KJECNIK
HRVAT8K0-SL0VEN8KI.

U SLOVENSKE SVOJE ČLANOVE
izdala
MATICA HRVATSKA.

ZAGREB. Haklada „Matice Hrvatske". 1887.

Ovaj rječnik napisao je prof. dr. A. Music, a „Matica Hr vatska" namjenjuje ga evo slovenskim elanOvom svojim. Videči naime, da svakom godinom sve više Slovenaca k njoj pristupa, smatrala je ,,Matica Hrvatska" svojom dužnošču, da im poda sredstvo za lakše i bolje razumievanje svojih knjiga. Ovaj rječnik dobit če na dar svaki Slovenac, kad se medju članove njezine upiše. Osim toga može ovaj rječnik poslužiti još i toj svrsi, da hrvatsku književnost u obče učini Slovencem lakše pristupnom. Medjusobno • upoznavanje može samo učvrstiti onu liepu slogu, koja od vajkada spaja hrvatsku i slovensku braču, duševna sveža s najbližom bračom može samo podati nove snage u borbi za sretniju budučnost. Naročito mogu Slovenci prema čiščemu i naprednijemu hrvatskomu jeziku svoj književni jezik obrazovati, a bujnije razvita književnost hrvatska može im naknadjavati ono, čega sami u svojoj književnosti još nemaju, i biti primjerom, za kojim se i oni mogu povoditi. Osobitu vriednost za Slovence ima znanstvena književnost hrvatska, naročito sada, kad se slovenskomu jeziku stalo širiti područje u školi i uredu, koji je hrvatski jezik več odavno osvojio.
Ali prije svega namienjen je ovaj rječnik. kako je spo-menuto, slovenskim članovom „Matice Hrvatske", da mogu lakše i bolje razumievati knjige, koje im ona podaje, a medju njimi naročito i narodne pjesme, koje če doskora početi izdavati, zašto su i običnije turške rieči (zvjezdicom označene) u iječnik primljene. U tom smislu neka se rječnik i prosudjuje. Nema sumnje, da če se rječnik gdjekomu činiti premalen, gdjekomu preobširan, a riedko če tko pomisliti, koliko je truda trebalo, dok se i takav sastavio. No nedostatci, bez kojih takav pokušaj ne može biti, uklonit če se moči samo s pomoču onih, kojim je rječnik namienjen. Zato „Matica Hrvatska" moli svakoga, tko čitajuči hrvatske (a napose
A*
„Matičine") knjige s ovim rječnikom u njemu ma kakav nedostatak nadje (naročito ako koje rieči nema), da ga ili tajniku „Matice Hrvatske" ili sastavljacu rječnika priobči, da se, ako igda do II. izdanja dodje, može izpraviti.
Što se pojedinosti tiče, valja naročito ovo pripomenuti :
1.	U rječniku nema rieči, koje se po uvodnih pravilih lako razumiju; n. pr.: kupac (10.), muz (9.), dug (15.) itd.
2.	Rieči sastavljene s priedlozi primljene su samo one, kojim ?e značenje od značenja prostih znatnije razlikuje; na primjer: potvoriti, razpitati.
3.	Mesu primljene one izvedene rieči, koje se po o noj rieči, od koje su izvedene, mogu lako razumjeti na primjer: dosadan od dosada.
4.	Riedko se nalaze glagoli i u imperfektivnom (nedo-vršnom) i u perfektivnom (dovršnom) obliku, nego je uzet onaj oblik, koji je običniji.
5.	Gdjekojim riečim kazano je značenje ili samo nje-mačkom riečju ili pored slovenske još i njemačkom; to je učinjeno tada, kad slovenske rieči u takoin značenju u obče nema (niti bi se lako mogla načiniti) ili, ako ima, ne označuje dovoljno oštro značenja lirvatskoj rieči.
Načrt slovnice hrvatske izporedjene sa slovenskom, koji se pred rječnikom nalazi, ako i jest kratak, sadržava ipak najznatnije razlike izmedju hrvatskoga i slovenskoga jezika te če Slovencu, koji počinje hrvatski čitati, dobro doči, a poslije toga bit če najbolja hrvatska slovnica za Slovenca marljivo čitanje hrvatskih knjiga.
Izpunjujuči evo „Matica Hrvatska", što je slovenskim članovom svojim odavna obečala, želi samo još, da bi ovo djelce urodilo liepim plodom na sreču jednoga i drugoga plemena.
U Zagrebu mjeseca rujna god 1887.
Odbor „Matice Hrvatske",
Kratek načrt hrvatske slovnice primerjene s slovensko.
Splošne opombe.
1.	Hrvati in Srbi, kteri so skupa en narod, ter govore en jezik, štejejo okolo 6 milijonov duš in stanujejo po Hr-vatskej, Slavoniji, Dalmaciji, vzhodnej Istri, Bosni, Hercegovini, Crnej gori, Starej Srbiji, Srbiji in južnej Ogrskej.
