Leto 7. Štev. 3. PRILOGA ZA MLADINO. 1938. mare. 8.
2ivljeNje.ßlÄÄ òevice o?àrije so2je Min«
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede-)	(Štrta kniga).
13. Marija spozna božo volo, da se dete obreze.
Mariji ne bilo znano, naj se li dete podvrže zakoni obre-zayanja. Mislila si je pa, da je njeni presveti Sin prišeo na svet zato, da svoj zakon poštiije i da njemi s tem povzdigne ugled, pa tiidi zato, da s tem trpi za lüdi i se podvrže bolečinam obrezavanja. Materina lübezen bi ga rada te bolečine očuvala. Marija je znala, da je tomi dejanji vzrok poprijetni greh. Ar pa dete toga greha ne melo, njemi ne bilo potrebno podvrči se tomi zakoni. Ne je znala, ka naj včini, pa se je odločila, da se prepüsti božoj voli. Žalostila se je, kda je mislila na grozoto zakona, ki določa, da se stavi nož na nežno dete. Svojo dvojbo je izročila Bogi. V svojem odgovori pa njoj je Gospod povedao, naj se ne žalosti zavolo bolečine, ki jo bo dete moralo prestati, ar je dete zato prišlo na svet, da izpuni Mojzešov zakon. Edi-norojenec je pripravleni, da odvzeme grehe sveta. Marija se je sprijaznila s tem, da bo dete pretočilo krv i da prikaže Bogi prvo daritev za rešenje lüdi. Predala se je Bogi v najvekšoj ponižnosti. Svetomi Jožefi ne je objavila toga naznanila, prosila
ga je, naj pripravi vse potrebno za obrezavanje. Jožef je bio prepričan, da se mora boži zakon spuniti na božoj Reči tiidi pri tom dejanji.
Dühovnik pride v votlino, da izpuni obred. Kda zapita za ime, ki naj ga dobi dete, njemi sv. Jožef razjasni, kak njemi je angeo zapovedao, naj njemi da ime Jezuš. Za tem pogovorom se je prikazalo nebroj angelov v belom, prelepom oblačili. Na glavi so nosili vence, v rokah pa palmove veje. Širili so več svetlobe kak več sune vküper. Na prsaj vsakšega angela je viso na zlatoj verižici dragi kamen, na šterom je bilo napisano sladko ime Jezuš. Vojvode čete sta bila nadangela Gabriel i Mihael. Stopili so pred sveto Devico i govorili: „Gospa, to je ime tvojega Sina, zapisano od vekov v božoj voli. Presveta Trojica njemi je dala to ime v znämenje, da reši človeči rod. Ono njemi da tron Davidov, na šterom bode vladào. Kaznüvao, zmagao i po-nizo bode svoje sovražnike i jih položo za podnožje svojih nog. On bo pravičen sodnik, svoje prijatele bode povišao i jih postavo na svojo desnico. To se bo pa zgodilo samo s trplenjom i za ceno krvi. Že zdaj, kda dobi svoje ime, prelije svojo krv, ar je to ime Odrešenika i Zveličara. Njegova bolečina bo prva od bolečin, ki jih bo trpo zavolo pokorščine nebeskomi Oči. Vsi mi, ki smo prišli se kak sluge Najvišišega, smo poslani od sv. Trojice i zapovedano nam je, da sUižimo tvojemi Sini i Sini večnoga Oče, da bodemo navzoči pri vseh skrivnostih zakona milosti, da ga sprevajamo, dokeč se ne vzdigne v nebeški Jeru-žalem i ne odpre njegovih vrat človečemi rodi. Tam bomo mi v njem vživali nadnaravno diko, ki je bodo deležni drügi blaženi, šteri neso dobili tak srečne naloge!"
Vse to sta vidila i čtila sv. Jožef i nebeška Kralica, ali nesta razmila toga vednako. Mati modrosti je najgloble spregledala skrivnost odrešenja. Tüdi sv. Jožef je spoznao vnogo skrivnosti, pa ne kak njegova zaročnica. Oba sta puna radosti in občU-düvanja hvalila Boga z novim slavospevom. Ali jaz ne morem vse to opisati, ka se je godilo v njihovoj notrašnjosti, ar ne najdem za to pripravne reči.
Ne boj se Marija.
S temi rečmi je v batrivao angeo Gabriel nedužno deklico Marijo. Zakaj se je pa bojala?
