St. 42. V Gorici, v torek dne 20. maja 1908. Letnik X. Izhaja Tsak torek insobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta diu'va prainik izide dan prf\j ob 6. zvecJer. Staue no pofttiprejeman ali v Gorici na dorn polilj»» celololno 10 K, polletno 6 K in fetrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakaman Schwarz v Solskih ulicah, jrlleriitz t NuiiHkih ulicah in Le- tt a n na VerdijeTein tekaliädu po 8 Tin. Uredniätvo in upravni»tvo se nahajata t «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. it. 9. DopiaK }c naalorili na uredniätvo, ofjlaie in naročnino pa na upravništvo »Goricec. Ogiasi ae računijo po pptit- ˇritah in «icer ako ne tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 tin., 3-krat po 10 tin. Ako ie večkrat tukajo, raču- nijo te po pogodbi. * Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavcar. Tiaka „Narodna tiskarna'4 (odgov. L. LukežiOj. I „Gregorčičev Dom'\ I V proslavo pctdesetlctncf>a I vladanja Nje^ovega Veličanstva I prcsvitlega cesarja Franca Jožcta I I. in da bi se ustvarili stalni pro- I stori raznim slovenskim učnim ! in vzgojnim zavodom v Gorici, sczidalo je drustvo „Solski Dom" leta 1S98 šolsko poslopjc enakega imcna v Križni ulici (Via Crcfce) v (Jorici, pozneje — leta 1 DO-t — pa še „Mali Dom* v ulici Berto- lini, v južnem dclu mesta, ker prvo poslopjc ni zadostovalo več vsem potrcbam. V hitrem teku nastopilo je lcto 190S, v katcrem slavijo na- rodi širne Avstrije scstdcsctletnico cesarjevetfa vladanja. Ob encm se je pokazala potrcba novih prosto- rov za solske namene goriških Slovencev, za tiste namene, katere je rajni pesnik Simon Gregorčič, dika slovenskega naroda in go- riške duhovsčine, negoval ves čas svojega zivljenja, za katere je živo čutil in neumorno deloval do svo- jega zadnjega izdiha. Odbor društva „ISolski Dom" je radi tega v seji dne 14. marca sklenil soglasno, da \r proslavo f>0 - letnega vladanja presvitlega cesarja, v spomin neumrljivemu pesniku Simonu Gregorčiču ter v naraen, da se preskrbijo nujno potrebni nadaljni prostori za slo- vensko šolstvo v Gorici, naj se podere stara društvena hiša v ulici Vetturini in na njenem me- stu naj se sezida šulsko poslopjc z nekaterimi postranskimi pro- stori, ki bo nosilo napis: „Gre- gorčičev Dom —- ob (KMetnem vladanju cesarja Franca Jožcfa l.u « Stavtona rtbl^st je potrdila predlozene hriUfte ter izdala po- trermo dovoljenje za gradbo. Stro- škovnik, upravljen po bratih Mo- zetieih, razkazuje potrebščine 75.000 K brez stavbišča. Stara hiša je veeinoma že posuta in delo je pričeto. lTpati smcmo, da do jcseni bo stavba dovrsena, ako ne pride kak poseben, nepreviden zadržek vmes. Kakor ob gradbi ,,Solskegau in „Malega Doma", siljen je društ- veni odbor tucfrob tej priliki zateči se k posojilu,. kajti redni letni dohodki nikakbr he zmorejo ta- kega izdatka, f\n • prihrankov si drustvo ni moglo nabrati, ker letni stroski vedno rastejo. Ali društvene nepremičnine, sedanje in one, ki se gradijo, so že obremenjene z civukratnim po- sojilom in ne dajejo potrebnega , jamstva za tretje posojilo v zgore navedenem znesku. —- Zato mora drustveni odbor iskati novih vi- rov potrebnim dohodkom. Ti viri so novi po novih darovih; a ob enem so stari, ker k njim se za- tckamo v vsaki potrebi. Ljubezen do sirne nase do- movine in do slovenskega naroda ogreva srca slovenskih rojakov ter jim odpira dlan in sree, iz katerih prihajajo radodarni pri- spevki za naša občekoristna pod- jetja. — Na domoljubjc in rodoljubjc svojih rojakov sklicujemo se tudi ob tej priliki ter prosimo, naj vsakdo, ki hoče na vfden način slaviti cesarjevo siO-letnico in pes- nikov spomin, nakloni kaksen prispevek za gradbo „Gregorei- 1 čevega Doma*. j ____________________________I Radodarne doneske sprejema drustvo „Šolski Dom" v Gorici ter upravništvi „Gorice" in ^Pri- morskega Lista" in ..Xarodna Ti- skarna" v (iorici ter se javno po- botajo. Drugi slovenski listi so uljudno