2.	Hrvatski jezik se deli:
a)	po besedi, ktero rabi za slovensko kaj, na tri narečja: stokavslco (vzhodno in južno) rabi što, cakavsko (jugozahodno, primorsko) rabi ca, a kajlcavsko (zahodno) rabi kaj;
b)	po glasu, kterega ima za tisti slovenski e, ki se po Dolenjskem izgovarja kakor ej (staroslovenski n), deli se zopet na tri narečja: jekavsko (južno) ima ie (ije) ali je (v. 8.): cviet (cvijet), vrieme (vrijemej, djelo; ekavsko (vzhodno) ima e: cvet, vreme, delo; ihavsko (zahodno) ima i: cvit, vrime, dtlo.
Stokavci so na jugu jekavci, na vzhodu ekavci, na zahodu ikavci; čakavci so ikavci; kajkavci so ekavci.
Književno je Stokavsko jekavsko (hercegovinsko) narečje. Vendar večina Srbov še vedno rajše rabi ekavsko kakor pa jekavsko narečje (ker se v njihovih književnih središčih, v Belem gradu in Novem sadu, ekavski govori).
;3. Hrvatski jezik se piše z latinico in cirilico, in sicer rabijo latinico Hrvati, cirilico pa Srbi. Tukaj so postavljena cirilska pismena v svojem posebnem redu, a latinska jim kažejo pomen:
A a (a), E 6 (b), B b (v), T r (g), 4 j, (d), T> 1) (dj), e e (e), jk jk (ž), b a (z), h h (i), j j (j), k k (k), A ^ (1), Jb .i» (]j), m ai (m), h h (n), h> h, (nj), o o (o), II 11 (p), p p (r), C c (s), T t (t), Ti b (¿), 7 y (u), «J? ,» (f), X x (h), U, H (c), H H (č), IJ J? (dž), m m (g).
V novejšem času rabijo nekteri pisatelji v latinici ta le posebna (Daničičeva) pismena:
D d za cir. T> 1> lat. Dj dj, (> g r „ 1,1 f „ Dž dž,
\; i »	V Lj lj,
N ri „ „ H) h. n Nj nj.
4.	Hrvatski jezik ima tedaj razun vseh glasov, ktere ima tudi slovenski jezik, še tri posebne glasove: č, dj (ali gj) in dž. f se izgovarja kakor tj stopljeno v en glas, dj (ali gj) kakor dj ravno tako stopljeno v en glas, dž ge nahaja navadno v tujih (turških) besedah.
5.	Glas h se po nekterih (vzhodnih) krajih slabo ali celo nikakor ne čuje. Tako se n. pr. govori: ladno (hladno), mua (muha), kru (kruh). Izgubljeni h nadomestujejo radi drugi glasovi, posebno v ali j, n. pr. muva, kuvati (kuhati), krut?, tijo (tiho). Včasi se tudi v knjigi kaka beseda v takej obliki nahaja.
6.	Hrvatski jezik se piše na dva načina: ali se gleda na izpeljavo besed (etimologijska pisava) ali pa se piše, kakor se govori (eufonijska pisava). Tukaj sledi nekoliko besed v eufonijskej in etimologijskej obliki: opkopati: o A kopati, othraniti: o (¿hraniti, zbor: sbor, rascvasti se: razcvasti se, razčistiti: razčistiti, ražljutiti: razljutiti, nužno: nužcfrio, ostu-piti: oefetupiti, gozba: gosčba, oca: ofca, žalosna: žalosfaa, rasuti: razsuti.
Srbi pišejo eufonijski, Hrvati veči del etimologijski, vendar se tudi pri Hrvatih eufonijska pisava zmirom bolj širi.
7.	Hrvatski jezik ima štiri naglaske, dva za dolge zloge, in sicer a (jaki dolgi) in (slabi dolgi), dva pa za
kratke, in sicer (jaki kratki) in (slabi kratki). Prve tri ima tudi slovenski jezik; n. pr. bog, mola, som. Slabega kratkega naglaska pa slovenski jezik ne pozna, a v hrvatskem se loči od jakega kratkega tako kakor slabi dolgi od jakega dolgega, n. pr. kdza.
V hrvatskem jeziku se naglašujejo besede bolj pri po-četku kakor pa v slovenskem. Na zadnjem zlogu ni nagla-šena nobena hrvatska beseda. Razun tega morejo biti v hrvatskem tudi nenaglašeni zlogi dolgi (vendar samo za naglaše-nini zlogom, ne pred njim; znak dolgosti je tudi a), kar v slovenskem' ni mogoče: pepeo (slov. pepel), djevica (devica), razprava (razprava), ndstup (nastop), gospodar (gospodar), 2. padež gospodara (gospodarja), razbijamo (razbijamo).