Angeo je v moškoj podobi stopo pred njo. Vsaka deviška dUša se boji vse mogoče nevarnosti, ki bi znala devištvi škoditi. Angeo njej je velike reči naznanjao. Ponižna devojka ne mogla vervati, da bi njej šle te reči, zato se je zbojala. Ponižen dečko
i ponižna dekla se tiidi boji vsake hvale, da ki liibi hvalo, hitro spadne. Jezuš je pravo, ka ki se zvisi, se znizi.
Bojala se je mladenka Marija zmotnjav hiidoga diiha. Te se najmre, kak sv. Pismo pravi, obleče tiidi v angelsko podobo, ne samo v kačo, kak sv. Pismo pravi. Draga mladina, vči se od mladenke Marije bojati se vsakšega šepetanja hiidoga diiha, posebno gda te rata na prijatelstvo, spoznanje z osebov driigoga spola.
Mladenka Marija nam vam bo mladenci i mladenke z svo-jov bojaznostjov zgled, ka te se tiidi vi bojali greha, kak se je ona.
Mladini na pot v življenje!
Znamenje dobrega otroka je, ljubezen do matere! Znamenje dobrega kristjana je — ljubezen do Boga in do matere božje. — Draga mladina! Gotovo je bil že kateri izmed Vas, pri pogrebu matere, ki je zapustila kopico malih otročičkov! Ko so spuščali krsto z njenim truplom v črno zemljo in so nedolžni otroki obupani zakričali: „mamica, mamica, nikar nas ne zapusti," ali je takrat ostalo suho Tvoje oko? Gotovo ne! Moral bi imeti kamen mesto srca; zasmilili so se ti ubogi nesrečni otroki in solznih oči si rekel: „Uboge sirote!" Glej, draga moja mladina ! Uboga sirota v duhovnem pomenu je vsak kristjan, Iti je zgubil Boga! Pomilovanja je vreden, ker nima več ne očeta in ne matere! Nešteto takih sirot, se najde dandanes tudi med mladino! Sestra, — brat ali si tudi Ti med njimi? Nisi? Se zavedaš svoje sreče? — Veruj mi, če si izgubil vse na svetu, kar ti je bilo milo in drago, — če te je težka bolezen priklenila mogoče za dolga leta na bolniško postelj, — nikar ne bodi žalosten; če imaš še Boga v svojem srcu, — si srečen, neizmerno srečen! Mladina moja! Koliko jih je, ki so mogoče še pred par leti pristopali z odkrito resnično pobožnostlo k mizi Gospodovi, — a danes nočejo poznati več Boga! Z njim so izbrisali iz svojega srca vsako ljubezen do nebeške Kraljice! Mladina je pozabila, da ima dušo! — Pozabila je, da življenje ni praznik, — ni pred-pustni čas! Noče vedeti, da je ta svet le naša začasna domovina, — da ni to naš stalni dom. Potem ni čuda, če se izbriše vse tako kmalu — iz srca, kar mora biti sveto vsakemu človeku.
Življenje današnje mlädine, je popolnoma postalo posvetno ; živi samo za posvetno srečo in veselje, kaj bo po smrti, zato se nihče ne z meni. Mnogi se več ne spominja, kdaj je molil zadnjikrat, — kdaj je bil zadnjič pri sveti spovedi in pri mizi Gospodovi! Če ga vprašaš, kdaj je bil pri sveti maši zadnjič, se hudobno nasmeje in ti odgovori: „Sam nevem, kdaj sem bil zadnjič!" Še ponosen je na to! Mati in oče prosita solznih oči za spreobrnjenje otroka, izročata ga v varstvo Marijino, grenke solze točita oba, ker vidita, kako pada njuno ljubljeno dete vedno bolj in bolj. Mila moja mladina! takoj danes skleni v svojih srcih, da neboš nikoli pozabila Boga in ga zatajila, ka-
kor nekdaj Judež Iškariot, za 30 srebrnikov. Spominjaj se neprenehoma na svojo obljubo, ki si jo dala nebeški Kraljici. Slovenska katoliška mladina, — bodi stanovitna! Bodi krepka! Vzpodbujaj in krepi oslabele k pogumu! Kliči vse, k medsebojni ljubezni in slogi, da se bomo vsi čutili, da smo vsi ena velika družina, katere mati je — naša nebeška Kraljica Märija! Katoliška mladina! Velika je tvoja naloga, pa sveta. Reši jo! — s tem ne boš rešila samo svoje duše, ampak tisoče in tisoče drugih duš, ki so padle. Ne boj se tistih, ki niso tvojih misli, in se ti mogoče pósmehujejo. Prišel bo den, ko bo zasijal tudi tebi moja draga mladina, — zlati dan — zmage in sonca! Tako hodi skozi življenje, — zaupaj v Boga, — in srečna
boš!	„., _ ,
Vika Razlägova.
