in hrana preskrbljena. Poročenemu nudim samostojno sobo. Vinko Kamin, mizarstvo, Ljubljana, Avščeva 24 c. POTREBUJEM FANTA za priuči tev Ibarskega poklica, čeprav z nedokončano osemletko. Stanovanje, hrana preskrbljeno. Edvard Selan, livarstvo, Ljubljana, Savlje 74. STANOVANJA ODDAM prazno sobo. dolska 10, Novo mesto. ODDAM neopremljeno/sobo v Novem mestu. Naslov y upravi lista (2441/70). ODDAM kulhinjo in sobo s posebnim vhodom. Plačilo 6 mesecev vnaprej. Naslov t upravi lista (2464/70). ZARADI ZAPOSLITVE nujno po-trebi^em ct>remlJeno sobico v Novem mestu. Pismene ponudbe pošljite pod iifro/ »Nujno«. MOTORNA VOZILA PRODAM odlično ohranjen avtn Fiat 750, leitnik 1964. Ogled vsak dan od 7. do 14. ure pri Avto-moto druStvu v Br&linu (delavnica vajenske Sole). PRODAM avto Opel-Rekord, letnik 1939, ali zamenjam za manjše vozilo. Ogled vsak dan popoldne. Niko Fric, Ceeia. na Dobravo, Sevnica. PRODAM motorno kolo BMW 250 ccm, novo, karambolirarfo, po zelo ugodni ceni. Naslov v upra- vi lista (2466/70). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970, cena 16.000 din. Informacije na telefon 84-530, interna 39. PRODAM SPALNICX) z jogi vložki, skorad novo, prodam v Sevnici. Demov-§ek, Ljubljana, Tabor 9/2'/J. PRODAM gumi voz (15 col), obračalnik Stmce 3, kolisnico BSC. Jože Smrke, Gor. Globodol 8, Mirna peč. SINGER šivalfii stroj, pogrezljiv, in posteljne vložke (federmo- • droc) dobro ohranjeno prodam! Barkovič, Ragovska 7, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko visečo omaro in delovni pult. Krese, Volčačeva, n. h.. Novo mesto. PRODAM suha bukova drva. Naslov v upravi lista (2457/70). PRODAM kompletno dnevno sobo. Cena ugodna. Ogled vsak dan popoldne. Lenart, Novo mesto, Mestne njive, blok 1/12. PRODAM motorno žago Stihi 08. Cena 2.200 din. Naslov v upravi lista (2460/70). PRODAM smrekove plohe. Naslov v upravi lista (2463/70). 13 IN 15 CX)L gumi voz ugodno prodam. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana — Rakovnik. PRODAM novo dnevno sobo. Naslov v upravi lista (2471/70). KUPIM KUPIM hidrofor do t’50 litrov. Jože Pate, Rodine 1, Trebnje. KUPIM tovorni avto TAM 4500. Naslov v upravi lista (2444/70).’ KUPIM polavtomatično stružnico za les. Stanko Grabovec, Mahovnik 27, Kočevje. KIy'PlM karamboliran ali rabljen avto fiat 750. V poštev pride novejši tip. Ivan Hrastar, No-voteks. Novo mesto. POSEST PRODAM STANOVANJE in nekaj zenilje v Šentjerneju. Ogled vs^ dan v Šentjerneju 101. PRODAM PARCELO (18 arov), 9 arov vinograda (cepljene trte) in barako na Ljubnu, primemo za vikend. Dostc^ možen z avtom. Jože Zaletelj, Dol. Toplice 35 (Lukčevd). PRODAM VIN(XiRAD na Trški gori, primemo za vikend. Lep razgled. Naslov T upravi list« (2432/70). PRODAM VINOGRAD (15 arov) z zidanico in starino (18' arov) pn Dolžu. Informacije dobite: Ivan Bohte, Vii^a vas 38, Stopiče. PRODAM TRAVNIK pod Malim Kalom ob avto cesti. Informa-cdje dobite pri Mariji Rez^, Hmeljčlč 4, Mima.peč. PRODAM VINOGRAD, primeren za vikend, pri Starem gradu — Zagrad. Ogled 20. 12. 1970. Naslov v upravi lista (2448/70). PRODAM 2 parceli gozda blizu Daljnega vrha. Poizve se pri Antonu Cesarju, Mima peč 15. RAZNO UPOKOJENKE-CI, samski, res ni, pripravljeni prevzeti oskrbni-štvo, naj se zglasijo na Raki 49. Pogoji po dogovom. BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, JX)NAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU), HMELJNIKU in pri 1X5LENJKI. TUDI PRI NAKITU se moda spreminja — Iz starega vam naredi nov pastan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, (Gosposka 5. — Z izrezkom tega oglasa dbbite 10 odst. popusta! V NEDELJO, 22. novembra popoldne, je bil pozabljen svetlo drap nerc. Ugotovljeno je, da so mizo zasedli trije tovariši (eden iz Istre), zato se naprošajo, da najdeno vrnejo proti nagrad v gostišče Breg, Novo mesto. vni film »Barčica po n>orJu plava«. ^16. in 17. 