Razločki mej hrvatskim in slovenskim jezikom.
A. Glasovi.
1. Samoglasniki.
8.	Za tisti slovenski e, ki se po Dolenjskem kakor ej izgovarja (staroslovenski t), nahaja se v hrvatskem književnem jeziku (gl. 2. b.) ie (ije), če je zlog dolg, je, če je zlog kratek: cviet (cvijet): ekavski cvet, ikavski cvlt; vrieme (vrijeme): vreme, vrtme; djelo: delo, dilo.
Ako pred je stoji r, gubi se navadno j: breme (namesto brjeme), vremena (n. vrjemena, 1. padež vrieme).
Pred o in j se je spreminja v i: bio (namesto bjeo, biel), umijem (n. umjejem od umjeti).
9.	Tisti slovenski o, ki se po Dolenjskem kakor uo izgovarja (staroslovenski a), nadomestuje v hrvatskem jeziku u: inuž (slov. mož.), put (pot), kuča (koča), ruka (roka), luciti (ločiti), mpruga (soproga).
10.	Kjer je v slovenskem jeziku polglasni e (staroslovenski i., h), nahaja se v hrvatskem jeziku a: pas (pes), daska (deska), magla (megla), kupac (kupec), petak (petek), o vat, (oven), dana s (denes), tanak (tenek).
2. Soglasniki.
11.	Hrvatski č se nahaja namesto slovenskega č ali tj. svieča (sveča), reči (reči), mečem {mečem; metati), posvečen (posvečen; posvetiti), piče (pitje), lisce (listje), koscu (kostjo).
12.	Hrvatski dj odgovarja slovenskemu j: medja (meja), sladji (slaji), rodjen (rojen), prevadjati (prevajati).
13.	Mej v in j se nahaja l včasi tudi tam, kjer ga v slovenskem ni: zdravlje (zdravje).
14.	Slovenski l na kraji zlogov nadomestuje v hrvatskem o: pisao (pisal), posao (posel, 2. padež: posla), misao (misel, 2. padež: misli — gl. 10.), nosioca (nosilca, 1. padež: nosi-lac), čitaonica (čitalnica).
Zato se besede na -ol končujejo na d (= oo): sto (= stoo, stol), soko (= sokoo, sokol). Tako tudi: stoca (= stooca, stolca), donji (= doonji, dolnji). Ali navadno vendar: stol, sokol, stolca itd.
15.	Namesto slovenskega ol (v izgovoru ou) se nahaja v hrvatskem u: vnk (volk), pun (poln), sunce (solnce), tnči (tolči).
16.	Za slovensko šč nahajamo v hrvatskem št: ognjiste' (ognjišče), vostan (voščen), istem (iščem).
B. Oblike.
1. Samostavniki a) mož ki.
17.	Peti padez (vokativ) ednine se je v hrvatskem jeziku popolnoma ohranil, in sicer se končuje na -e (pred kterim se
k, g, h spreminjajo v č, ž, š), le za mehkimi soglasniki in za -ar ima končnico -u: brate, gospodine (1. padež: gospo-din), junače (junak), bože (bog), duše (duh); — kovaču, prijatelju, konju, gvspodaru!
18.	V 1. padeži (nominativu) množine se glasovi k, g, h spreminjajo v c, z, s: junaci (junak), boži (bog), duši (duh).
Ravno tako tudi v drugih padežih množine, kterih končnice se z i počenjajo, in sicer še v 5. (vokativu) in 7. padeži (instrumentalu) na -i, v 6. padeži (lokativu) na -ih in v '■>., 5. in 6. padeži (dativu, lokativu in instrumentalu) na -ima; junacih, dusima.
Besede na -in in -janin gube v vseh padežih množine -in: Bugari (Bugarin), gradjani (gradjanin), Zagrebčani (Za-grebčanin). — Turčin ima v množini: Turci, Turaka (gl. 19.), Turkom itd. (kakor da bi bilo v ednini: Turak, -rlca, slov. Turek, -rka).
Besede gospodin, vlastelin in brat imajo v množini: gospoda, vlastela, brača ter se sklanjajo kakor ženske besede na -a (n. pr. žena).
19.	Drugi padež (genitiv) množine se glasi kakor 2. p. ednine, samo da je a na kraji zmirom dolg, in če sta pred njim dva soglasnika (razun st, št, zd, žd), prihaja mej njih a: jelena, otaca (1. p. ed. otac, 2. p. ed. otca), pasa (pas, psa), posala (posao — gl. 14., posla), nosilaca (nosilac nosioca — gl. 14.) Ako se 2. pad. mn. po obliki ne loči od 2. pad. edn. ter bi se ne vedelo, da je 2. pad. množine, devlje se na končni a znak dolgosti, n. pr jelena, junaka.
