JLETUaJTBIEJI MAREC 1985 - št. 6 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA ? ? Q fi ' 4 LETO XXVI Uspeh celotne izmene je med drugim odvisen tudi od pridnosti in spretnosti snemalk kop-sov. Delo je dokaj naporno, pa tudi zahtevno, saj lahko pride zaradi nepazljivosti pri stresanju v kontejner tudi do pomešanja preje različnih kvalitet in numeracije. Snemalke morajo poleg snemanja skrbeti za zadostno količino zabojčkov s praznimi cevkami, pomagajo pri vezanju pretrgov, čiščenju strojev, delovnega prostora itd. Za organizacijo dela v posameznih oddelkih skrbijo vodje skupin za snemanje. Delo j^Vtorej dosti raznoliko, zato ob dobri orgapi^cijk tudi uspeh ne more izostati. ]\ ^ tj Na sliki je snemalka Ana GruinS.&f^S Vse o letovanju Spomladansko utrujeni bomo zopet razmišljali, kje in kako bi preživeli letni dopust in si nabrali novih moči, za premagovanje vsakodnevnih težav. Ne bo se težko odločiti, kajti naša ponudba je pestra. Lahko letujemo ob morju kjer imamo zagotovljene penzionske storitve v Novigradu, lahko se odločimo za kampiranje v Fažani, v Runkah in letos že drugič v kontejnerjih ali mobilnih modularnih počitniških enotah, kakor se uradno imenujejo, ki ju imamo na otoku Krku, v avtokampu Pila v Punatu. V kolikor nam morska klima ne ugaja, se lahko odločimo za letovanje v Gozd Martuljku, kjer lahko tudi planinarimo, pa tudi ostala razvedrila so na razpolago. Gorski zrak lahko uživamo tudi na Veliki planini — med planšarji, boljši način okrevanja pa nam nudi letovanje v Cateških Toplicah, kjer pa je do konca leta že skoraj zasedeno. Ponudba je pestra, cene niso pretirane, le odločiti se moramo! Ne prezrite prijavnice za letovanje na 6. strani! Rok za prijave je 10. april. — V tej številki še Na 2. in 3. strani: • smo pred odločitvijo — ali »DA« ali »NE« za 4. občinski samoprispevek, ki bi veljal pet let, od druge polovice tega leta dalje. Po razpravah na sestankih SDS smo povzeli nekaj zanimivih mnenj naših delavcev. Na najpogostejša vprašanja: »Kaj je bilo uresničeno s 3. samoprispevkom in zakaj je izpadel vir sredstev iz bruto osebnih dohodkov?«, odgovarja Marjan Sonc, član izvršnega odbora 3. samoprispevka. Na 4. strani: • čas je, da se pomudimo pri primerjalnih kazalnikih lanskoletnega poslovanja. Z njimi nas seznanja Vinko Keržan; • nov vozni red mestne avtobusne proge v Litiji. Na 5. strani: • od 1. marca dalje višje dnevnice, kilometrina in ostali materialni stroški. Na 7. strani: • koliko smo bili lani odsotni zaradi bolezni. O tem, socialna delavka Jolanda Jakič. Preberite tudi ostalo! Le z nadaljevanjem samoprispevka lahko zagotovimo uresničitev programa 3. samoprispevka Konec letošnjega polletja se izteče 3. občinski samoprispevek, s katerim nismo v celoti uresničili ob uvedbi sprejetega programa, v glavnem zaradi hitre rasti cen, pa tudi zaradi resolucijskih napotil, da se za investicije ne združujejo sredstva iz bruto OD, ki so predvsem namenjena za izvajanje programov družbenih dejavnosti. Kljub splošnim stabilizacijskim težnjam in omejevanju investicij, pa splošni družbeni razvoj ne sme obmirovati. Poskrbeti je treba tudi za najnujnejše in neodložljive investicije. Vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Litija oz. njihov sestavljen iniciativni odbor so ocenili, da je potrebno nadaljevati z izgradnjo načrtovanih in neizvedenih objektov iz 3. samoprispevka občine Litija. Tako zasnovan osnutek programa za uvedbo 4. samoprispevka občine Litija je bil predložen v obravnavo delavcem v organizacijah združenega dela v občini. Javno razpravo v naši delovni organizaciji je izvedel sindikat, po samoupravnih delovnih skupinah. In kakšen je odmev predilniških delavcev? Mnenja lahko povzamemo v nekaj skupnih ugotovitvah in stališčih: • Od 33 SDS jih večina podpira uvedbo samoprispevka (če v tem upoštevamo tudi tiste SDS, ki k programu niso imele pripomb). • štiri SDS (predilnice) ne podpirajo uvedbe samoprispevka z utemeljitvami, da je bilo samoprispevkov že več, naredilo pa se je malo; da imajo delavci po krajevnih skupnostih tudi samoprispevke; in da je bilo s 3. samoprispevkom premalo narejenega; • več SDS je, ob tem da so podprle osnutek, menilo, da je treba prikazati, kaj je bilo narejeno iz zbranih sredstev 3. samoprispevka oz. tudi iz vseh dosedanjih samoprispevkov, ter zakaj so izpadla sredstva iz bruto osebnih dohodkov za investicije; • nekatere SDS so imele pripombe na nesmotrno porabo zbranih sredstev v preteklosti, ki so se vlagala v šole, ki sedaj samevajo. Kritizirali so slabo in včasih tudi prerazkošno gradnjo objektov iz samoprispevka, pa tudi slabo izvedbo, ki se že kaže na okvarah posameznih objektov, zato da je treba ob novem samoprispevku zagotoviti boljši nadzor in še bolj gospodarno porabo sredstev; • izgradnja šole v Litiji, usposobitev kinodvorane in telovadnice mora biti prioritetna naloga; • plavalni bazen je še vedno nepotešena želja Litijanov, na kar kažejo pripombe posameznih SDS; • čimprej je treba izdelati podrobnejšo finančno oceno objektov in realno oceniti višino samoprispevka, t. j. prispevnih stopenj. Proučiti tudi ali ni možno šole na Dolah le obnoviti. Bilo je še nekaj posamičnih pripomb in pobud, ki jih bomo posredovali predlagatelju osnutka. Iz teh razprav lahko sklepamo, da pobuda za uvedbo 4. samoprispevka med našimi delavci ni padla na gluha ušesa. Seveda pa so, kot je to običaj ob takšnih priložnostih, kritično pregle- dali dosedanje tovrstne rezultate. V nadaljevanju bo potreben aktivističen pristop družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji, aktivnosti v krajevnih skupnostih, pa tudi pravoča- sna ponovna informacija o rezultatih oz. gradnjah iz sedanjih referendumov, da bi predlog za uvedbo 4. samoprispevka privedli do uspešnega konca. Člani posebnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Litija so se na skupni obravnavi, ki jo je sklical sindikat, opredelili do nekaterih pomembnih odločitev, pred sejami skupščin v marcu. Soglašali so s predlogom prve uskladitve skupne porabe za leto 1985. Pri celovitem pregledu povečanja oz. obremenitev gospodarstva so ugotavljali, da se te bistvene večajo in da je potrebno to upoštevati pri načrtovanju vsakršnih novih dejavnosti iz skupne porabe za bodoče. Kljub znatno povečani obveznosti za SPIZ, so delegacije podprle predlog za povečanje pokojnin v skladu s sprejetim dogovorom, vendar so se delegati opredelili naj bi se ta povečana obveznost združevala iz dohodka DO in ne iz osebnih dohodkov delavcev. Ocenili so, da bomo ta sredstva uspeli zagotoviti s prizadevanji za doseganje nadplanske proizvodnje in dohodka. Dogovorili so se tudi, da delegacija za skupščino SPIZ postavi zahtevo, da bi organizacije združenega dela dobivale