naprošeni,da objavijota nas oklic ter sprejem^o pr*la|sc jttn doneske in doposiljaj^f jihii^^ma naše stroške. Nova solska sta\ba naj pri- čuje o zvestobi slovenskega na- roda do vladarske hiše» o spošto- vanju in hvaležnosti do njegovih zaslužnih mož, o hrepenenju po pra v i omiki in napredku, katerima naj služi nova stavba. Vsak zaveden in rodoljuben Slovenes jM s svojim radodarnim doneskcm pripomore k namenjeni sta\' i, sme si steti v zaslugo in ponos, da z njegovo pomocjo se je t:gradil ob ('»0-letncm vladanju cesi.rja Franca Jožefa I. .,(jlregor- ehVv Dom". Drustvo ,,Š o 1 s.k i Dorn^, Praklična vel]aya ištrskih „garanciiu. Zadnjič smo seznanili naše čiUlce z garaDcijami doToljenimi is!rski slo- vanaki večioi, kakor so bile stilizirane v zakcnskem načrtu ?ol. n forme in vsled kompromisa slovansko-laikega tadi spre- jete v seji dcž. zbora 21. marca t. 1. V tej seji je bit poroče?aifc o to', rffarmi laäki poslanec Bartoli. Rdor je bil o teh „garancijah* prej tako informiran, kakor je „objekti^na" „Eiinoat" icforniirala sTOJe čitalce in je slišal iz net tcga nrad- nega laškega pcročevalca alt pa je nje- govo poročilo čital v laških čagnikib, ta je moral valed razočaranja ostrmeti nad dejstvom, kaj vse tiči za temi ˇ „Eii- nosti" tcli glorisiciranimi rgarancijami"! Temn razočaranja iii strmeoja ne uidejo tadi Dasi bralci, ko prečitajo to doli sledeči del Bartolijevega poročila, vse- bajoč nradna viadnx — laika pojasmla onib prc slolih ,.garancijM. Jamstva namenjena manjšini in njih nasledki. Poročevalec pas). Bartoli povzame najprej zgodovino . pogajauja, ki se je vršilo mej zasl^pniki obeh sk^nk v do- tičnem odboru !irz.un&L ft>.ega; ter -onieni prvotne predloge ^Wsnie p;^ti tako- zvanemu majofizirai^^.-fprot^ f.fcxezpo- gojni prevlacH^&čit^^ predlöge, ki jih je večina'zavrgla^in. ki jih je Lefq vlada sama imenovala pretirane,.. Nfato poda podlago mejsebojnega dogovora (kom- promisa), ki se je sklenil, in pojasui tozadevne glavne točke (glej zadnjo „Gorico"). Glede jamstev priznanih manjšini, kolikor se dostaja pristojnosti deželnega zbora, omenja posl. Bartoli, da je bilo vprašanje o posebni (kva- lificirani) večini (t. j. navzočnost 32 članov, torej več poslancev, nego jih ima večina, za to, da se smejo razprav- liati nektere stvari) zdruzeno z velikimi težavami, posebno radi dveh ugovorov, s kterima so se upirali zastopniki ve- čine. Prvi ugovor se jim je namrec po- rodil iz strahu, da bi ne bilo v slučaju, ko bi se ne dalo doseči v deželnem zboru sporazumijenj^ mej °vhno in manjšino glede proračuna o polpdelstvu, šolah in iavnih zgradbah. čisto nemo- goče urediti deželni proračun in da bi se vsled tega po sili ne ustavila deželna uprava. Ta ugovor jeizpodbila vlada z izrecnimi izjava mi z a - g o t o v i v š i p o in i n i s t e r s k e m p r e d- s edniku, dabivtakem si u č a j u ni kakor ne prenehalo dejstvo- vanje deželne uprave; z a k a j v tern s 1 u č a j u da b i s m e 1 a uprava z odgovornostjo deželnega od- bor a n a d a 1 j e v a t i svoje delo- vanje na podlagi zadnjega pro- račuiia, k i g a je o d o b r i 1 d e- ž e 1 n i z b o r. Tako bi se zgodilo, če bi stranki se ne mogli mej seboj zje- diniti, samo to, kar se je dogajalo tudi I LISTE K. I Iz zivljenja graščakou. ¦ Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. I (Dalje.) j I - I Lepo jatro se je zbadilo dragi dan, ¦ lepo in veBelo, da ae je človeku srce za- • ¦ snaejalo, ko je je vzrl. Vedro ia jasno je ¦ R bilo nebo in na vzhoda je nalahko por- i devalo. V dolini je popeval škrjanec bvojo pe8em in ee dvigal nad poljem višje in [ Grad Sonek je stal na lepi rav- II niaici vrh prijetnega griča, s katerega jö P peljala pot na^zdol ˇ proatrano, rodo- I ^itoo polje. Z gradu se je nudil krasen I 'azgled na vse strani: proti Ljabljani, Vrhoiki, proti GoloTca in Snežniku. Grad je bil močno utrjen z debe- ^ zidovjem, ki je imelo na vseh štirih v°g'ih okrogle stolpe. Za obzidjem so bila dforišča