12. nem. barv. fiJm »Vrag vzemi profesorje«. Metlika: Od 11. do 13. 12. amer. barvni film »Poziv revolverašu«. Od 11. do 13. 12. fran. barvni fiilm »Zlata vdova«. 16. do 18. 12. amer. film »Trg tolovajev«. Mirna: amer. barv. fikn »žgečkaj me«. Mokronog: 12. in 13. 12. Špan. barvni film »Izgubljena žena«. Novo mesto: 10. 12. amer. barv. film »Mojstrovine Walta Disneya«. Od 11.'do 13. la. amer .-ital. barv. film »Mrtenr ali živ«. 14. 12. amer. barvni film »Mojstrovine Walta Disnejra«. Od 15. do -17. >2. franc, barv. film »Primi hudiča za lep«. Potujoči kino Novo mest>: Od 11. do 15. 12. a^er. barvM film »Bobni vadoli Moiluiwka«. Sevnica: 12. in 13. 12. francoski film »Vražji pozdrav«. 16. 12. ame-riSki film »Billjr the Kid«. Ribnica: 12. in 13. 12. ital. barvni fUm »Zakon brez zakona«. Šentjernej: 12. in i3. 12. amer. barvni film »Cena maščevanja«. Trebnje: 12. in 13. 12. amer. barvni avanturistični Cilm »Pot na zahod«. 16. 12. amer. barv. pust. film »Happening«. tedensk^ledat? Petek, 11. decembra — Danijel Sobota, 12. decembra — Aljoška Nedelja, 13. decembra — Lucija Ponedeljek, 14. decembra — Dušan Tor^, 15. decembra — Kristina Sreda, 16. decembra — Albin četrtek, 17. decembra — Lazar Ljubemu bratu Jožitu in Anici Zupančičevima z družno v Avstraliji želimo vse najlepše v hovem letu ter obilo 'zadovoljstva ob branju domačega lista. Polde in Anica z družino. Dragi mami Mariji Virantovi u Polja 17 a pri Tržišču za dvojni praznik želimo še mnogo zdravih in srečnih let, enako želimo tudi atku Vinku za 66. rojstni dan. Sinova Vinko z ženo Marijo in otroki ter Jožko z ženo Lojzko in otroki. Dragemu sinu in bratu Marjanu Zalokarju, ki služi vojaški rok na Reki, vse najlepSe za 19. rojstni dan in bliživji praznik ter da bJ mu bili dnevi čim krajši, iz srca želita — mama in sestra Magda. FRANC BORSE, Polhovica 7, Šentjernej, prepovedujem vožnjo po mojih gozdovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. škodujejo časti, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Podpisana Marija Leške, Dol. Ra-dulje 38, Škocjan, preklicujem in prepovedujem vožnjo po potu, ki so ga samovoljno naredili na zemljišč v stari Bučki. Kdor tega opomina ne bo i^x>števal, ga bom primorana sodno preganjati. ESfiiAl Cenjenim strankam se zahvaljujem za obisk in obveščam, da Je s 1. XII. 1970 prenehal poslovati frisierski salon »Slavka«, Otočec ob Krki. KOTLE ZA ZGAN|ii;KUHO v vseh issvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlai^vo, LJub-lana, Aljateva c. 4 — šiška. SADIKE VRTNIC vseh vrst po konkurenčni ceni 1 sadika 6 din nudi cenjenim strankam , cvetličarna JJierin, Krško. NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetkar-ske usluge nudi ščetarstvo Ar-mič. Tržaška 52, Ljubljana. Ob boleči izgubi sestre CECILIJE KLEMENČIČ iz Goriške vasi se iskreno zahavljujemo J.tevilnim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazih sožalje in jo spremili na zadnji poti, ter vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice in dr. Vodniku za lajšanje trpljer^ja pokojnici, obema župnikoma in pevskemu zboru iz Mirne peči za spremstvo na zadnji poti in Tonetu Kozoglavu zet poslovilne besede žalujoči: brat Anton z družino, .sestre; Marija, Jožefa in Ančka z družinami ter Rezka in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše ljube mame MARIJE RAUH iz Potokov pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala kolektivu Iskra Semič in žel. postaji Višnja gora za podarjene vence. Zahvalju-mo se tudi gospodu župniku in kaplanu iz Semiča, za pogrebni obred žalujoči: sinovi in hčere z družinami 25 knjig in 5 denarnih nagrad Jožica Koretic, (iorica !!9, I.