po en izvod odločbe o odmeri pokojnine za svoje delavce, ker sedaj, ko te ne dobijo, nimajo pregleda nad pokojninami svojih delavcev. Po fotografiji sodeč, je bila udeležba članov delegacij kar številna, še vedno pa so nekateri, ki izostajajo brez opravičila in tako ne izpolnjujejo prevzetih obveznosti do kolektiva. Jubileji samoupravljanja = Kako odločajo »delavske vlade« Letos bomo praznovali 35-letnico sprejetja zakona o upravljanju delovnih kolektivov z državnimi gospodarskimi podjetji in višjih gospodarskih združenj. Skupščina SFRJ je ta zakon sprejela 27. junija 1950 in od takrat ta datum v vsej državi praznujemo kot dan samoupravljalcev. Združenje klubov samoupravljalcev Jugoslavije je že pripravilo program praznovanja. V njem poleg ostalega priporočajo, naj bi imela ta manifestacija predvsem delovni značaj. Na zborih, ki bodo ob tem organizirani, moramo predvsem prikazati dosežene rezultate v razvoju samoupravljanja. Poleg tega pa je to tudi prva prilika, da se določijo jasne naloge, ki jih moramo ustvariti, da bi se samoupravljanje še hitreje razvijalo. Del teh nalog bi se moral nanašati tudi na delavske svete, kateri sedaj največkrat ne uresničujejo svojih nalog. V zadnjih letih je namreč vse več kazalcev, ki opozarjajo, da niso redki delavski sveti, popularno imenovani »delavske vlade«, ki delajo mimo določb Zakona o združenem delu. Delegati delavskega sveta naj bi pri glasovanju in sprejemanju sklepov upoštevali mnenja delavcev — svojih volilcev. Nasprotno pa najpogosteje izstopajo kot »prosti strelci«, ali kar je še bolj nesprejemljivo, da se ne posvetujejo z delavci, ampak le z direktorji in strokovnimi službami. Zato ne preseneča ugotovitev, da so ravno delavski sveti, poleg direktorjev, na čelu tistih, ki najpogosteje kršijo pravice delavcev! Tu, razumljivo, ne moremo govoriti o pomanjkljivosti delegatskega sistema, temveč o določeni vrsti prakse. Nedavna anketa, ki jo je izvedel sindikat Srbije, je pokazala kdo dejansko največ vpliva na odločitve delavskih svetov. Na prvem mestu so delegati delavskega sveta, slede direktorji in šele na tretjem mestu so delavci, tem pa sledijo sindikat in zveza komunistov. Pri nas se je že kar udomačila praksa, da se vsi sklepi delavskega sveta pripravijo vnaprej in se delegatom pošljejo dosti pozno — običajno dva-tri dni pred sejo. Ve se tudi, kdo sodeluje pri pripravljanju teh sklepov — skoraj po pravilih so to strokovne službe, ki se skoraj brez izjeme posvetujejo le z vodilnimi. Tako pripravljeni sklepi se nato sprejemajo, nekje gladko, a poredko po daljši polemični razpravi med delegati. Ugotovljena je še ena slabost, ko govorimo o delu delavskega sveta: zelo redko obravnavajo delo direktorja ali poslovodnih organov, in tudi delo delegatov delavskega sveta se ne kontrolira. Program proslavljanja tega pomembnega datuma predvideva, da bodo po vsej domovini organizirana srečanj a samoupravljalcev, seminarji, posvetovanja in tribune, na katerih se bodo izmenjala izkustva o najaktualnejših vprašanjih s tega področja. Takrat bomo zanesljivo podrobno pregledali in kritično ocenili uresničevanje delovanja in naloge delavskih svetov v procesu samoupravnega odločanja. To bo tudi pravo mesto za obravnavanje vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov na podlagi ustave SFRJ, zakona o delovnih razmerjih in drugih sistemskih zakonov. (TANJUG-Pero Sparavalo) Da bi na vprašanja SDS odgovorili že v tej številki, se je potrudil naš sodelavec Marjan Sonc, član izvršnega odbora 3. samoprispevka, in napisal prispevek o tem, kaj je bilo zgraje- nega s sredstvi 3. samoprispevka. Tu je krepkeje natisnjen še odgovor na vprašanje, zakaj je izpadlo združevanje sredstev za investicije iz bruto osebnih dohodkov. Uresničevanje programa 3. občinskega samoprispevka Občinski prispevek za financiranje gradnje šolskih, telesnokul-turnih, zdravstvenih objektov, objektov družbenega varstva, kino-gledališke dvorane in posebnih programov krajevnih skupnosti na območju občine Litija, je bil uveden za obdobje 1.7.1980 do 30. 6. 1985, v višini 2 % osebnih dohodkov delavcev, ki imajo stalno prebivališče v občini Litija. Na referendumu 11. 10. 1979 smo izglasovali naslednji program III. občinskega samoprispevka: 1. osnovna šola Litija, na Ježi, 2. osnovna šola, otroški vrtec in zdravstvena ambulanta na Dolah pri Litiji, 3. nova streha na šoli v Šmartnem pri Litiji, 4. otroški vrtec v Jevnici, 5. otroški vrtec v Gabrovki, 6. prizidek k otroškemu vrtcu v Šmartnem pri Litiji, 7. otroški vrtec v Litiji, 8. kinogledališka dvorana, knjižnica in ostali funkcionalni prostori v Litiji, 9. dokončanje prosvetno-kul-turne dvorane na Vačah, ki so jo gradili že iz sredstev II. občinskega samoprispevka in 10. posebni programi krajevnih skupnosti. Predvideni viri sredstev za program III. občinskega samoprispevka so bili: 1. 2 % samoprispevek od neto osebnih dohodkov, 2. združevanje sredstev za programe SIS na podlagi svobodne menjave dela, 2,5% od bruto OD in 3. 75 % amortizacija nepremičnin — šol, vrtcev, kulturnih dvoran, telesnokulturnih objektov. Ocenjena vrednost programa III. občinskega samoprispevka je bila 282.753.000 din, predviden delež virov sredstev pa iz: BOD po prispevni stopnji — 73 %, iz 2 % samoprispevka 23 % in združena amortizacija 4 %. V celoti je dotok sredstev potekal le iz 2 % občinskega samoprispevka, iz združenih sredstev amortizacije pa le deloma, ker je bila izvajalcem zagotovljena le 50 % amortizacija. Največji predvideni vir iz BOD pa je bil realiziran le v drugi polovici leta 1982 po stopnji 1,14 %, v naslednjih letih pa je v celoti izpadel. Prepoved uporabe sredstev, zbranih po prispevni stopnji za investicije ter novi predpisi o gradnjah so povzročili, da je izpadel pomemben vir prihodkov. Ni bilo tudi možnosti za najemanje kreditov. Vse to je povzročilo, da realizacija programa investicij ne bo mogoča v celoti. Tudi cene v gradbeništvu so v zadnjih letih tako naraščale, da jih prihodek iz 2 % samoprispevka ni več pokrival. Cene so se v času od 1. 7. 