in gospodarska poslopja ; od ZQaaj okoli in okoli obzidja pa so Be 'azprostirali trtovi, ki so bill tudi dobro ograjtini z zidovi. — Ves grič je bil po- 'aačeo s Badnim drevjem, posebno pa z orehl. Bilo je ge zelo zgodaj, ko je stal Erazena na olRvnih »ratih in se oziral ? dolino. Svetel oklep mu je obdajal prsa, \ na glavi je imel ugnjato, lepookovano : pokrivalo, ob strant ma je visel dolg meč s kra8niro, dragocenim ročajem. Levico naalonjeno na mečev ročaj, desnico uprto ob bok je gledal po dolini in se ozrl od hipa do hipa proti cerkvi sv. Jarija, po- tem čez dvorišče proti gradu, Z'to in glaano je bilo po dvorišča, ropot in krik se je razlegal iz njege. Erazem ni še dolgo čakal, ko se je prikaztl na vratih graščak v svetli opravi, za njim je prišel Jnrij in potem po vrsti drugi hlapci, vsi oboroženi ; zadnja dva sta gonila konje; vprežone v velik voz, ki je bil naložen z razninoi atvarmi. — Obrnili so se proti cerkvi sv. Jaiija. Prišli bo do zida, ki je obdajal cer- kev, ne da bi koga sreöali; voz so za peljali pod zvonik in razpregli konje. „Konje privežite tarn le k tistemn križa in počhkaite tu!" je velei graščak hlapcem. — „Č9 bi nas kmetje zapazili in bi si drznili preblizn, posvetite jim nazaj !* Hlapci so pripravili paške in se razšli okoli po obzidja. GrašČak, Erazem in Jarij so se obrnili proti cerkvenim i vratom. Ko je baron pritisnil na kljako | in vide', da so vrata zaklenjena, jeglasno zaklel. „Na to 8em že jaz mislil, gospod baron", ga je potolažil Jarij in zamahail po cerkvenih vratih a težko sekiro, kijo je bil vzel z vozs. Vrata so aaškripals, a adala se niso. — i „Ne bo niö!n je rekel baron \ Volk. — | „Mora biti !M je odvrnil Jarij in za- mahnil dvakrat z vso silo po vratih. ; Kljöcavnica in zapahi so popustili, vrata | so se adala in odprla. • „Nič ne zameri, sv. Jarij, če Bern | te z ropotom preveč prestraäil ; ne bodi ; had, da smo si inorali na tak način od- I preti vriti do tebe 1 Samo kratek obisk, J potem se kmaia vrnemo !u se je rogal Jarij in stopal za gospodoma po cerkvi. Z začadenjem je zrl sv. Jarij na te tako zgodnje in nenavadne obiskovalce. Najprej so šli v zakriBtijo. Vse so preobrniii in a silo odprli vse omare in predale. nSveöe kar ven znesi, Jarij, — olje tadi; losenih sveönikov no rabimo, ti le pa ne dajo dobro porabiti," j<9 govoril graščak in izvlekel iz omare štiri velike kovinaste svečnike. „Kar je cerkvene obleke in perils, papil?-* je vprašal Erazem in brskal po dragi omari. „Le poberi, če je kaj vredno ; kar pa je raztrganega in zafiikanega, pasti; kaj hočemo s takim blagom?" „Se že porabi !u je odgovoril Jarij 8 Bmehom. — „Če ne dragaöe, jih da- rajem j«z Ivanki, lahko naredi knhinjske predpasnike iz njih". Vse so pregledali in preiskali po zakrbtiji in po cerkvi. Kar je bilo kaj vrednega, so vse pobrali in znosiii pred cerkev : sveče, olje, cerkveno obleka svečnike, veliko sretilko, ki je visela peed oltarjem sv. Jarija,* miloščino, ki so jo dobili v nabiralnika in vse polao dra> gib stvari. „Arapak glavnega nismo še dobili,"1 je rekel baron, ko so že vse odnesli. „Ka) se?" je vpraial Erazem. „Ta cerkev ima dragoceno cerk- veno posodo," ma je odgovoril Jarij. Med tern je stopil graščak pred altar, izdrl meö, ga zasadil za vratc» ta- bernnkelja, da so zaškripalain odškočila. — Jezno je zaklel, ko je videl v taber- nakelja aamo ciborij. (Dalje pride.) Glede posebne (kvalificirane) ve- čine, ki se zahteva kot pogoj, da so veljavni sklepi o nameravanih zakonih, pravi porcčevavec, da ta lOČka nikakor ne izpreminja dosedanjega razmerja; kajti tudi do zdaj je imela vlada navado zelo redko kedaj predložiti tiste načrte zakonov najvišji oblasti v pot:ditev proti .katerim je bila manjšina- Kaj smo zvedeli torej iz uradnega poroöila pos). Bartolija? Na kratko od- govarjamo: Zulostno resnico, da je slo- vaneka večina istrska tadi po novem vol. reda na milost in nemilost izročena laški maDJiiai. Slovani niao imeli doslej