Ktere besede imajo v. 1. padeži mn. -ovi (-evi), te imajo v drugem padeži množine -ova (-eva): volova (volovi), šuljeva (žuljevi.)
20.	3.j 6., 7. padež (dativ, lokativ, instrumental) množine se končujejo v hrvatskem jeziku ravno tako kakor v slovenskem ; n. pr. jelenom, jelenih, jeleni. Razun tega pa se morejo končevati tudi na -ima: jelenima (jelenom, jelenih, jeleni),
kupcima (kupcem, kupcih, kupci), nosiocima (nosiocem, nosi-ocih, nosioci — 1. p. ed. nosilac), junacima (junakom, junacih, junaci); -— gl. 18.
b) srednji.
21.	Drugi padež (genitiv) množine se glasi tako, kakor 2. padež ednine z istim razločkom, ki je pri možkih besedah omenjen (gl. 19.): mjesta (mjesto, 2. pad. ed. mjesta), vesala (veslo, vesla), rebara (rebro, rebra), srdaca (srdce, srdca), kri-laca (krioce = krilce — gl. 14., krioca = krilca).
22.	Za 3. 6. in 7. padež (dativ, lokativ, instrumental) množine velja isto, kar je spredaj (20.) za iste padeže možkih besed rečeno, tedaj : mjestima (mjestom, mjestih, mjesti), ves-lima (veslom, veslih, vesli), kriocima (kriocem, kriocih, krioci), klupcima (klupkom, klupcih, klupci; 1. pad. ed. klupko).
23.	Pri besedah oko in uho ohranila se je tudi dvojina, ktere sicer hrvatski jezik ne pozna:
1.	5. pad. oči, uši,
2.	6. pad. oči ju, ušiju,
3.	7. (tudi 6.) pad. očima, ušima.
c) ženski na -a.
24.	V 3. in 6. padeži (dativu hi lokativu). ednine pred i se glasovi k, g, h spreminjajo v c, z, s (gl. 18.): ruci (ruka), noži (noga), masi (snaha).
25.	Peti padež (vokativ) ednine se končuje na -o: ženo, dušo! — Samo tiste besede na -ica, ktere imajo tri ali več zlogov, končujejo se v tem padeži na -ice: danice (danica), udovice (udovica), gospodjice (gospodjica = gospodična).
26.	Sedmi padež (instrumental) ednine se končuje na -oni: ženom, dušom, danicom.
27.	V 2. padeži (genitivu) množine se na kraji nahaja dolg -a, pred kterim se mej dva soglasnika vtika a, kakor
pri možkih (gl. 19.) in srednjih, (gl. 21.) besedah: žena, ovaca (ovca), trešanja (trešnja = črešnja), sestava (sestra).
28.	3., 6., 7. padež (dativ, lokativ, instrumental) množine se končujejo kakor v slovenskem ; n. pr. ženam, ženah, ženami. Razun tega pa se morejo končevati tudi na -ama (gl. 20., 22.): žetiama (ženam, ženah, ženami), ovcama (oveam, ovcah, ovcami).
29.	Pri besedah ruka in noga se je v 2. in 6. padeži (genitivu in lokativu) ohranila tudi oblika dvojine na -u: ruku, nogu.
d) ženski na soglasnik
30.	V 7. padeži (instrumentalu) ednine je končnica -ju slov. -jo) ali -i, n. pr. stvar ju slov. stvarjo) ali stvari; d in t se z glasom j od končnice -ju stapata v dj (cir. 1)) in c (cir. h): gladju (glad), smrču = smrtju (smrt), mašču = mastju (mast), miš/ju = mislju (misao, gl. 10., 14.).
Ce so pred -ju glasovi b, p, v, vtika se mej njih in -ju glas l: zob-l-ju (zob — oves), kap-l-ju (kap '= kaplja), krv-l-ju (krv).
31.	Drugi padež (genitiv) množine je enak 2. padežu ednine, samo da je i na kraji dolg (i): stvari (2. pad. ed. stvari).
32.	V 3., 6., 7. padeži (dativu, lokativu, instrumentalu) množine se razun oblik, ktere ima slovenski jezik, nahajajo tudi oblike na -ima: stvarima (stvarim, stvarih, stvarmi), pogiblima (1. p. ed. pogibao — gl. 10., 14., 2. p. ed. pogibli).
2. Pridevniki.
33.	Razloček, ki ga imamo v slovenskem mej nedoločno in določno obliko pridevnikovo samo v 1. padeži ednine, n. pr. star mož (ein alter Mann): stari mož (der alte Mann), nahaja se v hrvatskem jeziku tudi v drugih padežih, in sicer v 2. padeži (genitivu) ednine: stara muza — staroga muža,
v 3. p (dativu) ednine staru mužu — staromu mužu, v 6. p. (iokativu) ednine: staru mužu — starom mužu.