1980 do 31.12.1984 po podatkih Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije petkrat povečale. V zoženih pogojih gospodarjenja je bil v letu 1983 oblikovan v javni razpravi, ki sta jo vodila občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL Litija, skrčen program investicij ter spremembe lokacije šole v Litiji. V javni razpravi je bila dana enotna podpora naslednjim usmeritvam: — da se lokacija osnovne šole premakne iz Ježe na sedanjo, s tem, da se sedanji objekt na Rozmanovem trgu ustrezno adaptira, pridobi večja funkcionalnost prostorov, ter da se zgradi prizidek z ustreznimi prostori; — da se pristopi k zagotovitvi ustreznejših prostorov za vzgojno izobraževalno delo v KS Dole: — da se preuči možnost za izgradnjo prizidka k otroškemu vrtcu v Šmarnem pri Litiji. Na podlagi teh povzetkov iz javne razprave, ki jih je posredoval občinski sindikalni svet je skupščina skupnosti III. občinskega samoprispevka sprejela, da naj program obsega naslednje investicije: 1. Izgradnja prizidka k vrtcu v Šmartnem pri Litiji in preureditev kotlovnice 2. Osnovna šola Litija — Rozmanov trg 3. Osnovna šola Dole pri Litiji. Objekt prizidka vrtca v Šmartnem je bil zgrajen v oktobru 1984. Pri financiranju tega objekta je sodelovala TOZD Usnjarna Šmartno, v višini 3.493.655 din. Za osnovno šolo v Litiji so v IGM »Sava« Krško izdelali idejni osnutek. Pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja, je bilo potrebno sprejeti spremembo zazidalnega načrta v Litiji desni breg. Po izdanem lokacijskem dovoljenju se je v zakonitem roku pritožil košarkarski klub Litija, ki bi z gradnjo prizidka izgubil prostor za redno vadbo in nadaljevanje svoje dejavnosti. Sporazumne rešitve omenjenega problema ni bilo, zato je izvršni odbor na predlog in pobudo gradbenega odbora sprejel sklep, da se projektira šola na Rozmanovem trgu tako, da ostane po tej varianti košarkaško igrišče neokrnjeno. V zvezi z gradnjo šole na Dolah pri Litiji je bil organiziran sestanek s predstavniki kraje- vne skupnosti, da ocenijo vire sredstev za izgradnjo šole. Glede na ocenjeno vrednost (32.000.000 din) je skupščina skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka sprejela sklep, da se za gradnjo šole nameni 20.000.000 din, ostalo pa prispeva KS Dole. Ponudbena cena SGD Beton pa je bila 56.929.757 din. Tako je postala gradnja šole na Dolah vprašljiva. SGD Beton je izdelal variantni izračun stroškov tako, da je izločil vsa tista dela iz popisa del, ki niso neobhodno potrebna, in ki jih krajani Dol lahko opravijo s prostovoljnim delom. Predračunska cena se je tako znižala za 14.750.570 din. Skupnost III. občinskega samoprispevka bi morala tako zagotoviti še 42.179.187 din. Teh sredstev pa skupnost ni mogla zagotoviti, zato gradnja šole na Dolah pri Litiji ne bo realizirana. KAKO JE BIL URESNIČEN PROGRAM 3. SAMOPRISPEVKA Pred iztekom III. samoprispevka, so bili zgrajeni naslednji objekti: — prizidek k osnovni šoli na Vačah — telovadnica. To je bila skupna naloga II. in III. občinskega samoprispevka; — zgrajena je bila nova streha na osnovni šoli v Šmarnem s pridobitvijo dveh novih učilnic in dodatnih prostorov; — zgrajen je bil vrtec v Gabrovki v sklopu stanovanjskega objekta; — otroški vrtec v Jevnici; — prizidek k otroškemu vrtcu v Šmartnem pri Litiji; — nakazana so bila sredstva za posebne programe krajevnih skupnosti; — v stanovanjskem bloku na Dolah bodo zgrajeni prostori za ambulanto; — ižvecteno je bilo sofinanciranje usposobitve kinogledali-ške dvorane v Litiji; — pričela se je gradnja prizidka k osnovni šoli na Rozmanovem trgu. Na koncu lahko ugotovimo, da je bilo kljub izpadlim virom financiranja in divjanja cen veliko narejenega. Prepričani smo, da smo s tretjim samoprispevkom zbrana sredstva smotrno naložili. V teku je razprava o osnutku programa IV. samoprispevka. Večina na razširjeni seji predsedstva OK SZDL je izrazila podporo nadaljevanju samoprispevka, pri čemer naj ima prednost izpadli program. Kaj pa litijski vodovod? Marjana Sonca kot predsednika Skupščine Samoupravne komunalne skupnosti smo zaprosili tudi za odgovor samoupravni delovni skupini laboratorija, ki je postavila odločno pobudo za ureditev litijskega vodovoda. Reševanje oskrbe s pitno vodo na levem bregu v Litiji ni predvideno v programu IV. samopri- spevka. Nadaljevanje izgradnje vodovoda je planirano v elementih za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega programa Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. Osnutki teh elementov so bili že javni razpravi. Sedaj je v pripravi predlog, katerega bo skupščina SKIS dala v javno razpravo na naslednji seji. Predlagan bo: — povezovalni cevovod iz Si-tarjevca do Svibna, — obnova dotrajanih cevovodov, hidrantov, zasunov in drugo, — nadrezervoar na Svibnu. Z izgradnjo zajetij v Reka Gozdu in cevovoda do Litije smo rešili samo vir vode. Veliko vode se nam na omrežju zaradi dotrajanosti razgubi v zemlji. Šele z gradnjo navedenih objektov lahko pričakujemo, da bomo pili le vodo iz Reke Gozda. M. K. ' Naše praznovanje dneva žena z učenci litij ske osnovne šole Tudi letos, že osmič po vrsti, so učenci osnovne šole Dušan Kveder-To-maž čestitali našim ženam za 8. marec. Njihova čestitka je bila prisrčna, polurna predstava, z vedrimi skeči po zamisli tovarišice učiteljice Anice Kohne in ubranim petjem zbora učencev pod vodstvom tovarišice učiteljice Darinke Slimšek. Učenci iz osnovne šole Šmartno in vrtca v Litiji so čestitke poslali po pša-ti, predstavniki taborniške organizacije SREBRNI Pajki pa so čestitko sporočili kar na proslavi. Vsem se najlepše zahvaljujemo za lepo predstavo in pozornost; našim ženam pa se opravičujemo za »tonske motnje« zaradi klime v predpre-dilnici. Letos namreč v sukalnici ni bilo možno napraviti dovolj prostora. Primerjalni kazalniki poslovanja za lansko leto Zopet je prišel čas, da se pomudimo pri primerjalnih kazalnikih poslovanja za leto 1984. Ker jih primerjamo z letom 1983, planom za leto 1984 in načrtovano razdelitvijo celotnega prihodka za poslovno leto 1985, bodo primerjave zanimivejše. Poleg tega imajo kazalniki večjo vrednost, ker jih primerjamo samo za našo delovno organizacijo. S kazalniki podskupine naše tekstilne grupacije, jih bomo lahko primerjali nekaj mesecev kasneje. Oglejmo si tabelo: PRD1EKJ1UJI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA N D E K 1983 1984 1984 Uš! Plan** 84 Plan 85 I. KAZALNIKI po 140.čl. ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) in dohodkovna produktivnost 726 293 1 333 247 1 184 653 1 938 522 183,6 112,5 145,4 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 77.7 73,3 71,2 73,2 94,3 103,0 99i9 5. Ustvarjeni ČD na delavca 584 159 1 060 968 957 559 l 551 451 181,6 110,8 146,2 *• {“S5ŽS2M B1”"3"1 31,8 34,6 35.1 36,5 108,8 10.,5 105,5 5. Akumulacija v primerjavi gi“‘- 39.6 43,5 40,9 .5,7 109.9 106,. 105.1 6. Akumulacija v primerjavi s 0 T.,7 25,4 23,6 26,7 102,8 107,6 105,1 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) -mes.povpr. 29 412 49 927 47 137 70 259 169,8 105,9 140,7 8. Čisti OD na delavca-mes.povpr. 18 983 32 075 31 391 46 867 169,0 102,2 146,1 11. KAZALNIKI po odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca mesečno povpr. (v din) 10.7 10.7 15 941 153,3 101 9 146 4 2- “ 1.7 1» 777 2« 227 094 387 092 191,6 119,9 142,2 39,4 36,5 35,4 38,6 92,6 103,1 105,8 *- 934 971 1 819 388 1 663 564 2 648 276 194,6 109,4 145,6 5. Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (v X) -ekonomičnost i«.i 1...0 150,. 130,5 101,3 110,. 90,6 6. Celotni prihodek v primerjavi Usa ?r*r3"1’101"t- 314,2 288,7 289,2 316,2 91,9 99,8 109,5 7- Izguba na delavca - - - - - - 8. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom (v %) 151,7 112,5 - - 74,2 - 9. Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v X) 128,1 102,1 - - 79,7 - til. KAZALNIKI po odloku o obvezni metodologiji 1: Sredstva za reprodukc. v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v X) 39,4 36,5 92,6 105,8 2. Odplačila za investicijske kkedite v primerjavi s sred. za reprodukcijo 4,6 5,2 108,3 - 3. Povprečno število zaposlenih delavcev na podlagi delovnih 978 1010 1010 1015 103,3 100 100,5 V letu 1984 je za 83,6 % poskočil dohodek na delavca. To je skupaj odraz visoke inflacije cen, za 8 % povečana količinska proizvodnja, boljšega izkoristka surovin, znižanih izostankov z dela, povečane produktivnosti dela in predvsem nakupa večjih količin surovin v začetku leta 1984, kupljenih še po nižjem tečaju ameriškega dolarja. Ker pa dolgove v glavnem tekoče plačujemo, so se le-tu odrazile pozitivne tečajne razlike, saj je z rastjo vrednosti USA $ rastla tudi vrednost naših zalog, kljub temu, da so bila v zalogah vezana obratna sredstva (to je denar, ki zaradi vezave v nakupljenih zalogah ta čas ni mogel krožiti!). V tem kazalniku smo presegli tudi planska pričakovanja za 12,5 %, čeprav smo razdelitev celotnega prihodka rebalansirali po devetmesečnem obračunu. Za leto 1985 pričakujemo umirjenejšo rast dohodka, če bo uresničena približno 50 % inflacija, ker smo š tolikšno načrtovali. Rezultati podražitev v prvih dveh mesecih tega leta pa obetajo višjo inflacijo. Kazalnik rentabilnosti (2) je še vedno pod indeksom 100, ko bi se rast dohodka pokrivala z uporabljenimi poslovnimi sredstvi (to so osnovna in obratna sredstva), kar bi pomenilo komaj dobro gospodarjenje s sredstvi, ki nam jih je zaupala v upravljanje družba. Ker moramo s sredstvi, razporejenimi v poslovni sklad, pokrivati tudi nepovratne infrastrukturne potrebe širše družbene skupnosti, to je za razvoj elektro in naftno-plinskega gospodarstva, razvoja cest, železniškega in luškega prometa, jih odvajati v zvezni sklad za razvoj nerazvitih republik in pokrajin ter drugo, nam je npr. v letu 1984 ostalo za lastne potrebe razširitve materialne osnove dela le 69 % sredstev razporejenih v poslovni sklad. To so potem tista sredstva, ki jih lahko porabimo sami, vsa skupaj pa bi bila le povprečno razpoložljiva (ne uporabljena) sredstva. Kazalnik prikriva še druge napake, zato pripomb ne bomo razširjali tam, kjer so v kazalniku zopet povprečno uporabljena poslovna sredstva (6, 3/II, 6/II, 1/III-). Tolažimo se lahko s tem, da smo bili doslej, ko smo se v tem kazalniku primerjali v naši grupaciji v jugoslovanskem prostoru, vedno v prvi petini primerjanih. Torej ima večina naših sorodnih delovnih organizacij podobne, oziroma še večje težave kot mi. Če bo ocena pravilna, se bomo v letu 1985 približali indeksu 100 (99,9). Ustvarjenega čistega dohodka na delavca je bilo za 81,6 % več kot v letu 1983, torej manj kot v kazalniku 1, kar pomeni, da so bile obveznosti iz dohodka v letu 1984 zopet večje od leta pred tem, po obljubah zveznih in republiških resolucij, bi morale biti manjše! Akumulativnost dohodka pod 4 je v porastu. Načrtujemo povečanje tudi v tekočem letu. Stališča so popolnoma pravilna, če bodo sredstva akumulacije (to so sredstva poslovnega in rezervnega sklada) koristila v povečanem obsegu lastni delovni organizaciji, ne pa zopet povečanim potrebam posojil, danim nerazvitim republikam in Kosovu, kjer za namen in porabo njihovega združevanja ne vemo dosti. Če bi se pozitivno odrazila v teh namenih, bi imela vsaj naša skupnost skupno korist, zgrešene naložbe pa gredo zopet v skupno breme celotne družbe. Pravilna so stališča družbenih struktur, naj bi se v bodoče vsa sredstva za razvoj nerazvitih republik in pokrajin 100 % združevala neposredno s samoupravnimi sporazumi v združevanju dela in sredstev, kjer bi bilo združevanje obojestransko dobro preverjeno ali pa prevzeta skupna odgovornost za napačne odločitve. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom je tudi v porastu; zaradi igre v odnosu absolutnih številk, še bolj kot v kazalniku 4. Na ta način moramo priti do večjih lastnih investicijskih sredstev, ker na bančne kredite ne moremo računati. Izredno smo poskočili v kazalniku 7, kjer se na povečanje pozna vpliv nadurnega dela neposredne proizvodnje in povečana sredstva sklada skupne porabe za potrebe predpriprav praznovanja 100. obletnice naše delovne organizacije v letu 1986. V ta namen združujemo toliko več tudi v letu 1985. Z rastjo čistih OD na delavca — mesečno povprečje — kljub velikemu skoku, še vedno zaostajamo za več kot 20 % za rastjo dohodka, kar je zahtevala republiška resolucija za leto 1984. Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka se verjetno nikoli ne bomo mogli povsem držati, ker nas določeni kazalniki neopravičeno tepejo. Tako npr. neposrednih izvoznih rezultatov nikoli ne bomo dosegli dobrih, ker moramo prodajati prejo domačim kupcem, če nočemo, da bi se proizvodnja v nadaljevanju predelave preje ustavila. Govorimo pa tudi v vseh zveznih in republiških izhodiščih, kar je edino pravilno, da moramo izvažati predvsem proizvode najvišje stopnje obdelave. Rast izločanj iz OD na delavca (kazalnik l/II) je manjši od rasti čistih OD na delavca (8) kar pomeni, da so bila izločanja v upadanju. V planu za leto 1985 pa predvidevamo rahel porast, kar ni v mislu prizadevanj zniževanja stopenj iz BOD, vprašanje pa je ali bomo ob vedno večjih potrebah SIS družbenih dejav- nosti, tako tudi uspeli. Ob skrbni presoji planov potreb, bomo imeli v svobodni menjavi dela z njimi mnogo problemov. Izločanja iz dohodka na delavca pa so poskočila za 91,6 %, na kar imajo največji vpliv izločanja za obresti od kreditov, saj se je njihov delež v strukturi dohodka povečal iz 4,7 % na 5,8 %. Kljub močnemu povečanju sredstev akumulacije in amortizacije, so se povprečno uporabljena poslovna sredstva povečala hitreje, zato dobimo ob njihovi primerjavi indeks pod 100 (92,6). S hitrejšo rastjo sredstev akumulacije in amortizacije računamo v planu za leto 1985 ta odnos popraviti na indeks 105,8. Ekonomičnost, izredno pomemben pokazatelj, smo povečali v letu 1984 za 1,3 %. To predvsem, kot smo že ugotovili, po sili razmer, z mnogo začetnimi plačanimi zalogami surovin v letu 1984, kar sicer ni racionalno, ob tolikšni rasti vrednosti dolarja, ki služi za nakup repromate-riala, pa postane tudi to racionalno. Pomagali smo si tudi s povečano produktivnostjo dela in rastjo cen proizvodov. V