nič, Halijani vae, oni bo bogato z vaem preskrbljeni, beati possidentes. Aii se to razmerje nezaslišane krivice po novem ilo pripetiti, da bi nekateri laški poslanct ne došli k seji ter volilno re- form o s tern pokopali. To prizadevanje „Elino8tiu se zrcali iz sledečih Djenih besed: „Tadi za vladne kroge je današ- nji dan brezdvomno dan izrednega po- mena, Ž9 deJBtvo, da se (brez dvomn na 1 željo vlade) adeleže te seje tadi vsi trije škof e, govori za to, koliko je vladi na tern, da vsprejme dež. zbor dogovorjeno sporazamljenje. V to je potrebna kvali- ficirana večina 25 poslancev. Naiih je 8, italijanskih pa 21. Oi teh poslednjih po- slancev Vidalich že dlje časa ne prihaja več v seje radi bolehnosti, docim je in- tranaigentni Bennati principijelno na- sproten sporazamljenja. Oitaja po takem italijanskih poslancev le 19, z našimi skopaj torej 27. Č») bi izostali še trije italijanski poslanci — kar ni izkljaöeno valed vpliva Bannatijevega — bi ne bilo več potrebne kvalif cirane večine ! Zato je velike vainosti, da pridejo tadiškcfje, ki osigarajo potrebao večino. — Tako „Eiinost". Mi pa verao iz nst zaapnega moža, ki je bil slaöajno ravno isti dnn (21. marca) na namestništva, ko so od- hajali vladni gospodje k seji v Koper, in eden teh vladnih gospodov ma je rekel: Danes pridejo tadi škofje, ker se je bati, da ce povlečeta Spinöic in Mandič ie koga na svojo stran zoper vol. refjrmo. — Kdo ima prav, nElinostu ali mi, kaže dejstvo, da sta bila odsotna le Vidalich in Bennati, in da sta Spinčič in Mandič gl&sovala zoper, vsi italijanski poslanci pa za vol. refjrmo. To glaaovanje po* 8tavlja v čudao lač nElinostinea sla- vospeve 1 . sebno hvalo izrekamo tadi g. Volariču ki je po malih mssecih nastopil a delay, skim tambaraikim zborom. Vaem kli- öemo: B )g stotero plačaj ! Odbor „Slov. katol. trtai uši uničenih viiio- gradov. C. kr. poljedelsko ministerstvo se je odločilo, da bode izplačalo iz državnih sredstev le 50 od sto prispevek do najvišjega zneaka 16.675 K. Daželni odbor pa je zahteval pred vsem, da mora biti ta prispevek že sam na tebi višji in to z ozirom na veliko itevilo prosilcev: v drogi vrati je zahteval, naj dovoli država višji prispevek nego je de- želni, v kar je pooblaščeaa po I. ölena zakona dne 4, aprila 1902. drž. zak. at. 36, ako vladajo v dežeti „vsega ozira vredne razmere". Aprila meseca tekočega leta je na- znanil deželni odbor c. kr. nameatniStra na njegovo nalično vpraianje, da se je sprejel v proračan, ki se predloži de- želnema zbora v prihodnjem zasedania, za obnovitev po trtni aSi okaženih vino* gradov zneseV. 25.000 kron. Pri tej priliki je deželni odbor vnovič priporočal, naj se prispevek iz državnih sredstev pri- merno zviša, ker se nahaja dežela bolj kot kedaj prej v razmerah, o katerih je govora v I. člena zgoraj omenjenega zakona. Zidanje „Gregorčičevega domjv' Draitvo nŠ)lski domu je sklenilo, kakor smo že pred časam javili» zgraditi amrlema goriSkema pevca, dostojen apo- menik v obliki „Gregorčičevega doma", v katerem, naj bi se poačevala ia reše- vala pred potajčenjem slovenska deca, ki jo je pokojnik tako zelo Ijabil. Mestai manicipij je odobril vse predlo- žene nnčrte ia dovolil zidanje. HUa y ulici Vettarini 9. je bila že deloma podrta ter se je ravno začelo z aidanjem, ko je manicipij naenkrat aatavil delo, češ, da je treba določiti stavbeno črto. Draitvo „Šolski domM bi se bilo moralo z Gregorčičevim domom amakniti 6 m na- zaj, vsled Cesar bi bilo izgabilo 120 m2 sveta. Zito pa se je draitvo pritožilo na c. kr. namestniätvo v Trsta, ki je pri- tožbi agodilo in akazalo mestoema ma- nicipija naj dovoli zidanje „Gregoroiče- vega doma", kakor je bilo že prvottio določeno. Sedaj se delo zopet nadaljaje. Manicipij pa je za eno blamažo boga- tejii. Nij bi se rajši brig il za regalačai načrt Gorica, o katerem ni ne daha no slaba, nego da dela Slovencem take sitnosti. Razpisano je roesto žapnika v Vel. Žabljah po odhoda dO36ganjega