Lübite Jezuša v Oltarskom Svestvi.
Jezuš je pravo, ka nega vekše lübezni, kak če što živlenje da za svojega prijatela. Jezuš je pa dao za svoje sovrražnike svoje živlenje i to z naj-grozovitejšim trplenjom i z najmuč-nejšov smrtjov.
Ki je prestao kakši teški beteg, z zahvalnostjov misli na ozdravlenje, ka se ga je rešo. Ki je vujšeo kakšoj velikoj nesreči, kaštigi, z zahvalnostjov misli na rešenje. Ne misli pa več nazaj na beteg, nesrečo i niednöga križa ne žele več nazaj. Kàj takšega je samo Jezušova lübezen zmožna doprinesti. On zmirom misli nazaj na svoje trplenje i na svojo smrt i oboje žele vsaki den i vsaki trenutek ponoviti. Zato je nastavo presv. Oltarsko Svestvo. To je spomin na njegovo križno daritev i je te ponovitev. Sveta meša je Jezušovo ponovno miranje na križi, samo s tem razločkom, ka je zdaj nemogoči več vmreti, ar je v večnom živlenji, šče pa vmreti, zato loči pri svetoj meši svoje telo, ki leži na belom prtiči, zvanom korporali, od svoje krvi, ki se pretaka v kelihi. Ne je najmre mogoče človeki živeti, če ma krv ločeno od tela. Zato pomeni pri odičenom Jezuši, ki nemore več vmreti i ki ma pod vsakov kaplov krvi tüdi svoje telo i pod vsakim drobčekom posvečene hoštije tüdi svojo krv, zato pomeni pri njem ta delitev želo po groznom trplenji i želo po smrti za naše rešenje.
Ža koga pa ščeš dober Jezuš trpeti? Za koga ščeš vmreti? Za prijatele? Ve jih pa nemaš na zemli. Tajijo te milijoni, sovražijo te stomilijoni, preganjajo te brezverni komunisti, zatreti ščejo ešče s tvoje ime i spomin na tebe brezbožniki. Keliko ne-čistnikov te žali, najčistejši Jezuš! Keliko trdosrčnežov se obrača okoli tvojih cerkvi, najsmilenejši Jezuš! Keliko pijancov te zani-čava najtreznejši Jezuši Keliko posvetnjakov se z tebe norčari, najbole liibeči Jezuš! O keliki blodijo mimo tebe, ki njim kažeš pot pravice, pot v nebeško domovino!
I vse to den za dnevom, hip za hipom. Pa se ne navoliš teh grehot? Pa njim ne napraviš konca s svojov vsegamogoč-nostjov, z šterov si iz ničesa stvoro svet? Pa je ne pošleš hipno na drügi svet, ki si začetek i konec vsega živienja? Ne, ne vči-niš, ar ltibiš. LUbiš zgüblene, blodne ovce i je ščeš rešiti. Zato je pa čakaš. Čakaš je, da bi se povrnole i se zveličale. I za to tvojo junaško lübezen, ki jo more v srci nositi samo Bog, ne zaslužiš, da te lübi človek, za koga si trpo i vmro i za koga si pripraven še zmerom vsaki den i vsaki hip trpeti i vmreti? t % Zasltižiš si lübezen i ščem te lübiti. Ščem po tvojih stop-njaj hoditi i rad, o dragevole rad zatrpim yse, ka mi pošles, ka tak pokažem svojo lübezen do tebe. trpeči moj Gospod, ki še v odičenom stani si pripraven za mene trpeti. Svojo lübezen te postni čas s tem posvedočim do tebe, da mirno nosim križ, šteroga si mi naložo.
CPlSflONSKX POROÜlÄ
Osaka, Japonska, 1. januarja, 1938.
Velečastiti gospod!