34.	Določna oblika pridevnikova za možki in srednji spol v ednini zamenjuje slovenske končnice: -ega, -emu, -eni s hrvatskimi: -oga, -omu, -om: staroga (slov. starega), staromu (staremu), starom (starem); -a in -u tudi odpadata: starog(a), staroin(u); obliki na -om pridevlje se rad -e, n. pr. starome (— 3. p. starom(u) in 6. p. starom).
Samo če je pred končnico mehek soglasnik, nahaja se tudi v hrvatskem jeziku : -ega, -emu, -em: vručega, ■ vručemu, vručem; lošega, losemu, losem (loš = slab).
35.	V 3. in 6. padeži (dativu iti Iokativu) ednine za ženski spol se končujejo hrvatski pridevniki na -oj (slov. -ej), a v 7. padeži (instrumentalu) na -om (slov. -o); staroj (slov. s tare j), starom (staro; n. pr. nad starom kucom, slov. nad staro hišo); vručoj, vručom.
36.	V množini se sklanjajo hrvatski pridevniki tako kakor slovenski, samo v 3., 6. in ,7. padeži (dativu, Iokativu in instrumentalu) se morejo za sve tri spole tudi na -im al1 -ima končevati: starim, starima (starim, starih, starimi), vru-čim, vručima (vrucim, vručih, vrucimi).
37.	Končnice -im, -ih se glase tudi -iern, -ieh: 7. pad. (instrumental) jednine: stariem (zraven: starim), 2. pad. (genitiv) množine: starieh (zraven: starih), 7. pad. (instrumental) množine stariem (zraven: starim, starima — gl. 36. — in: starimi).
38.	V 2. stopinji (komparativu) se končujejo pridevniki na -ji (-ja, -je), -iji (-ija, -ije), -si (-ša, -še): mladji (mlad), krači (kratak), gusči (gust), tješnji (tiesan), uži (uzak), visi (visok), jači (jak), draži (drag), tisi (tih), teži (težak), dublji (dubok, slov. globok), skuplji (skup); — stariji (star), bogatiji (bogat), zadovoljniji (zadovoljan); — na -ši so samo ti le trije: Jakši (lak, slov. lehek), mekši (mek, slov. mehek), Ijepši (liep).
3. Zaimki.
39.	Zaimki ja (slov. jaz), ti in sebe se sklanjajo tako, kakor v slovenskem jeziku, samo 7. padež (iinstrumental) ednine se glasi: mnom (men6j), tobom (teboj), sobom (seboj), a 3.j 6'., 7. padež (dativ, lokativ, instrumental) množine morejo imeti tudi oblike: nama, vama zraven: nam, vam; nas, vas; nami, vami.
40.	Zaimki, kteri imajo za vsak spol posebne oblike, sklanjajo se tako, kakor pridevniki. Pri teh le je 1. padež (nominativ) ednine za možki spol drugačen kakor pa v slovenskem jeziku: taj (ta, to), ovaj (ova, ovo), ona j (ona ono.)
Moga, tvoga, svoga = mojega, tvojega, svojega, momu, tvomu, svomu — mojemu, tvojemu, svojemu, mom, tvom, svom, = mojem, tvojem svojem. Namesto momu, tvomu, svomu in /moj», tvom, svom govori se tudi: mome, tvorne, svome (gl. 34.).
41.	Zaimek tko (ko) — slov. kdo — ima v 7. padeži (instrumentalu) kim — slov. kom.
Sto (šta) — slov. kaj —- se sklanja tako, kakor v slovenskem jeziku.
42.	Hrvatski jezik rabi proste oblike zaimkov tko, sto tudi tam, kjer jim slovenski jezik pridevlje r: tko — kdor, koga — kogar, čemu — čemur, čim — čimer; tako tudi gdje — kder (kjer).
4. Številniki.
43.	Jedan (-dna, -dno) se sklanja kakor pridevnik.
Dva, dvie (oba, obje) se skanjajo tako le:
mož. sred.	žen.
1.	4. pad. dva	(oba)	dvie (obje)
2.	6. pad. dvaju	(obaju)	dviju (obiju)
3.	7. (tudi 6.) p. dvjema (objema)	dvjema (objema)
Tri, četiri se sklanjajo tako le:
1.	4. pad. tri	četiri
2.	6. pad. triju	četiriju
3.	7. (tudi 6.) p. trima	četirma
44.	Številniki dva (dvie), oba (obje), tri, cetiri se t 1. in 4. padeži (nominatim in alcuzativu) nahajajo z dvojino, v drugih padežih pa z množino, in sicer imata pridevnik in samostavnik v 3., 0. in 7. padeži (dativu, Iokativu in instru-mentalu) navadno oblike na -im(a), -ama (gl. 20., 22., 28., 32., 36.): 1. in 4. p. dva dobra kupca, 2. p. dvaju dobrih ku-paca, 3., 6. in 7. p. dvjema dobrim(a) kupcima; — tri mala sela, triju malih sela, trima malim(a) selima; — cetiri mlade sestre, četiriju mladih sestara, četirma mladim(a) sestrama.