apravi- telja č. g. Č e r n i g o j a. V RoČah so ustanovili preteklo nedeljo kmecko posojilnico, ki bo ob- segala v svoj delokrog Roče, Slap, Do* lenja Tribuša, Pečine, Ponikve in St. Viško goro. Zborovanje je bilo dobro ¦obiskano, dasi je dež zelo nagajal. O raiffeisenskih posojilnicali je prcdaval S. Premrou, vodja „Goriške zveze". V od- bor so izvoljeui p. n.: [Miklavž Koci- jančič, župnik Roče, za načeliiika; za odbornike: Janez Bremec, Roče 24, Ja- kob Mrak, Slap 22, Anton Humar, Slap 52, Anton Klemenčič, Roče 23, IvanKle- menčič, Pečine 5, Jurij Klemenčič, Pe- čine 10, Andrej Rejic, Slap 100, Franc Rejic, Slap 55. V nadzorstvo: Peter Pod- oornik, Pečine 38, za načelnika; za Cla- ne nadzorstva pa : Jožef Gruden, Gru- denca 53, Anton Kofol, Pečine 56, An- ton Krivec, Slap 48, Franc Obrekar, Dol. Tribuša 133, Jožef Bremec, Roče 29. Iz so due službc. Sodni tajnik H. Fra n c e sch i n i s je premeščen iz Ro- vinja v Gorico. Imenovani so deželno- sodnimi svetniki in voditelii okrajuega sodišča: okrajni sodnik Matija Fabi- j a n v Kanalu r.a svojeni mestu; sodni tajnik dr. Josip Straus na deželnem sodišču v Trstu za Köper; okrajni sod- nik Ivan Dovgan v Ajdovščini na svo- jem mestu. Okrajnim sodnikom so ime- novani sodni adjunkti: Karel pl. Gre- šič v Piranu za .Červinjan, Fran Do- mjinko v Komnu za Komen, dr. Lazar Lukič v Voloskem za Čres, Fran Ma- var v Podgradu (Istra) za Kobarid, Ho- norat Luis v Buzetu za Krk, dr. Ludo- vü: Schrott v Pulju za Buzet in An ton Bonne v Kopru za Bovec. Sodnim tajnikom je imenovan okrajni sodnik Viktor D ev et ak v Bovcu za Rovinj. Državnega pravdnika namestnik dr. Ru- dolf baron Rinaldini je iz Gorice premeščen k višemu deželnemu sodišču v Trst, sodna adjunkta dr. Anton Pic- coli in dr. Edvard Poliak v Rovinju za deželno sodišče v Trstu sta določena za Poreč. Ustaiiovitev izobraževalnega dru- štva v Lokovcu. ,V nedeljo dopoldne po niasi se je vršil [v Lokavcu v pro- storih g. Ivana Šuligoja ustanovni shod izobraževalnega društva. Shod je otvo- ril sklicatelj g. Ivan Šuligoj ter pred- lagal za predsednika g. Piriha. Ta je pozdravil navzoče nakar sta govorila Fr. Kremžar in dr. Capuder o namenu in pomenu izobraževalnih društev. Nato se je volil odbor, ki je porok, da bo društvo živahno delalo in res širilo pravo izobrazbo. Jfredavanje r St. Ferjanu — „K&- tolišo bralno drastvo v Št. Ferjanu" je priredilo v nedeljo j&vno predayanje. — Dr. Brecelj je prtdaval o zdrav i 1- stvu in poaebej o jeti ki. Poalašalcev je bilo lepo število. Shod „Kmeöke zveze" v St. Fer- jann. — V nedeljo popoldne po preda- vanju ae je vršil v St. Ferjanu druät?eni shod „Kmeöte zveze". GoToril je dr. Brecelj. Razprarljalo se je o politič- nih zadevah in kmečkih zahtevah. Predavanje v Rihembergu. V četrtek popoladne ob 3h priredi „Slov. kršč. socialno izobraževalno društvo" t Liöenovi dvorani javno predavanje. Pre- dava g. dr. Brecelj o prvi pomoči v nezgodab. „Katslov. izobraževalno društvo v Solkanu" je imelo v nedeljo popoldne 8voj občni zbor ob precejšaji adeležbi. Za predsednika je izvoljen č. g. dr. Sre brniö. — Deljenje vitvijola v štferjan- fikein žuraustvu. — Dne 19. t. m. se je vršilo v Št. berjaau razdeljevanjo vi- trijola na tak način, da je ljadstvo zelo razbarjeno. Nekateri orgaai ,so bili celo *e tako predrzni, da so se iz ubogih Ijadi grdo norčevali. 0 stvari se äe po- naenimo. Sluöaj ima v roki ^„Kmečka zveza". — Nagrade za sadjerejee. — Knaetijsko draštvo bo podelje?alo na- grado po 10 in 20 K, poseatnikom in kolonom za azorno Bajeno in oskrbovano sadno dre?je. Nekolekofane proinje je vložiti pri kmetijskem draštvu do konca JQlija t. 1, — Dva čebelarska ghoda zdra- žeoa 8 podučnim predavanjem priredi „Goriško kmetijsko društvo". Prvi se vrii dne 28. t. m. prih. četrtek r Kam- njah v šolski sobi ob 3. pop., drogi pa prih. nedeljo dne 31. t. m. v Gorici pri svečarja g. Jernej Kopaö, nlica bv. An- tona ob 9. dop. — Predavanje v Podmelcu. — V