Leto je zopet končano in vsak dober naročnik Marijinega lista se je potrudil, da je plačal naročnino. Jaz pa pridem le z iskreno zahvalo, in to še prepozno, saj mi oprostite, sem bila silno zaposlena pred prazniki. Dobri Bog naj Vam, Velečastiti gospod, tisočero povrne ta dobrohotni dar in očetovsko skrb ter požrtvovalnost za svoj narod in posameznika v tujini. Premnogi bi se zgubili in, ko iščejo posebno danes zakladov v tujih bogatih državah, bi gotovo zgubili najdražjega, „vero", če jih Marija nebi obvarovala s svojimi nauki, ki jim jih Vi pošiljate po listu.
Želim Vam, velečastiti, v novem letu, da bi se naročniki trojno pomnožili. Naj nebi bilo v Slov. krajini katoliške družine brez Marijinega lista.
Kakor Vam je znano, je na vzhodu vojska in je nikakor noče biti konec, kar si tako silno želimo. Ta nam neprinaša nič dobrega, drugače smo sicer v miru tukaj, a blago postaja drago, nekaterih stvari se sploh več nedobi kupiti, ker gre za vojake.
V tej japonski puščavi v duhovnem oziru, so misijonarji imeli zelo majhne uspehe, sedaj jih bo še manj. Ljudstvo je polno vojnega duha. Smo na Japonskem kot kmet na prostranem, še neobdelanem polju. Trudimo se, ne pridelamo pa še veliko, dokler zemlja ne postane rahlejša. Vse pa zmore le milost Gospoda, katerega so polja in odvisen od Njega blagoslov žetve.
Sicer nam je pa ljubi Bog v preteklem letu dal tolažbo, da smo skoraj enkrat tolikšnemu številu ko prejšnje leto odprle nebesa s svetim krstom, otročičem in starejšim. Prilagam sliko tih Ubogih, ki iščejo v našem dispanserju pomoči.
Na božični večer sta bile tudi dve cvetki iz tega dispan-serja med katekumeni, ki so prijeli sv. krst na mis. postaji. Nista bile sicerpótrebne-telesne pomoči od nas, le stanovale sta blizu nas in zanimale se za vse, kar smo skazovale siromakom, to jih je privedlo v stik z nami in končno v naročje sv. kat. cerkve. Takih si veliko želimo, po njih bo sv. vera na Japonskem rastla. Tim bomo odprli le oči in srca z zgledi in deli, ki jih pozna ter zmore le katoliška vera. Kakor se vidi na eni izmed fotografij, ki smo jo slikale gredoč kadar smo obiskovale v takih in veliko slabših ulicah, živi tukaj na tisoče siromakov. Revna stanovanja, ki služijo vsej številni družini so sledeča. Soba 3 m. dolga in 2 m. široka, včasih še manj. V tej sobi je vso njih premoženje in služi obenem za stanovanje. Večkrat smo primorane pri obiskovanju tih siromakov sesti kar na njih borna ležišča, ki so seveda po japonskem običaju na tleh.
Japonska se ima za mogočno in moderno, ter z dnevom postaja modernejša. Reveži pa tembolj občutijo, ti so prezirani in stiskani v kot. Zdi se mi, če smem tako reči, da bi jih moderna Japonska rada skrila.
Delovanje usmiljenk na veliki Japonski je še le začeto. Že dolgo gojimo željo, katere še do sedaj nismo mogle odejstviti. Namreč zgraditi bolehnim ljudem in postaranim, kateri nimajo nikogar, zavetišče. Do sedaj nam je manjkalo sredstvo, vojska nam je položaj ~še poslabšala. Zato se obračam do Vas, vele-častiti, ki ste oče ubogih in zatiranih. Morda bi mogli to zadevo priporočiti kaki blagi duši, katera bi zmogla prispevati za odejo, morda za kos bombaža... Slovenska krajina je revna, najde se pa tudi takrJcLbi lahko pomagal. Vsakega dobri Bog naj tisočero že naprej nagradi, kateri bi pomagal. Kdor pa ne zmore z dnevnimi darovi, ponižno prosim za duhovno pomoč. Ne prosim zase. Kar se tiče nas, nam božja previdnost sproti z dnevom preskrbi, kateri smo se zročile. Res ljubi Bog skrbi za ptice pod nebom in oblači lilije na polju, kakor nas božji Učenik uči v sv. evangeliju.