Ce se pa pred številniki dva (dvie,) oba (obje), tri, cetiri nahaja predlog, mora številnik, in kar je ž njim, stati v 4. padeži (akuzativu), če ravno predlog zahteva kteri drugi padež : od dva dobra kupca, pred tri mala sela, k cetiri mlade sestre.
45.	Številniki od 5 dalje se ne sklanjajo, a nahajajo se (kakor v slovenskem) z drugim padežem množine: pet dobrih kupaca, dvadeset malih sela, sto bielih ovaca. — Za 200 se govori dvje sta in dvje sti.
5. Glagol.
46.	V sedanjem času spregajo se hrvatski glagoli tako, kakor slovenski. Dvojim tudi pri glagolih hrvatski jezik ne pozna.
V 3. osebi množine je v hrvatskem jeziku navadna samo krajša oblika, tedaj namesto slovenskega -ejo hrvatski -u (slov. -o), nam. slov. -ijo hrv. -e (slov. -e): pletu (slov. pletejo ali plet6), peku (pečejo ali pefc6), pišu (pišejo), gube (slov. gubijo ali gubč), nose (nosijo).
47.	Hrvatski jezik ima tudi nedovrsni pretekli čas {im-perfekt), kterega je slovenski jezik izgubil. Njegove končnice so te le:
1.	ed -ah
2.	„ -ase
3.	„ -ase
1.	mn. -osmo
2.	„ -aste
3.	„ -ahu
pletijdh, pletijaše, pletijaše, pletijasmo, pletijaste, pletijahu (plesti), pecijah (peči), kunijah (kleti), ciljali (čuti), mrak (mrieti), tonjah (tonuti), umijah (umjeti), vidjah (vidjeti), nošah (nositi), cuvah (čuvati), pisali (pisati), brah (brati), kupovah (kupovati).
Imperfekt imajo samo nedovršni glagoli. 48. V hrvatskem jeziku nahaja se tudi še dovršni pretekli čas (aorist), in sicer od dovršnih glagolov.
Ako se nedoločnikovo (infinitivno) deblo (t. j. kar ostane če se nedoločnikova končnica -ti odvrže) na soglasnik končuje, pridevljejo se za aorist te le končnice: 1. ed -oh
9
„	e
3. „ -e
1.	mn. -osmo
2.	„ -oste
3.	„ -ose
plet-oh, plet-e, plet-e, plet-osmo, plet-oste, plet-oše (plesti — plet-ti, primeri plet-em), dones-oh (do-nes-ti), zagreb-oh (za-greb-s-ti), pek-oh (peči = pek-ti, pr. peč-em = pek-em).
Ako se pa nedoločnikovo (infinitivno) deblo na samoglasnik končuje, pridevljejo se za aorist te le končnice:
1. ed. -h 2- „ -3. „
1.	mn. -smo
2.	„ -ste
3.	„ -še
ču-h, ču, ču, ču-smo, ču-ste, ču-še, poč-eh (po-če-ti), umrie-h (ii-mrie-ti),potonn-h (po-tonu-ti), vidje-h (vidje-ti), pusti-h (pusti-ti),
sačuva-h (sa-čuva-ti), napisa-h (na-pisa-ti), nabra-li (na-bra-ti), odputovah (od-putova-ti).
49.	Pretekli deležnik (particip) končuje se v hrvatskem jeziku na -v ali na -vsi, na -v samo za možki spol v ednini (pa se vendar tudi takrat more končevati na -vsi): dobiv, dobivši (dobiti).
Kedar je v slovenskem pred -si soglasnik (n. pr. -tši, -dši, -sši, -kši), vtika se v hrvatskem mej soglasnik in -v(Ši) glas a: splet-a-v(ši) (slov. splet-ši), doved-a-v(ši) (doved-ši), prines-a-v(ši) (prines-ši), napek-a-v(ši) (napek-ši).
50.	Tukaj se navaja še nekoliko posebnosti hrvatskih glagolov:
a) Glagoli moči in hotjeti spregajo se v sedanjem času tako le:
1.	ed.	mogu	hocu	ali	samo	cu
2.	•n	možeš	hočeš	n	v	češ
o i).	rt	može	hoče	n	n	če
1.	mn.	možemo	hočemo	n	n	čemo
2.	v	možete	hočete	n	n	čete
B.	n	mogu	hoče	n	n	ce
b)	Glagol -nesti (kedar je sestavljen) ima poleg pravilnih ttidi te le nepravilne oblike: (do)nieti (poleg: do-nesti), aor. (ido)nieh (donie, donie, doniesmo, donieste, donieše, poleg: do-nesoh, donese, donesosmo itd.), (do)nio, (do)niela, (do)nielo (poleg: donesao, donesla, doneslo), (do)nijet (poleg: donesen).