nedeljo, 24. maja popoldne je bilo t tc- kajšnjem izobraževalnem draStva novo in zelo zanimivo predavanje: O sežiga- nju mrličev, in sicer: a) skrivri na- meni sežiganja ; b) razlogi za sežiganje ; c) gospodarske koristi sežiganja; d) po- kovanje je nevarno ; e) kako lepo in poetično je, — sežgan biti! — Prihodnjo uedeljo popoldne bo zopet predavanje, takrat pa: O razlogihprotise- ž i ga n j a. — Za prvo narodno dirko, ki se bo vršila dne 8. junija t. il. (na bin- koštni pondeljek) se vršijo že sedaj ve- like priprave. Na dirkališču se tržaški in goriški kolesarji pridno trenirajo, med tem ko se pripravljajo tribune in lože za občinstvo, kakor tudi plesišča in koče, kjer bodo ljubeznive goriške dame razne stvari razprodajale. Med dirko koncer- tuje popolna vojaška godba bosansko- hercejfovskega pešpolka št. 4 iz Trsta. Ta dan utegne biti eden najlepših za slovensko Gorico, kajti naznanile so svoj prihod odlične osebe iz Ljubljane, Zagreba in drugih krajev. Po celem Go riškem je posebno živo zanimanje zato prvo narodno kolesarsko slavnost, tako, da se že sedaj lahko napeveduje naj- lepšo udeležbo in velik vspeh prvega samostojnega koraka slovenskih kole- sarjev. Tržaško kolesarsko društvo „Bal- kan" namerava prirediti poseben vlak. Planinci in telovadci so pa naprošeni, da se prijavijo za tekmovalno pešhojo, ki se bo vršila na velodromu in sicer kakor otvoritvena tocka. Darila so tri krasne svetinje. Goriški slovenski kole- sarji, telovadci in planinci: priglasite se mnogoštevilno, da napravimo cast slo- venskemu narodu. — Mojstrsko delo. — V Šebre- Ijah na Goriškem je postavil pretakli te- den mehanik Ivan PleSnar, doma v Crnero vrha nad Idrijo, sesalko, katera pritiska vodo na sredo vasi po 80 me- trov dolgih cereh iz novega vodnjaka. Dra inženirja sta izjavila, da je to ne- mogoče napraviti. Piešnnr, ki nima no- benih tehniških šol, pa je stvar napravil, da gre pra? dobro in slaži svojema na- menu. Da je preprost človek — rokode- lec djal kar dva inženirja vžakelj, ninič novega, to se zgodi večkrat. Pri nas se sploh velikokrat od raznih strani preveč poklftda na razna imena. DdtoIj je, ako ima naslov inženir, arhitekt, ali sploh ima na svojih viz'tkah kako podobno ime. Večkrat se sliši, „ja, ta bo dobro naredil, saj je inženir", in naj potem tndi maze in maze, da se ma vse smeje. Seveda so tndi med inženirji itd. izvrstni strokovnjaki, vendar preveč jih pa ni. Pametetneje bi bilo ozirati se tudi na praktične Ijadi, čeprav nimajo visokih šol, pa imajo zdrav razam. Saj tadi na tehniki ne vlivsjo v glavo.Dokaze imamo v naši domovini tadi glede slikarstva. Saj se je že pripetilo, da je navadni slikar brez akademije popravljal alike, ki jih je napravil akademični slikar in je izvrstno naredil. Koliko denarja se je že pri nas izmetalo, ker se le r&iao na na- slov — preveö pokladalo? — Prešernovo nečakinjo — Mar'jano Grom, roj. Vovkovo iz Vrbe, posestnico Gromovine v Snokačn, je 23. t. m. na Rodinah, brezniške žapnije pokopal msgr To mo Zapan. Umrla je kakor desetletno dekle bivala šest mese- cev pri pesnikn v Kranjn. Marsikako za- nimivost iz te dob«) jo ohraoila v svežem spominu. Kakih 10 mesecev prod stričevo 8mrtjo se je vrnila k starišem na Ribiöev dorn v Vrbo. Preživljala jo je edina seBtra Eovačica iz Zgornje Dobrave ob Zaspeh. Ta žena je torej sedaj najbližaja sorod- nica našenaa velikemu pesnika, prava njegova nečakinja. — Likarjeva trgovin» s papirjem je zopet odprta. Prevzela jo je g.