«-skovec, preklicujem besede o Alojzu E>vojmoču, Zameško 11, ki mu Do torka smo dobiU 556 rešenih nagradnih križank, žreb pa je bil v torek popoldne naklonjen tridesetim izžrebancem. Denarne nagrade dobijo: Florjan Kastelic, Dolž 20, Stopiče pri N. m. — 200 din; Pavel Molan, Trebež 22, Artiče — 150 din; Uroš Kastelic, Trebnje 98 — 100 din; Zdenka Godec, Šentjernej 120—90 din in Miroslav Iskra, CJoriča vas 46, Ribnica na Dol. — 80 din. 25 knjig bodo dobili po pošti naslednji izžrebanci; Andrej Banovec,. Dobliče 36, Črnomelj; Metka Čampa, Ivančna gorica 84; Štefi Bec, Puščava 1, Mokronog; Anica Barbo, Mali Kal 7, Mima peč; Jurij Fras, Ul. dr. Ribarja 13, Brežice; Zmago Lindič, Livold 61, Kočevje; Ivanka Stupica, Slatnik 16, Ribnica na Dol.; Ivanka Jeličevič, Tušev dol 5, Črnomelj; Margareta Bregar, Prijateljev trg 12, Ribnica na Dol.; Jože Kržičnik, Ljubljanska 1, Kostanjevica; Robi Sobar, Birč-na vas 10, Novo mesto; Mirko Vertot, Trebnje 95; Irena Gorenc, Češnjice 4, (Dtočec Prav je, da zveste: NOVO V AKCIJI ZA NOVE NAROČNIKE Božo prehitel Mustafo! Doslej najboljša novomeška občina, najslabše pa gre v občini Ribnica - Trenutni rekorder: Božo Kuzmički iz Sevnice, ki ima že 144 novih naročnikov Od zadnjega poiročUa je mindilo 14 dni — v tem času pa smo pridobiHd predvsem po zaslugi naših prijdindh pdsmozioš 474 novili naročtndikx>v. Zaar iz Koprivnice je pridobil že 15 nairočnikov, Ivanka Zemljak iz LISCE v Sevnici 18 itd. Vrsta sodelavcev je res Se dolga in vsem se zahvaljujemo za dosedanje dobro sodelovanje! Sp>et pa pri-I»ročanio: »V vsako hišo Dolenjski list!« UPRAVA LISTA ob Krki; Anton Fiia, Vas 37, Bizeljsko; Marija Sutej, Kolodvorska 25, Črnomelj; Ivanka Flajs, Brezje 10, Krmelj; Maruša Kordiš, Mozelj 14, p. Mozelj pri Kočevju; Vinko Mirtek, Mačkovec 15, Otočec ob Krki; Martin Orešnik, Stična 17, Ivančna gorica; Marija Kolar, Stari trg 40, Trebnje; Branka Bukovec, Uršna sela 85; Ankica Krivec, Dobova 20; Branka Majerle, Sečje selo 27, Vinica pri Črnomlju; Štefka Kerin, Leskovec 116 pri Krškem; Peter Kačičnik, Kolodvorska 8, Sevnica. Prihodnja nagradna križanka bo objavljena v razširjeni novoletni številki. — Vsem reševalcem križank; lep pozdrav! UPRAVA LISTA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE REŠITEV: 1. Rasto, 6 kimono, 12. Evropa, 14. kilovat, 15. banket, 16. Una, 17. Ito, 18. ura, 19. rebro, 21. bron, 22. Si, 23. Jane«, 24. vran. 25. notes, 26. sla, 27. klanec, 29. kvader, 32. redar, 33. dvi-galec, 35. anis, 36. koala, 37. api, 38. vir, 39. kanvra, 40. imain, 41. voda, 45. Piran. 46. nalet, <^9. v/e-6a, 50. Apis, 51. oral, »2. o.ipin, 53. tein, 54. snop, 55. tek. 5^ tiran, 57. Palatln, O), arijec, 62. ke-per. 63. selen, 64. Ge. 65. mp 66. Turek, 67. Palas, 68. trk, 69. stik, 71. krmar, 72. nenair, 73. br.'