Danes je največji praznik na Japonskem: Vsa družina ga že težko pričakuje. Novo leto zelo slovesno pozdravijo, se obdarijo. Gospodinje skrbijo za novoletne jestvine, katerih toliko pripravijo, da jih več dni uživajo. Hiše okrasijo z zelenjem,
riževo slamo in neke stvari izobesijo s pomarančov nad podbojih vrat, ki so znak sreče za novo leto.
Ker Japonci častijo toliko bogov, imajo tudi svoje državne, katere posebno sedaj zelo častijo in jim prirejajo procesije po kaki zmagi v vojski, tudi druge slavnosti prirejajo v zahvalo državnim bogovom za zmago.
Dovolite, velečastiti gospod, da ponižno prosim svetega blagoslova in se Vam priporočam v molitev, kakor tudi te milijone duš, ki še ne poznajo pravega Boga ter ostanem v presvetih Srcih Jezusa in Marije z največjim spoštovanjem in hvaležnostjo, vdana
sestra Antonija Cirenija Jug, usmilj. sv. V. P.
Prošnjo č. sestre, Jug Cirenije, ki je naša domačinka iz Gederovec, prav toplo priporačamo smilenim srcom, posebno onim, ki nemajo odvetka, majo pa vrednost. — Vrednik.
Chaotung, Kitajska 10. novembra, 1937.
Kmalo bo poteklo leto, kar smo zapustile domovino — ljubo nam slovensko zemljo, ter se podale na pot v boj za Kristusa Kralja — za zmago Njegovega Križa!
Gotovo Vas bo zanimalo kako se počutimo na daljnem vzhodu drage Kitajske. Zato blagovolite počasti gospod urednik sprejeti nekaj poročil iz tukajšnjih misijonskih pokrajin.
Narod je v splošnem zelo ubog. Na stotine ljudi tava po mestnih ulicah brez obleke, brez hrane in brez vsakega zavetišča. Nekateri imajo sicer lesene hišice, a brez vsake peči in ognjišča in tako se je že večkrat pripetilo, da so mnogi od mraza umrli. Tudi k nam prihaja vsak dan do 100 bolnih revežev, ki iščejo pomoči in tolažbe, nekateri celo pridejo po 2 dni daleč. Matere s svojimi majhnimi nogami prinesejo na hrbtu svoje otroke. Da bi jim olajšale težko, vročinsko pot, smo se meseca julija podale na prvo naše misijonsko potovanje v Sajüho, ki je oddaljeno od našega misijona 60 ly. Poti so slabe i prenaporne za hojo, zato smo zajahale konjičke in zdirjale proti zapuščeni vasici, kjer smo ostale ves teden. Tukaj nas je že pričakovala množica ljudi, posebno še matere s svojimi otročiči. Kjerkoli smo se nahajale, vedno se je kopica otrok, kakor tudi odraslih, gnetla okrog nas. Še celo med molitvijo nismo bile varne. Naša spremljevalka jih je vedno podila proč, da smo zamogle vsaj zmoliti svoje redovne — molitve. A vkljub temu nas niso zapustili, ampak so splezali na drevesa in nas od tam opazovali. Vztrajali so po celo uro, a se nas še niso mogli nagledati. Ko sem jih vprašala, zakaj nas tako gledajo, so mi odgovorili, da smo tako lepe, da se nas ne morejo nagledati, četudi bi nas gledali noč in dan. Kateri pa so bili čez dan zaposleni, so prišli zvečer, da bi videli „gospodične od lepe vere", kakor nas mnogi nazivljejo. Zvečer pred našim povratkom smo jim v slovo zapele nekaj slovenskih
pèsmic, da je odmevalo po vsej vasici. Še nikoli niso slišali takšnega petja, niti razumeli slovenskega besedila, a ugajalo jim je vendar tako, da. so nas prosili, naj jim prepevamo vso noč in naj se ne vrnemo domov, ampak da ostanemo vedno pri njih. Nekateri so celo vpili, da nas odkupijo. A ko sem jih vprašala, če imajo denarja, so mi na vso moč zatrjevali, da imajo, čeravno še morda pečenega groša niso imeli.
Kakor doma na našem misijonu pošiljamo dan za dnem dušice k Bogu, tako smo tudi tukaj na tem prvem misijonskem potovanju krstile 30 otrok in nekaj odraslih. Do sedaj imamo že 130 krstov.