c)	Glagol iči (iti) ima v sedanjem času idem itd., v preteklih deležnikih pa: [išav(ši)], išao, išla, išlo. Ce je pa s predlogom sestavljen, glasi se v nedoločniku: do-či, na-či itd., v sedanjem času: do-djem, na-djem itd., v preteklih deležnikih pa: do-šav-(ši), na-šavši in do-šao na-šao, do-šla na-šla, do-slo na-šlo.
d)	Glagola biti sedanji čas se glasi:
ed.	jesam	ali sam
v	jesi	r
n	jest	.. je
mn.	jesmo	smo
„	jeste	v
r,	jesu	„ SU
Niesam (nišam), nieni. (nisi), nije, niesmo (nismo), nieste (niste), niesU (nisu).
Imper/ekt: bijah ali bjeh, bijaše (bješe), bijasmo (bjesmo), bijaste (bjeste), bijahu (bjehu).
Aorist: bih, bi, bi, bismo, biste biše.
51. Sestavljene glagolske oblike;
a)	prihodnji čas (futurj: pisat ru (gl 50. ¡1.) ali pisaču, nosit češ (nosičeš), kupovat četno (kupovačemo), reči če itd.
b)	predpretekli čas (pluskvamperfekt >: bjeh (bijah — gl. 50. d.) dao, 2 3. ed. bješe (bijaše) došao, bjesmo (bijasmo) pustili, bjehu (bi- jahu) sabrali itd
c)	poyodni naklon (kondicionalj (v kterein se aorist glagola biti (gl 50. d.) sprega a v slovenskem je nespremenjen): 1. ed dao bih, 2. 3. ed. došao bi, 1. ran. pustili bismo, 3. ran. sabrali bi (ne biše).
Kratice in znamenja.
ed ednina;
m. možki spol;
mn. množina;
part. particip (deležnik);
sr. srednji spol;
v. vidi; 1
ž. ženski spol;
_ enako je; * turška (arabska) beseda ;
; za besedo pomeni, da se ta beseda v hrvatskem jeziku nahaja tudi v takem pomenu, kakor v slovenskem; potem se navajajo pomeni, ki jih beseda v slovenskem nema;
() tako je zagrajeu glas, ki se tudi izpušča; n. pr. veče(r).
ABER
1
BALGAK
Aber, v. haber.
Ad (had), pekel.
Adet*, običaj, navada.
Aferim*, dobro!
Akoprem, ako ravno.
Akov, vedro.
Akrep*, škorpijon.
Akšam*, večer, večernja molitev.
Al*, rdeč.
Ala, v. aždaha.
Al k, ali.
Alaj*, četa; alaj-barjak*, četna
zastava. Alamanka, nemška sablja. Alat*, orodje; rjaveč (konj). Al-bašča*, rožni vrt. Alem*, dragi kamen. Alkoran*, koran (zakon Muha-
medov). Ama, ali. Aman*, milost. Amanet*, zalog, vera. Ambar*. žitnica. Ametioe (ametom)*, popolnoma. Amo, sim.
Anatema, prokletstvo, proklet. Andjeo (-ela), angel. Angjeo, v. andjeo. Anterija*, kratka dolnja obleka. Aps, v haps. Ar (are), ker. Arak (arka), pola. Aratos, proklet; aratosiljati se, proklinjati, proklinjaje opraš-čati se. Arenda, najem. Argatin (argatar), nadničar. Aršin*, laket, rif (vatel). Aspra, turški denar. Astal (= stol), miza. Ašik*, zaljubljen; ašikovati, ljubiti, zaljubljen biti. At*, arabski konj. Avaz*, glas.
Avdes*, umivanje pred molitvijo. Avet (-i), pošast. Avlija, dvorišče. Azdija, v. hazdija. Aždaha (aždaja), zmaj.
Rječnik hrvatsko-slovenaki.
Babičiti (babiti), pomagati pri porodu; babine (mn. ž.), otročja postelj, pohod (obisk) otročniee.
Babini dni (jarci, kozlici, po-zajmenici, ukovi), sneženo vreme, ko zima uže jenjuje; babino Ijeto, toplo vreme v jeseni.
Babo (babajko), oče.
Bacanj (-cnja), koš brez dna za ribji lov.
Bacati (baciti), metati (vreči); b. puške, streljati.
Bačva, sod.
Badalj C-dlja), bodeč.
Badanj (-dnja), kad.
Badar (-dra, -dro), boder, živahen.
Badava*, zastonj, zaman; bada-vadžija, zastonjik.
Badem*, mandelj.
Badnjak, klada, ktera se na sveti večer devlje na ogenj; dan pred božičem.
Badnjar, kadar (izdelovalec kadi).
Badnji dan, v. badnjak.