čna f Ana Li kar, hčerka pok. Gašparja Li- karja. Priporočamo! — Openj. V soboto popoludne je začel v Šempasu goreti dimnik na hiši posestnika Doljžaka, ko so bili vsi ljudje na delu na polju. Začelo je biti plat zvona, nakar so prihiteli ljudje in pogasili ogenj. Novarnost za vas je bila velika. — Na Jjubljanski podkovski Soli se bodo sknšnje rršile dne 25. in 26. janija t. I., *n sicer 25. skašnja iz podkovstva za kovače, ki niso obUkovali podkovske sole, 26. janija pa za ačence podkovske Sole iz podkovstva ter ogle- dovanja klavne živine in mesa. Pri 8knšnji je treba a) odgovarjati na sploioa vpraianja, po katerih načelih je podko- vati konje in goved, ter na to, kako je podkovati zdrava, napačaa in bolna ko- pita; vedeti je tadi treba, kakinojepod- kovanje pozimi; b) prekovati ali nanovo podkovati eno ali več kopit. oziroma i enih ali več parkljev; c) napraviti pod- kev za navadno, napačno in bolno ko- pito. Korači, ki hočejo deiati to skašnjo naj vlože prošoje pri podpisanem vod- stf a do 10. janija. Priložiti ji je 1) ačno spričevslo v dokaz, da se je prosilec izučil podkovstva pri kakem kovaikem mojatrn, 2) potrdilo, da je bil prošnik najmanj 3 leta pri kakem kovaikem roojatra kovaiki ponvjčnik. Oai, ki delajo izpit z nezadostoim nspehom, ga morejo ponoviti samo enkrat, in sicer najbitreje čez eno leto. Kdor pa prvič ali dragič pri skašnji pade, lehko VBtopi 7 podkov- Bko iolo, da si more pridobiti za kovača potrebno znanje. — Vseslovensk« miadenlšca orga- nizacija se osnaje ob priliki javne telo- vadbe v Škofiji Loki dne 26. jalija. Dragi dan je poaöni mladeniiki tečaj. Že sedaj opozarjamo na to vsa naia draštva ! Vaako naiih druitev naj bo zastopamo ! Priporočamo da fantje začno sedaj spav- ljati denar za pot. — Lepa liberalna mladina. — V petek pri šmarnicah v Paija segolobradi iredentarji, člani draitva „Govane Pola" nadlegovali navzoče gospodične na tako ostaden način, da se je nek star gospod, Diminicb, izpozabil in pripeljal Gfidn Starma zaašnico. Na to so bili izzivači le čakali. Pričel se je reden pretep. Ljadstvo je iridentarje potisnili iz cerkve in izročilo redaratva, ki si je zabeležilo imena razgrajačevter jih potem izpastilo. nMladi Pal)" sedaj javno grozi, da bo motil veato slažbo božjo, dokler ne dobi zadoSčenja za zsušnico. Policija je oči- vidno na strani neodrešencev. — Restavracija na postaji Opčine ' državne železnica je postala prernajhna. Zgradi se zato nova,obširoa restavracija. ¦— Kopemški stotalk. — 0 ko- peniškem stotnika, čevljarja Voigta se poroča: Voigt je v ječi prestal nevarno bolezen. Skozi osem tednov je ležal v postelji vsled težkega vnetja pljač. Ssdaj je ozdravljen zapaatil jetniško bolnico ter se nahaja zopet v svoji celici. 01 njegove bolezni ravnajo nekoliko priza- nesljivejše z njim. Voigt npa, da zapasti jeöo, v kateri se nahaja že skoro dve leti, zdrav. — K preosnovi mature. K na- redbi z dne 29. fdbrnarja t. )., s katero se nvaja reforma mature na avsirijskih srednjih äolah, je izdal nančni minister odlok, ki vsebaje nekatere važne določbe glede pismenih nalog ter nstnega iz-pita. Pismena naloga iz nönega jezika je, kakor znano, olajšana v toliko, da bodo matnrantom na razpolago tri tema, izmed katerih lahko prosto izbirajo. Profjsor mora paetiti vaakomar pol are pomisleka, da se odloöi za to ali ono nalogo, kar mora matarant storiti pismeno na po- sebnem liata, katerega priloži profesur izdelani nalogi. Temata morajo biti raz- lična, to se pravi iz različnih strok ali ačnih skapin. Ne gre torej, da bi bila stavljena temata zgolj iz zgodovine, n. pr. eden iz stire, drngi iz nemške, tretji iz avBtrijske, treba bo namreö nalogn j razdeliti tako, da bo n. pr. ona zgodo- dovinska, draga slovstvena, tretja mo- i goče „proeta naloga". [Na ta naöin ae nudi mataranta prava izbira, ki odgo- varja dahn matarine preoioove. Pisment izpit iz francoiöine v realkah obsega prevod iz aönega jezika na f*anc3iko. MeBto prevoda pa se stavi tam, kjer bo dijaki zadoatno priprarljeni po moderni nčni metodi, tadi lahko eno9tavno pro9tt Laloga v francoskem jezika. Ta naloga obstoji najlažje v tem, da prebere pro- feaor matarantom kratek pripoveden spis v francoBkem jezika, ga raztolmaöi po francosko v obliki vpraäanj in odgo- vorov, na to äe enkrat prebere ter pre- pasti dijskom, da ga napiäajo v pripo- vedni obliki ali pa kot razgovor (torej vpraianja in odgovori). MiniBteraki odlok daje prednost taki prosti