letu 1985 takšne sreče nismo upali načrtovati, z dobrim delom pa bomo težili k njej. Tudi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v naslednjih kazalnikih se bomo prizadevali gospodarno ponašati, kolikor bo v naši moči. V. Keržan Vozni red mestne avtobusne proge v Litiji f Litija Šmartno (Graška Dob.) Šmartno Opombe^ 4,25 4,43 5,00 D, 1 5,00 5,28 5,45 D, 1 6,00 6,18 6,35 D, 2 6,45 7,03 7,20 V, 2 7,30 7,48 8,05 D, 4 8,15 8,33 8,50 V, 3 9,00 9,18 9,35 V, 3 10,00 10,18 10,35 V, 3 11,00 11,18 11,35 V, 4 11,45 12,03 12,20 D, 2 12,30 12,48 13,05 V, 1 13,15 13,33 13,50 V, lčp 14,05 14,23 14,40 D, 1 14,45 15,03 15,20 V, 4 15,30 15,48 16,05 D. 1 ^ 16,15 16,33 16,50 V, 4, Čp 17,00 17,18 17,35 V, 3 18,00 18,18 18,35 V, 3 19,00 19,18 19,35 V, 4 20,00 20,18 20,35 V, 1 21,00 21,18 21,35 D, I 22,05 22,23 22,40 D, 1 Legenda: V — vozi vsak dan; D— vozi ob deovnikih; Čp — ob nedeljah in praznikih, — Črni potok. Proga ima na povratku od Litije do Šmartna štiri variante, medtem ko iz Šmartna do Litije vozi vedno preko Zagorice in Rozmanovega trga. Kje vodijo posamezne proge? Št. 1 — Litija, Rozmanov trg, Grbin, Zagorica, Šmartno, Št. 2 — Litija, Rozmanov trg, Grbin, Zdravstveni dom, Šmartno. Št. 3 — Litija, Zdravstveni dom, Grbin, Zagorica, Šmartno. St. 4 — Litija, Zavrstnik, Grmače, Šmartno. Socialno varstvene pomoči V letu 1984 je bil sprejet Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Ta sporazum se bo pričel vceloti izvajati s 1. majem 1985. Na podlagi tega sporazuma pa lahko delavci uveljavljajo na enotnem obrazcu SPN-1 zahteve do naslednjih socialnovarstvenih pravic: 1. denarne pomoči za brezposelnost, 2. delne nadomestitve stanarine, 3. štipendije iz združenih sredstev, 4. razlike h kadrovskim štipendijam, 5. družbene pomoči otrokom (denarna pomoč — otroški dodatek), 6. začasne denarne pomoči, 7. rejnine, 8. denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja, 9. denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, 10. plačila oziroma doplačila oskrbe na domu, 11. enkratne denarne pomoči, 12. plačila oz. doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oz. organizaciji za usposabljanje, 13. plačila oz. doplačila oskrbnih stroškov v tuji družini, 14. oprostitve doplačila k ceni zdravstvenih storitev, 15. uvrstitve na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, 16. druge socialnovarstvene pomoči, za katere tako določi SIS. Delavci z enim obrazcem uveljavljajo sočasno pravico do ene ali več pomoči. Le za uveljavljanje pravice do štipendije iz združenih sredstev, razlike h kadrovski štipendiji ali kadrovske štipendije izpolnijo dijaki oz. študenti posebej nov obrazec samo za to pomoč in jo tudi sami vložijo, seveda pravilno izpolnjeno, pri pristojni skupnosti ali organizaciji združenega dela, kjer prosijo za štipendijo. Delavci lahko vložijo ta obrazec bodisi v tovarni, krajevni skupnosti ali pri pristojnih službah posameznih samoupravnih interesnih, skupnosti, v katerih uveljavljajo zahteve do socialno varstvene pomoči. Vse navedene organizacije oz. skupnosti pa vložene obrazce posredujejo Centru za socialno delo, kjer se bo vodila enotna evidenca o teh pomočeh. Za vse vrste socialnih pomoči v eni družini (npr. če delavec vlaga zahtevo za subvencioniranje stanarine, pomoč otrokom, solidarnostno stanovanje, vlaga praviloma zahtevek vedno en član družine. Za otroke razvezanih staršev pa naj velja, da vlaga zahtevo za družbeno pomoč tisti od staršev, pri katerem otrok živi. Smisel enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči je, da se bodo socialnovarstvene pomoči dodelile tistim, ki so jih res potrebni oz. so do njih upravičeni. Poleg tega pa pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči po sporazumu velja načelo, da nihče od prejemnikov teh pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju, kot so občani, ki si sami za- gotavljajo socialno varnost. Prav tako pa ne sme biti delavec, ki prispeva k oskrbnim stroškom, zavoljo plačila prispevkov v slabšem položaju, kot je zagotovljen prejemnikom socialnovarstvenih pomoči. Pri ugotavljanju socialnih razmer delavcev, ki bodo uveljavljali pravice do teh pomoči, se bodo upoštevali vsi dohodki družine. Med dohodke se štejejo: dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske dejavnosti, samostojne dejavnosti, prejemki iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči. Med družinske člane se štejejo: zakonca oz. osebe, ki živijo v življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi ter otroke, dokler jih starši preživljajo. Za edinega hranilca (samohranilca) pa se šteje roditelj, ki s svojimi sredstvi sam preživlja otroka, do katerega ga veže preživninska obveznost. Samohranilci pa so upravičeni do socialnovarstvenih pomoči le tedaj, če so izrabili vse pravne možnosti za uveljavitev preživnin in drugih prejemkov za svoje otroke. Za vse ostale pomoči razen za delno nadomestitev stanarine in dodelitev solidarnostnega stanovanja pa velja, da se med družinske člane ne šteje otrok, kadar so ti v brezplačni oskrbi v vzgoj noizobraže-valnih organizacijah in sicer za čas, ko imajo zagotovljeno to oskrbo. Podlaga za presojo upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči je dogovorjena raven socialne varnosti. Socialna varnost je odvisna od dohodka, od ugotovljenih življenjskih stroškov in od ravni oz. rasti osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji. Na tej podlagi znaša dogovorjena raven socialne varnosti v odstotkih od povprečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, in sicer 55 % za delavce in druge delovne ljudi ter učence in študente pri uveljavljanju pravice do štipendije iz združenih sredstev ter razlike h kadrovskim štipendijam; 50 % za zmerno, teže ali težko duševno ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo; 43 % za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente. Za Litijsko občino so te socialne ravni družine že izračunane in so objavljene v Glasilu občanov št. 2, ki ie izšel v marcu 1985. Če je delavec po merilih sporazuma upravičen do socialnovarstvenih pomoči, mu bo dodeljena najprej tista pomoč, ki je v celoti urejena z zakonom oz. izvirajo iz minulega in živega de- la, druge pomoči pa le tedaj, če delavcu še ni zagotovljena dogovorjena socialna raven. Pri zaporedju posameznih pomoči pa bodo pristojne skupnosti upoštevale vrstni red, kot je naveden na začetku članka. Če delavec uveljavlja socialnovarstveno pomoč, le-ta pa bi v seštevku z njegovim dohodkom presegla dogovorjeno socialno raven socialne varnosti, mu bo dodeljena pomoč le do te ravni. Če pa uveljavlja pravico do več socialnovarstvenih pomoči, le-te pa bi v seštevku z njegovim dohodkom presegle dogovorjeno raven socialne