«t, 74. Bern, 75. umik, 76. talon, 77. pla-fta, 78. Ono. 79. oda, 80. nogomet, 82. Krakar, 83. kajakaS, 85. Atene, 86. Alt6na, 88. stator, 89. Aman, 90. rihtar. Po dolgi in mučni bolezni nas J* v 82. letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama, babica, sestra in teta TEREZIJA TEKSTOR, roj. BOJANC iz Otočca 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za podarjeno cvetje in spremstvo do njenega zadnjega doma. Lepa hvala gospodu župniku za obred in govor, hvala sosedi Ančki, Tini in Mimi za vso nesebično pomoč v težkih trenutkih. Še- enkrat vsem srčna hvala! žalujoče hčere: Milka s sinom Jožetom, Mici ■ možem in Tatjano, Tlnca z možem, sestra Kristina, vnuki: Mirko, Branko, Tinka z dniži'iami, pra^ vnučki: Mirček, Mojca in Oti Otočec, Ljubljana, Colgory Ob tragični izgubi ljubega sina in brata FRANCA ŽAGARJA Lc Srednje vasi 4 se zahvaljujemo vsem, ki so gc spremili na zadnji poti, ki so daroval vence in z iiamd sočustvor vaU. Se posebej se zahvaljujemo i4>ravniku Klavnice in mesarij« Kočevje tovarišu Pircu, inž. SkuljM za poslovilne besede, vsemu kOr lektivu Klavnice in mesarije, uprat> niku internata Kočevje Jožetu Smoleju, Nadi Vreček za poslovilna besede, mladini in sošolcan, ki ao mu poslednjič zapeli, gospodu žup^ niku iz Loškega potoka za pogrebni obred, zdravnici Jožici Godec* Bradač in miličnikom za njihov trud žalujoči: oče Branko, mati Marija, bral Branko in sestrica Davork* Ob izgubi našega dragega, nepozabnega brata JURIJA ŠPILERJA iz Krškega Iri je umrl v Zagrebu 23. novembra po dolgi in težki bolezni, se iskreno zahvaljujem kolektivu Celuloze, tovarišem iz sindikata in gasilskemu društvu Krško za spremstvo na zadnji poti, .podarjene vence ter lep poslovilni govor. Iskrena hvala! žalujoči: sestra Mimi, hčerka Vida, brat Ivan, sestri Zofi in Bini ter drugo %orodstvo Ob bridki izgubi našega ljubega moža in očeta FRANCETA POTOČARJA iz Potočne vasi se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za pomoč, zdravnikom in vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem, - ki so ga spremili na zadnji poti žalujoči: žena Fani, sinova Franci in Janes ter drugod sorodstvo Namesto venca na grob pokojne Terezije Brodar, Ragovo, daruje Zvezi slepih Novo mesto 100 din Franc Brodar, Novo mesto, Kettejev drevored 6. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto. Zahvaljujem se gasilcem iz Sml-hela in Zagradca za uspešno gašenje požara, ki je izbruhnil •* mojem skednju, kleti in govej. skem hlevu. Enaka zahvala tudi vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pomagali gasiti. Stanislav Pirnat r družino iz Klečet« DANES, 10. decembra dopoldne — BO OTVORITEV SAMOPOSTREŽBE na Kristanovi cesti v naselju Nad mlini. Za torek, 8. decembra, napovedana otvoritev je od* padla zaradi tehničnih ra^ofov. Sporoča DOLENJKA, TRGOVSKO PODJETJE, NOVO MESTO DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATEVI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krgko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože £*rimo, Jože Splichal, Jožica Teppejr, Ana Vltkovlč in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon IZ^HAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna StevUka 1 dinar — letna naročnina 49 dlnatjev, polletna naročnina 24,50 dl* narjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (ali uitrezna druga valuta » tel vrednosti) — Tekoči račun prt podružnici SDK v Novem mestu; 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 ;r- PoStnl predal 33 — Telelon; (068) Jl-227 — Nenaročenih rokopisov In fotogra/lj ne vra&imo — Tiska CGP »Delof T Izubijani .POPUST : pri gotovinskem nakupu nad 100 din od 10, do 31. XII. metalka vse prodajalne v Ljubljani, Ptuju, Mariboru, Kamniku, Domžalah in Metliki