Sami lahko uvidite, kako zelo je pomoči potreben te ubogi narod. Ali ga boste prečastiti gospod urednik in vsi misijonski prijatelji v domovini gledali z mirnim očesom, ne da bi jih rešili iz tega bednega položaja? — Vi, ki Vam je dobra znana ljubezen in sočutje Jezusovo. Pomagaj je bednim sirotam! Olajšujte jim gorje! Podpirajte te uboge misijone z gorečimi molitvami in dobrimi deli.
V začetku septembra smo imeli veliko svečanost. Naša č. s. Virginija je naredila svoje večne obljube. Razen vseh kristjanov je prišlo prisostvovat obredom tudi mnogo poganov. Bila je slovesna služba božja, med katero je naša mladina pela latinsko sv. mašo. Da bi se syečanost še bolj proslavila, so ves čas med sv. mašo stréljali, da smo se kar tresli. Po končani slavnosti je pred cerkvijo čakala velika množica ljudi. Bolj premožni kristjani so ji podarili majhna darilca. Č. sestra se jim je seveda mogla zahvaliti. Vsi so jo napeto poslušali, kaj neki govori. Govor je končala z vprašanjem: „Ali ste me sploh kaj razumeli, kar sem Vam govorila?" Nato se je vsa množica zadovoljno nasmejala, kajti še tega niso razumeli. Nato se jepre-zvišeni na kratko zahvalil v njenem imenu in še le sedaj so ljudje vedeli, o čem je sestra govorila.
Končno pa sprejmite iskrena voščila k božičnim praznikom, ki prihajajo iz daljne Kitajske in Vam želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem letu 1938.
Vaša mlada misijonarka	s Konstantina Sarjaš.
Č. sestra Konstantina Sarjaš je iz Žižkov naša domačinka. Bi proso smilena srca posebno v Žižkih, da njenim sirotam kaj pomorejo. — Vrednik.
Pošta.
Č. s. Frumentia Leoben, Pismo sprejeli, drage vole bomo naprej po-àiiali Marijin List. Vika Razlagova, Ljutomer. Prošnjo vložili, viìpamo, da bo poslOhnjena. Mesečno se ne deli podpora, samo enkratno, pa se vttpamo, da bo ta temvekša. Žižek Mihal, Ižakovci. Din. 5 je nikak darüvao iz Go-millc na vaš križ. To smo spisali k vašoj letošnjoj naročnini, teliko menje plačate i 5 Din, vračunate za križ.
7-97, Djura Jožef, Sr. Bistrica, 6, N. Sr. Bistrica, 10, Kohek Martin, Trnje, 5, Ritlop Treza, D. Bistrica, 10, Horvat Anton, Žižki, 2, N. Žižki, 1, Horvat Mi-hal. Sv. Sebeščan, 7*50, Prša Roza, Ižakovci, naj jo sv. Frančišek srečno pripela domo k moževi i deci, 3, Ftičar Marija, Hotiza, prosi za zdravje svoje i moža, 5, Ftičar Kata, Hotiza, prosi za blagoslov, 10, Perdigal Alojz, Dok-ležovje, nabrao 27, Lopert Gizela, Dokležovje, iz Francije 44, Zorko Frančiška, Melinci, iz Francije, 39. — Izdali smo za popravo hiše v Soboti 253 Din. Stroški čekovnoga urada 39 60 Din. — Oča sirot povrni vsem obilno. — Odbor.
Obračun darov za Dom sv. Frančiška v Črensovcih za I. 1937.
Leta 1936. dee. 31. je bilo gotovine.................. 281,842-43 Din.
Brez nabiranja je naraslo 1. 1937................ ... 30.619 12 Din.
Leta 1938. Jan. 1. mamo za prvo hišo siromakov Dom
sv Frančiška darüvanoga........................ 312,443 55 Din.
Večna hvala dobromi Bogi. V „Mladom Prekmurci" se g. Kranjec Miška norca dela z nas, ka na tisti dom pobiramo, šteroga ešče nega. Če bi siromaki že meli dom, ne bi trbelo za nje pobirati i če bi g. Kranjec Miško liibo siromake, bi pohvalo to delo smilenosti pa jo ešče podpro, ne bi se pa norčaro z te nesebične, požrtviivalne ltibezni. Pa naše delo s tem samò pridobi. — Odbor.
Nove šmarnice.