varnosti, bodo pristojne skupnosti znižale zadnjo od že uveljavljenih pomoči do socialne ravni. Glede družbene pomoči otrokom, po starem otroški dodatek, pa veljajo povsem nova načela. Družbena pomoč je v zaporedju pomoči na 5. mestu. Do nje bo upravičen tisti otrok družine, kjer mesečni dohodek na člana družine ne presega 43 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Višina pomoči je razlika med temi 43 % oz. 23 % či- stega OD in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana. Spremenila se je tudi sama pomoč in sicer je razdeljena na funkcionalno pomoč in na nefunkcionalno pomoč. Funkcionalna pomoč je npr., da se ta pomoč izplača neposredno vzgoj -noizobraževalni organizaciji za prehrano in varstvo. Nefunkcionalna pomoč pa je tista, ki jo bo delavec dobil izplačano pri svojem osebnem dohodku. Edino kmetje dobijo v celoti otroški dodatek izplačan mesečno v roke. Občinska skupnost otroškega varstva bo sproti s Centrom za socialno delo ugotavljala, koliko bo te pomoči izplačala šoli ali vrtcu in koliko staršem, vrstni red izplačevanja pa je: najprej se bodo poravnali stroški v šoli in vrtcu, ostanek pa bodo dobili starši pri osebnem dohodku. Če pa otroci ne obiskujejo nobene od teh organizacij, bo otroški dodatek staršem izplačan v celoti. Kot je bilo objavljeno že v informacijah, naj se delavci, ki smatrajo, da so upravičeni do katere od prej naštetih pomoči, zglasijo v splošnem sektorju pri tov. Lidiji Skubic, kjer bodo izpolnili obrazec in dobili še dodatne potrebne informacije. L. S. Nov izračun materialnih stroškov Delegati delavskega sveta so sprejeli višje cene za povračilo materialnih stroškov — dnevnic, kilometrine, nočnine itn. Tako so od 1. marca 1985 dalje: 1. Dnevnice za službena potovanja v državi (25. člen pravilnika o materialnih stroških) — za odsotnost od 6 do 8 ur 478.— — za odstotnost od 8 do 12 ur 665,— — za odsotnost nad 12 ur 1.278.— 2. Nočnine (26. člen) — na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije (v hotelu višjem od B kategorije pa le v primeru, če ni mogoče dobiti drugega prenočišča) — brez predložitve računa 373,— 3. Dnevnice za službena potovanja v tujino (27. člen) — v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov 4. Nadomestilo stroškov lastnega prevoznega sredstva (31. člen) — za službene potrebe za prevoženi km 23,40 5. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino (33. člen) din 247.— — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev (34. člen) 5,85 6. Terenski dodatek (32. člen) — dnevno din 445.— Popravek V prejšnji številki Predilca smo na 4. strani, pod prvo sliko prispevka »Beseda delavcev« nehote napačno imenovali Jožeta Poznajelška. Namesto Franc Poznajelšek, je pravilno V^Jože Poznajelšek. Za napako se opravičujemo. VSE O LETOVANJU Sezona bo trajala od 20. 6. do 8. 9. 1985. V juniju in septembru bomo letovali ceneje. V Novigradu imamo 39 hišic s 137 ležišči. Tu bomo lahko letovali 7 oziroma 10 dni, le v primeru prostih zmogljivosti, bo možno tudi 14-dnevno letovanje. V Gozd Martuljku lahko letujemo 7 ali 14 dni, medtem ko se bodo gostje v prikolicah menjavali vsakih 10 dni. RAZPORED IZMEN ZA LETOVANJE PREDILNICA LITIJA v LITIJI p. o. Pred izpolnjevanjem beri navodila! PRIJAVA ZA LETOVANJE Podpisani ....................... delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč ................................................................. (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za letovanje v počitniškem domu NOVIGRAD GOZD MARTULJEK FAŽANA PUNAT RUNKE (ustrezno obkroži) za ...................... dnevno letovanje v izmeni od ............. do ........... Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od ................... do .................. Za letovanje prijavljam še: Ime in priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri _J _2 3 4 5 r Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta: a) sem delovni invalid .................................... DA NE b) udeleženec NOV ......................................... DA NE c) samohranilka oz. samohranilec .......................... DA NE d) delam v nočnem delovnem času ........................... DA NE e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane ................... DA NE Vzdržujem ..........nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši število elanov.) Ceno letovanja bom poravnal: TAKOJ V OBROKIH V dne, Podpis nosilca prijave: Z navedbo letovalne izmene se strinjam. Podpis vodje enote: 7-dnevne izmene od 22. 6. do 29. 6. od 29. 6. do 6. 7. od 6. 7. do 13. 7. od 13. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 27. 7. od 27. 7. do 3. 8. od 3. 8. do 10. 8. od 10. 8. do 17. 8. od 17. 8. do 24. 8. od 24. 8. do 31. 8. od 31. 8. do 7. 9. 10-dnevne izmene od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 9. 8. od 9. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8. 9. CENE V PRIKOLICAH IN V »KONTEJNERJIH« V letošnjem letu bomo plačevali stroške letovanja v prikolicah dnevno in ne glede na število prijavljenih. Na dan bomo odšteli 500,— din, za vsakega zaposlenega nečlana pa še po 150,— din dnevno. Tako bodo znašali stroški bivanja v prikolici za 10 dni 5000,— din, v kolikor ne bo prijavljenega nobenega nečlana. Ker v letošnjem letu še ne vemo, ali bomo »kontejnerje« priključili na javni vodovod in kanalizacijo, so stroški bivanja enaki kot v prikolicah. Cene pa so v pred in po sezoni nižje za 30 %. Turistično takso v Runkah in v Fažani plača vsak sam, medtem ko bomo turistično takso za letovanje v Punatu obračunali pri nas. Vsak mora poskrbeti tudi za perilo. Kdor kupi plin, naj shrani račun, da bo kasneje dobil povrnjene stroške. Ko prikolico oz. kontejner prevzamete ali zapustite, morate pregledati ves inventar in morebitne pomanjkljivosti vpisati v knjigo gostov. Obvezno pa morate v knjigo gostov vpisati vse osebe, ki v prikolicah bivajo. Vse poškodbe, ki jih v času bivanja povzročite, boste morali poravnati. CENE LETOVANJA — Novigrad, Gozd Martuljek Predlagane cene: za člane naše delovne organizacije in njihove svojce (nepreskrbljeni otroci in zakonci, nepreskrbljeni starši, posvojenci, upokojenci PL) na dan: pred-po sezona glavna sezona (junij-september) (julij, avgust) odrasli 490,— din 700,- din otroci od 4. do 14. leta 300,- din 420.- din zakonci, ki so zaposleni drugje 630,— din 900,— din CENE ZA TUJE GOSTE NA DAN odrasli 840,- din 1.200,- din otroci od 4. do 14. leta 500.- din 720.- din Za otroke mlajše od 4. let je potrebno plačati 50.