fr»ncDski na- logi, zahteva pa, da se dijaka na take nalcge že pripravlja od V. razreda. Di- jakom-matarantom se morajo v bodoče naznaniti vspehi (dasifikaeija) piam^aih nalog, kakor bitro bo bile naloge od predsednika izpraševalne komiiije po- trjena. Na podlagi teh pismenih vspehoT se naj določi, iz katerega jezika je po- lagati mataranta Š9 astaaeni izpit. Novi ministerBki odlok se bavi z aatmsnim iz- pitona ter določs, da se pri izpita 12 matematike ne sme izpraševati iz mate- matične fuike, tadi je nedopastno spa- ščati se pri domači zgodotini in geogr»- ; fiji v posamezQOati ali pa celo izpraäe- vati pri tem splošno zgodovino. Predmet zgodovinskega in geografičnega izpita naj bo strogo to, kar je uöna anov v VIII. gimnazijakem, oziroma v VII. ("in deloma v VI.) realčnem razreda. — Sneg, vihar in toča v Švici. V nedeljo je bil v Šrici grozen vihar s točo, ki je vniöil vse pridelke. Vihar je rnval drevje. Na to je zaöel padati sneg in je zapadel 73 cm debelo. Temperatara je bila v soboto še 28° C, v nedeljo je padla že nazaj na 3° G. — Yeüke povodnji so naßtale vsled nalivov in talenja snega pc Koro- äkem in Štajerskem. Na mnogih krajih je ielezniiki pro met popolnoma nstavljen. — Potre8 je bil v nedeljo Kečke- meta na O^rskem. Veö ko 100 hiš je i poškodovanih. — Velika ielezniška nesreöa. — Dne 21. t. m. je Tavozil v G^nticha t Bilgiji brzovlak v nek romarski vlak, ki je čakal pred postajo na antwarpniki brzovlak. Premikalnica je bila napačno postavljena in brzovlak je prekuenü ro- marski vlak. Zidnji itirje vozovi so po- polnorna razbiti. Pripeljal se je pomožni vlak s 30 zdravniki. Nesreca se je pri- petila ob 9. ari 16 minat. 0b 11. ari so izvlekli izpod razvalin že 30 mrtvih in 58 ranjeneev. Iz razralin mole roke in noge. Našii so odbito roko, ki je držala v prstih odtrgano vho. Mad mrtvimi sta tadi brzovlak strojevodja in karjač. — Jubilejskega sprevoda na Da- na ja se adeleži nad 20.000 oseb, in si- cer bo v zgodovinskom oddelka sodelo- valo 4000, v narodopisnem 12000, r iportnem oddelka 5000 adeležencev. V sprevoda bo tadi 4000 konjev in vozov. — 30 milijonov zaslužil v dveh meaeeih. — Takozvani ledeni kralj, Charles Morse, čegar polom, beg na An- gleiko in vrnitev v Ameriko so v me- secu febraarja vzbadili veliko senzaeijo, je zamogel koncem aprila, kakor se po- roöa iz New Yorka, javno naznaniti, da lahko izplaöa vsem svojim dolžnikom vse prav do vinarja. Njegov privatni tajnik Anton Baard pripoveinje, da je bil Morse popolnoma sredstev, ko se je vrnil pred dvema mesecema iz Angleškega v New York, ter so ga tožili radi poneverjenja. Od sorodnikov si je izposodil poltretji milijon krön in se zaöel hladnokrvno iu z neprelomljivo eneržijo podajati v naj- bolj vratolomne borzne ipekalacije. Sreča, ki ma je za tolikrat stala ob strani, ga tadi sedaj ni zapuatila. hposojeni pol- tretji railijon krön je lahko vrnil ter po» plačal drage dolgove v višini deset mi- lijonov krön. Vrh tega ima danes pre- mozenja 15 do 18 milijonov krön. Vpra- Sanje je le, öe ni to sopet kaka pravcaU ameriika raca ! pstJr||.jlS(>oiiiiniaite se o vsaki „NflRODllfl T15RI1M" ::: 9 Sorici, ulica Vetturini St. 9::: \, je preskrbljena z povsem novimi j \|/L-v črkami, okraski in finim papirjem, ^|| r'T>'H/. ter more prevzeti vsa v ti- *fM$L ; Ejfc^ skarsko stroko spa- ^f|r^LL- '%%$?$$%$. dajoča dela ^|§l$§§§j TISKA: .Gorico* oo Yabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice . Plakate ooo ^ itd. ltd. ^ oo ,Pr. list* oooo Cenike ooo Radine oo Vizitnice o Rač.sklepe ,/ Jedilne liste .r. ooo Etikete '^ itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- i vadnega enobarvnega do iinega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Rojafci! hupujte narodni holets „Solshega Doma". v mizar in v lesni trgovec 7 Mpri, na voili iiveia Meiitčis mosta ' (tta cesti, ki pelje proti Gradiški) o c o Trguje tudi z opeko. ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lena