K 80 letni Marijinih prikazanj v Lurdi je napisao g. J. M. Seigerschmied lepe šmarnice za majniško pobožnost. Naslov knige je: „Po Mariji k Jezusu! Marija v Lurdu — oznanjevalka večnosti in vodnica k pravi reči*. Kniga se dobi v Jugoslovansko] knjigarni v Ljubljani. Cena 18 Din. Jo toplo priporačamo.
Iz pisem naših v tujini.
Angela Supi iz Francije, se je preselila, se zahvaliije na rednom pošilanji M. Lista in žele zdravje.
Žorko Frančiška iz Francije : „Naš najlepši, najliibši, tolažilni list je Marijin list, ki nam je vzgled. — S tem pokažemo liibezen do Nje, ki je Vodnica našega mladinskoga živlenja... Kolikokrat mi v sku7ah plava moje oko in srce, kda vidim našo slovensko mladino, ki še vedno blodi po temnoj senci pogiible-nja... in ne posliišajo svojih dobrih starišov, šteri je karajo Zato prosim vse dobre stariše, šteri majo hčere i sinove v tiijini, da bi jim naročili Marijin list. Gotovo se bo njihovo živlenje pobolšalo... Od tistoga časa, ka sem se vpisala v družbo sv. Frančiška Asiškega. se počtitim bole srečno, zato najlepša hvala... i za lepo podobico sv. Antona i — knižico i — goreče molitve.., Pošlem nekaj na Dom sv. Frančiška v zahvalo za zdravje. O, Marija Lurška, moli za našega dobroga gospoda Jožefa Kleklina.
Trojok Katarina iz Francije, pač bi se mogla spovedati, ka sem nemarna za pisanje.,. Bože skrivnosti i driigo lepo čtivo sem sprejela... Gda sem zagledala prekrasno sliko Marijino z Brezij v cvetji sv. Frančiška, sem od veselja zajokala : sliko sem vö vrezala, pa spoštlivo v ramo dala ... prie nesem znala, ka znači Marijo liibiti: gdašte se obrnem k Njoj, mi je vsikdar vslišana prošja. — Gda sem štela v Domoljubi, da bo Eucha-ristični kongres v Ljubljani, sem se trdno odločila, da idem na kongres v domovino. Ne sam znala, kama bi pisala glede potüvanja, te sem pisala g. dekani Jeriči v Turnišče, pa sem prosila za atres izseljenskih dfihovnikov v Franciji, to so mi tiidi poslali i na šterom triidi hvala: Bog i njegova pre-sveta Mati Marija naj obilno poplačata. — Potle sem pisala v Metz. g. Ant. Švelci, izseljenskomi dtihovniki, šteri so mi pòslali nasvete za potuvanje, v šterom pismi nas tiidi opotili, da moramo imeti Carte d'identité in lettre de rapelle Carte. Sem pa ne mela še pri sebi, kak dovolenje za prebivanje v Franciji, več sedem mesecov, te sam poslala gazdo na občino, naj ide pitat, ka je z mojov Carte-ov, ka več sedem mesecov naročena, pa še nej prišla. Te ga občinski župan začiideno pogleda i veli, da či sedem mesecov več, te gane dobim, ka je prekesno. Te sam šla se sama informirat, na kaj so mi slično odgovorili: ka mi je driigo preostalo, kak, da se obrnem na Boga i na Ma-
lijo, zato sam pokleknila pred edno Marijino podobo, štera je visila v kii-hinji z napisom: Ave, gratia plena — pa s teškov mukov i srcom začela motiti : Marija, ni še bilo slišati, da bi ti tisti prošenj zavrgla, šteri pod tvojo varstvo bežijo i tvojo pomoč iščejo. S tem zaviipanjem hitim tüdi ies k tebi, pa te ponižno prosim, ki vidiš moje misli i žele, pomagaj mi v teh nevolaj,. ne zavrži moje prošnje, nego milostno vsliši. — Darüjem ti svoje srce i dtišo i bom vedno podpirala dober tisk, či se mi spuni žela, lepo te prosim Marija, nebeška Mati, spravi mi moje Carte identite i potrebne stvari zavolo potovanja. Zgodilo se je Meseca apiila, 8 dneva, 1935 v soboto zajtra prileti pismonoša na biciklini i veli: pazite na svoj Carte identite. To me je tak genilo, da sem od veselja zajokala. Tak sem vsako jütro ino večer molila javno pred misijonskov Marijov v kühinji, da