— din dnevno za komunalne storitve. Perilo je vključeno v ceno penziona. Le v primeru samih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati ekonomsko ceno (do tri dni). V Pineti ni možno taboriti, niti ne smejo letovati tujci (letujejo lahko samo državljani SFRJ). Zadnji dan bivanja je potrebno hišico izprazniti do 10. ure. Penzion se prične s kosilom in konča z zajtrkom. Na prehodu iz pred sezone v glavno sezono, bomo penzionske storitve zaokro- žili (npr. v primeru, da pričnemo letovati 30. 6. — bomo ta dan kosilo in večerjo obračunali po sezonski ceni). Razliko regresiranih cen do polne cene krijemo iz sredstev sklada skupne porabe. Turistična taksa v Novigradu je 38,50 din dnevno, v septembrskih dneh pa 35.— din. Otroci od 7. do 15. leta imajo 50 % popusta. Pripominjamo, da so te cene že znižane in sicer veljajo za člane zveze sindikata in njihove družinske člane. Plačila turistične takse so oproščeni otroci do 7. leta starosti in invalidi. RAZPOREJANJE LETOVANJA IN PLAČILO LETOVANJA Pri razporejanju letovanj v naše počitniške domove bomo upoštevali določila pravilnika o letovanju v počitniških domovih PL. Pomembno je leto bivanja v naših počitniških domovih, zato prosimo, da vpišete pravilno letnico. V primeru, da ste letovali v pred in po sezoni pa štejemo, kot da v našem domu niste letovali (zato pripišite tudi to). Tudi v letošnjem letu bomo lahko stroške letovanja plačali v treh obrokih. Prvi obrok bomo odtegnili od osebnega dohodka, ki bo izplačan v juniju. Ta prednost velja samo za naše delavce, vsi ostali, ki nimate možnosti obročnega odplačevanja oziroma se boste odločili, da boste stroške letovanja plačali v enkratnem znesku, boste to storili s položnico najkasneje mesec dni pred pričetkom letovanja. Kdor ne bo v tem roku plačal, izgubi pravico do tega letovanja, v tem času pa bomo razporedili druge. Pri izpolnjevanju prijavnice bodite natančni. Izpolnite vse rubrike, predvsem bodite pozorni pri obkrožitvi besede TAKOJ oz. V OBROKIH. V primeru, da boste obkrožili besedo V OBROKIH, vam bomo stroške letovanja odtegnili od osebnih dohodkov, kar potrjujete s podpisano prijavnico. V kolikor boste pozabili obkrožiti katerokoli ob besed bo veljalo, da boste stroške letovanja plačali takoj. Opozarjamo, da bomo pri obračunu stroškov letovanja upoštevali podatke, ki jih boste navedli v prijavnici. Za točnost navedenih podatkov ste tudi odgovorni, kar tudi potrjujete s podpisom. V primeru, da želite za otroka, ki še ni star 4. leta, penzionske storitve, to označite oz. pripišite na prijavnici, kajti kasneje ne bomo spreminjali obračunov. Da boste čimpreje seznanjeni z datumom letovanja smo se odločili, da bo razpis trajal samo do vključno 10. aprila 1985. Seveda bomo prijave zbirali tudi po tem roku, toda pri prvi razporeditvi bomo upoštevali samo tiste prosilce (delavce, upokojen- Kadrovske štipendije za šolsko leto 1985/86 Za šolsko leto 1985/86 razpisuje naša delovna organizacija naslednje kadrovske štipendije: 15 štipendij za pomočnika tekstilnega mehanika (II. stopnja zahtevnosti) 3 štipendije za tekstilnega mehanika (IV. stopnja zahtevnosti) in 2 štipendiji za tekstilnomehanskega tehnika (V. stopnja zahtevnosti. Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1985. Pred tem rokom samoupravni organi ne morejo odločati o podelitvi štipendij. Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi (obrazec SPN-1 — vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1984. ce), ki bodo prijavnico oddali do 10. aprila. Zato pohitite z izpolnjevanjem priložene prijavnice in jo oddajte v kadrovsko splošnem sektorju pri Vlasti Grom, soba št. 15, I. nadstropje v poslovni zgradbi. Obvezno pa mora prijavnico oziroma navedeni termin podpisati tudi neposredni vodja, da bo lahko v času dopustov razporedil delavce tako, da proizvodnja pri tem ne bo ogrožena. Objavili smo le predlog cen, katere bo obravnaval še delav- ski svet. Če bodo cene spremenjene, vas bomo o spremembah obvestili v naslednji številki Litijskega predilca. Še cene letovanja v Čateških Toplicah: — za nečlane je cena penziona 1.400,— din dnevno — za člane in upokojence — 700.— din dnevno — za zakonce članov — 900.— din dnevno. Vlasta Grom Bolniški stalež Meseoi Jan Feb Mar apr naj jun jul av* sep okt nov dec Feb Mar •» 083 ... ... nov ... BS * Bil » - K KS) ,0 oda.dolov. T! T.l ‘S 'Z 'Z 'Z T? T ICO T ICO 00 seti8'5' To ** "Z !Z n“; 'T T 100 Legenda: 3 - bolezen MF - porodniški dopust KS -nepa in spremstvo družinskega člana I. Bolniški stalež v drugem polletju leta 1984 Iz analize ugotavljanja bolniškega staleža v delovni organizaciji za drugo polletje leta 1984 je razvidno, da se je stalež v primerjavi z prvim polletjem povečal za 12 % in znaša tako 7,1 %. Pri tem gre za povečanje števila zamujenih delovnih dni zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela. Če temu številu prištejemo še odsotnost oziroma število zamujenih dni zaradi porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega plana, pa je ta odstotek že 9,7 %. Število zamujenih dni je še vedno najvišji pri izostankih z dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta ter neseč izven dela. Pri posameznih oddelkih pa se je število izgubljenih dni v drugem polletju povečalo v oddelkih sukalnice, predilnice, predpredilnice in rezerve predpredilnice. II. Bolniški stalež za leto 1984 Bolniški stalež za leto 1984 znaša 6,7 % zamujenih je bilo 18 036 delovnih dni, od tega največ zaradi bolezni, nesreč izven dela in najmanj zaradi neseč na delu. Poprečno mesečno je bilo zaradi zgoraj omenjenih vzrokov odsotnih z dela 13,5 % delav- 2. Bolniški stalež (B,N,X) v posameznih oddelkih Sil Ss* FS Indekr. ■K.P.J cev, če pa k temu dodamo še odsotnost zaradi porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega člana, pa izostane poprečno mesečno z dela 18 % delavcev. Med posameznimi meseci je stalež najvišji v mesecu novembru 7,7 % in aprilu 7,4 %. Pri tem je potrebno poudariti, da z višjim staležem ni nujno povezana tudi večja odsotnost delavcev. Zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela je tako izostalo z dela največ delavcev v mesecu marcu 17,7 %. Glede na posamezne vzroke odsotnosti in glede na skupno število odsotnih delavcev izostane z dela zaradi bolezni 62 % delavcev, zaradi nesreč na delu 3,5 %, zaradi nesreč izven dela 9,3 %, porodniškega dopusta 10,6 % in zaradi nege ter spremstva družinskega člana 14,6 % delavcev. Pri pregledu bolniškega staleža v posameznih oddelkih ugotavljamo, da je ta najvišji v rezervah oddelkov. Kot je bilo že napisano je vzrok temu predvsem zaposlovanje delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo v omenjenih oddelkih. Konec leta 1984 je opravljalo lažja dela in naloge oziroma drugo delo zaradi zmanjšane delovne zmožnosti 9,3 % delavcev od skupnega števila zaposlenih. V odstotek so vključene premestitve delavcev na podlagi sklepa skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja in razporeditve na podlagi zdravniških potrdil. Socialna delavka Jolanda Jakič 3. Število zamujenih dni po posameznih oddelkih in vz-okih in odsotnost delavcev Oddelki Vzroki PP PPAez. P p/,.. S S/"ez. Ostali r-ih;- Odsotnost delavcev B 1673 783 5400 1784 5467 1410 1870 14 387 62,0 l* 168 37 235 63 98 71 154 826 3,5 245 795 315 488 267 573 9,3 Skupaj B,N,X, 1981 1065 4430 2162 4053 1748 2597 18 036 5,4 3,4 6,7 6,9 9,3 4,4 6,7 odš. del. 18 7 36 16 31 11 17 156 0 3,5%) 570 152 1175 783 1033 153 903 4769 432 54 575 170 467 44 112 1832 Skupaj 0 % b,n,x,np, 8,2 9,8 9,4 17,1 9,4 10,3 6,2 9,2 0 št. ods. (|j»Ti,nr, 26 9 50 21 41 13 25 181 (18,0?