gospodar i njegova žena sta me vpamet zela, sta se z mene norčarila i me zasmehavala, zato sem pa nikaj ne marala. Hvala Mariji. Na to sem telko dala kak trn v peti, potem 26-ga junija sem se odpelala z vlakom v Metz, od tu nas je šlo več izseljenskim duhovnikom g. Švelcom Slovencev iz Francije, ar sem se v Ljubljani spovedala v sirotišnici sv. Jožefa, pri obhajili sem bila v Ljubljani pri sv. Jakobi v polnoči, tu je telko žensk bilo, da je cerkev bila nabita i mislila, da ne bom mogla vö s cerkve, zato naj omenim to, ka boža hiša v Franciji na pou prazna po nedelaj, izgovor njim je, da nemajo časa k meši, ar morajo delati. Jes pa naj omenim, gda pride smrtna vüra, te več tüdi ne bo časa popraviti ono, ka je zamujeno. Tak je tü nenadoma vmro eden sedem-desetipet letni starček, šteroga je hči vdova s dvema odraslim sinovima, ona je meni rekla, da njeni oče nej nigdar vervao Boga, niti je ne k meši hodo v čelom živlenji, pa ga je večkrat opominala zavolo vere, i je bio govor, ti vse verješ i se bojiš Kristusa, jes ne verjem, niti se bojim nikoga, pa je tüdi bio od toga govor prekvčera, ka je tüdi ponovio pred večerjov, gda je seo za stol, pa bi zagrabo prvo žlico župe pa v zobe nèseo, ne je mogeo ni zbogom nikomi praviti, je ostao na mesti mrtev. Tak tisti vmira, ki ne verje, zato moremo biti vsako vöro nato pripravleni, ar ne vemo, gda pride naša zadnja vöra i nadale naj ponovim, da v nedelo je bila za nas izseljence na stadion-skom trgi sv. meša, kde sam tüdi prosila Marijo z Brezij, pomagaj za srečno povrnitev v Francijo i za mesto, kde bi mogla opravlati vse verske dužnosti i glej prošnja mi je uslišana, zato Njej vsa čast i hvala. Oh, Marija nebeška mati, bodi blagoslovljena, hvalena i češčena. Zato se molim tüdi za naše izseljence v Franciji i širom sveta, da bi se zročili pod Marijino varstvo i jo prosili za pomoč. Ar, kdo Marijo prosi, Marija pomore i reši od vsake nevole i nesreče, zato lübimo Marijo, zračajmo se pod njeno varstvo, darüjmo njoj srce, za štero ubogo človeško srce tak hrepeni naša nebeška Mati, lübimo Marijo, ar samo po Mariji moremo k Jezuši, lübimo prav iz celoga srca : dflše	Izseljenka.
Portugalska: Veleč. g. Klekll Prav prisrčen Bog plačaj za Novine in Marijin list. Ta dva lista nam nudita največ veselja. Kako pa nebi, saj sta glasnika naše ljube domovine; glas naših bratov. Koliko lepih novic izvemo po Novinah, katerih drugače nebi izvedeli! Toliko lepih dogodkov nam povedo. Pa tudi Marijin list nam dokazuje, kako veliko ljubezen ima naš narod do Marije. Oh, da nebi bilo krščanske družine v naši Slovenski krajini, v katero nebi prihajal Marijin list Kdor hoče imeti v svoji hiši božji blagoslov, kdor hoče pravo srečo sebi i svojim dragim, ta mora imeti Marijin List, in mora ga priporočati tistim, ki ga še nimajo. S tem ne bo samo širil dobrega tiska, ki je najboljše orožje proti današnjemu brezboštvu, ampak bo širil čast Marijino. Kdor pa širi Njeno čast, ta ima zagotovljeno srečo, ne samo tukaj na zemlji, ampak tudi na onem svetu. — Dragi g. urednik, mi bi Vam radi povrnili Vašo dobrodušnost in naklonjenost do nas, pa drugega ne moremo kakor, da molimo presv. Srce Jezusovo, da blagoslovi Vas, Vaše delo in vse drage naročnike in da naj njih število čimbolj pomnoži.— Želimo vesele božične praznike in sreče ter blagoslova polno novo leto v prvi vrsti Vam, potem pa vsem blagim sodelavcem, kakor tudi naročnikom in prijateljem Novin in Marijinega lista. — Vedno Vaši vdani in hvaležni v Srcu Jezusovem — ki. Ignacij Lebar, ki. Anton Maučec, ki. Utroša Janez.