Ž) Nadurno delo v II. polletju 1984 V večini oddelkov in gasilci v kadrovsko splošnem sektorju so opravili nekaj nadur zaradi nadomeščanja delavcev, ki so bili na rednem ali bolniškem dopustu. V proizvodnem sektorju, elektrikarji, transportni ter posamezni administrativni delavci iz komerciale so opravili tudi organizirano nadurno delo. Poleg tega pa še: V proizvodnem sektorju je bilo opravljeno nadurno delo še zaradi: — čistilnica odpadkov — sortiranje odpadkov; čistilnica — čiščenje strojev zaradi požara; mešalnica in mikalnica — čiščenje strojev in odsesovalnih kanalov zaradi požara; predpre-dilnica — odpravljanje okvar na česalnem stroju. Delavci pri vzdrževanju v proizvodnem sektorju so opravili nadurno delo zaradi odpravljanja okvar na raztezalkah, OE strojih, flyerjih, zaradi previjanja mikainikov in odpravljanja okvar na šantung napravi. V sektorju vzdrževanja pa so bile nadure opravljene zaradi: mehanična delavnica — popravil v času, ko proizvodni oddelki niso obratovali, zaradi odpravljanja posledic požarov, izdelovanja rezervnih delov in popravil viličarjev; montažna skupina — montaže in demontaže novih strojev v predilnici; elektrode-lavnica — nadomeščanja dežurnih elektrikarjev, strojelomov, remonta elektromotorjev, dela v transformatorski postaji v času, ko proizvodnja ne obratuje, zaradi popravil elektroinstalacij in zamenjave svetlobnih teles ob nedeljah; kotlarna — dela v počitniškem domu, dovoza mazuta v popoldanskem času in vzdrževanja klimatskih naprav (pomoč remontu teh naprav); remont klimatskih naprav — čiščenja kanalov in izrednega čiščenja po požarih, opravljanja vzdrževalnih del, menjave pnevmofil motorja v predilnici bombaža, demontaže eleminatorjev in ( ------------------------------------------------\ Ob prebiranju glasila tovarne »SAVA Kranj« smo opazili zanimivo pobudo njihovega uredništva. Sklenili smo jih posnemati. Uvajamo rubriko »Prodam, zamenjam, kupim!« Naslov pove vse. Gre za rubriko v kateri boste lahko objavljali svoje male oglase — ponujali in povpraševali po stvareh, ki jih potrebujete, in jih želite po tej poti ceneje kupiti, oziroma boste ponudili stvari, ki jih ne potrebujete in bi jih radi prodali. To je v današnjih časih kako aktualno. Za objavo oglasa v rubriki »Kupim, zamenjam, prodam« veljajo naslednja pravila: — oglas lahko objavi samo član naše delovne organizacije; — oglas naj vsebuje največ 20 besed; — oglas je brezplačen; — oglas mora vsebovati ime in priimek, oddelek in interno telefonsko številko ali naslov in telefonsko št. doma, (kar pa ni obvezno objaviti v časopisu — v tem primeru lahko ponudbe pošiljajo preko nabiralnika glasila na uredništvo); — oglas oddaste osebno ali po pošti na naslov: Uredništvo Litijskega Predilca, Predilnica Litija, 61270 Litija. Naslove sodelavcev, ki bodo dali oglas, bomo hranili v uredništvu še mesec dni po objavi. Za vzpodbudo objavljamo že prvi oglas: Prodam dobro ohranjena okna: strešno okno »Pu-ral« (75 x 112 cm), 2 zastekleni vezani okni (70 x 70 cm), dvokrilno zastekleno okno (170x 140 cm). Naslov v uredništvu! Vse, ki bi karkoli radi kupili, zamenjali ali prodali vabimo k sodelovanju! Za naslednjo številko je rok oddaje do 6. aprila ’85. L Uredništvo Oddelek it.del. št.nadur povp.mes. št.nadur - čistilnice - mešalnica - nikalniki 1 - predpredilnica - predilnica - sukaInles ! - efekt.sukaln. - vlagalnica I - abiralnica cevk - ;;sir?nssč. 1, 99 17 20 - tabojarna Skupaj 1761 l.w =*’* 5515 i - vzdrževanje v predpredilnicl 29 486 81 66 E • SSffiS?1 ! 8 1 6 - - Bass* * 5 55 5,5 8 1 - valjčkarna Skupaj 40 595 98,5 85 - mehanična del. 51 285 47 62 i - kotlarna 1 - tidarska skupina 1 - montaža strojev - administr.delav. .Skupaj 159 2245 575,5 528 ! ' SiSB' *“■“ 119 2107.5 551 284 - administr.delav. 51.,.J 154 28)6.5 572.5 299 s - administr.de!. i - administr.del. * 59 10 • i - del. v kuhinji 74 825 1)7,5 60 usmernikov zraka v predpredil-nici, montaže novih klimatskih naprav in menjave pršilnih šob ter zaradi dežurstev ob prostih dnevih; zidarska skupina — betoniranja v predilnici in priprave prostora za montažo prstan-čnih strojev Textima; admini- strativni delavci — redno dežurstvo ter dežurstvo pri popravilih transformatorske postaje ter vodenja delavcev elektrodelavnice. V komercialnem sektorju so delavci pri zunanjem transportu opravili nadurno delo zaradi prihoda surovin izven rednega delovnega časa. Administrativni delavci v komercialnem sektorju pa so opravili nadurno delo zaradi usklajevanja inventure in zaradi priprave novih cen preje. V kadrovsko splošnem sektorju so administrativni delavci opravili nadurno delo zaradi rednega dežurstva in šofer zaradi prevozov izven rednega delovnega časa. V finančnem sektorju so bile opravljene nadure zaradi priprave elaborata za pridobitev IFC kredita in zaradi opravljanja rednega dežurstva. V obratu družbene prehrane so delavke opravile nadurno delo zaradi pogostitve upokojencev ob tovarniškem prazniku in zaradi pogostitve na občnem zboru sindikata. Odbor za delovna razmerja je ugotovil, da je bilo nadurno delo v delovni organizaciji v skladu z zakonskimi predpisi in ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev. Po dolgem času je odprt prehod za tovornjake pri skladišču gotovih izdelkov. Povečala se je učinkovitost nakladanja. Zastoji so bili preveliki, posebno po jesenskem ukrepu, ko morajo tovornjaki prihajati pravočasno do skladišča, ostali pa čakati na vrsto pred vratarnico. HUMOR PREDNOST Mlad uslužbenec pride k šefu na razgovor. — No kaj želiš, ga vpraša šef. — Sporočam vam, da se bom jutri poročil. ----- Zelo dobro, rad vidim, da se osebje poroča, odgovori šef. — Zakaj? si upa vprašati uslužbenec. — Zato, ker potem dosti raje ostajajo v pisarni tudi popoldan, odgovori šef. BODITE VESELI Pri telefonu me je neznan mož osorno vprašal, če bi lahko govoril s Fredom. »Žal mi je« sem odgovoril, »verjetno ste klicali napačno številko.« »Prav nič vam ni treba biti žal,« je odvrnil, »raje bodite veseli, da ga ne poznate.« LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.