Badrljica, stebelce; pecelj (pri perji).
Bagar (-gra), škrlat; bagren, škrlatast.
Bagra, vrsta, sorta.
Bah; udariti u bah, tajiti; udariti koga bahom, poplašiti.
Bahat (-hta), topot.
Bahnuti, treščiti (nenadano priti).
Bahtati (bašcem), topotati; — se, prepirati se.
Bajač (bajalac), čarovnik.
Bajagi*, češ.
Bajam, v. badem.
Bajan (-jna, -jno), čaroben; ba-jati (bajem), čarati.
Bajka, basen; bajoslovje, basno-slovje (mythologija).
Baka, baba.
Bakar (-kra)*, kufer.
Bakarlija*, v. bakračlija.
Bakračlija*, stremen.
Balav, smrkav.
BalSak*, držalo pri sablji.
1
BALE
2	BEZPUČE
Bale (mn. ž.), smrkelj.
Balegti, živinsko blato.
Balija, zasramovanje Turka; turški kmet.
Baljemez*, velik top.
Balvan, tram.
Bambadava*, popolnoma zastonj.
Ban, kraljev namestnik na Hrvatskem.
Banak (-rilca), klop.	•
Banda, stran.
Baniti se, ponašati se kakor ban; preširen, prevzeten biti; hvaliti se.
Banka, bankovec.
Banovina, banova dežela.
Bantovati, ovirati, vznemirjati.
Banuti, v. bahnuti.
Bar, vsaj.
Bara, mlaka, močvirje.
Barem, vsaj.
Barjak*, zastava; barjaktar, za-stavnik.
Barovit, močviren.
Baršun, žamet.
Barut*, strelni prah; barutana, shramba strelnega prahu.
Basamak*, stopnica (štenga).
Basati, bloditi.
Baš, ravno, pravo.
Baša*, turški poglavar, starešina, zapovednik, gospodar.
Bašča*, vrt; baščovan*, vrtnar.
Baška*, narazen, posebe.
Baština, dedšoina; baštiniti, podedovati.
Bataliti, zapustiti, uničiti.
Batina, palica.
Batriti, hrabriti; batriv, srčen.
Baviti se, nahajati se; zanimati se.
Bavrljati, bloditi.
Bazerdjan*, trgovcc.
Baždar, merčin, ustanovljevalec mere in vage (Eicher).
Bečiti, upirati (oči); b. se, srpo gledati.
Becar*, neoženjen človek.
Bedem*, zid.
Bedevija*, kobila arabskega plemena.
Beg*, turški gospodar.
Begenisati (-isem), ljubiti, želeti.
Beginica, begova žena; beglu-čiti, delati za bega; begluk, posestvo begovo, delo za bega.
Bekavica, zlogovanje (buchstabieren).
Beknuti; ne zna ni beknuti, ne zna nič, še pregovoriti ne zna.
Bekrija*, pijanec.
Belaj*, nesreča, zlo.
Belci*, morda, menda.
Belenzuka, zapestnica.
Beli*, zares, gotovo.
Bena, bedak.
Bendjeluk*, trava, ki se devlje v vino ali žganje, da se človek opije in zaspi kakor mrtev.
Benluk*, dolga ženska obleka z rokavi.
Berač, trgalec (grozdja); berba, branje, trgatev.
Berberin, brivec, brijač.
Bericet*, sreča, napredek, obilje ; letina.
Bermet (nem. Wermut), peli-novec.
Bešika*, zibel, zibka.
Beškot, (kruh) prepečenec (Zwieback).
Beteg, bolezen.
Bez, brez.
Bezazlen, nedolžen.
Bezbriian (-žna, -zno) brezskrben.
Bezdan (-a, -o), brez dna; bez-dan, brezdno, prepad.
Bezisten*, prodajalnica platna.
Bezobrazan (-zna, -zno), brezsra-men, nesramen; bezobrazluk, nesramnost.
Bezočan (-očna, -ocno), brezsra-men, nesramen.
Bezposlen, brez dela; bezposlica, postopanje, praznovanje; postopač.
Bezpuce, brezpotje; napačnost, nespodobnost; bezputan (-tna, -tno), brezpoten, napačen, nespodoben.
Bezzakonik, nepostaven, nepra-
BEZZAKONIK	3
BOLTA
vičen, grešen človek; bezza,-konje, nepostavnost, nepravičnost, greh.
Biber*, poper.
Bieda, nesreča, obdolžitev; bie-diti, dolžiti.
Biela (biona), mrena na očesu.
Biglisati (-išem), peti.
Biljarica, žena, ki pozna zelišča in ž njimi zdravi.
Bilje (sr. ed.), rastline, zelišča.
Biljeg (biljega), znamenje; pečat, kolek; tarča; mesto, nakterem stoje tisti, ki se bijejo.
Bilježiti, zaznamovati, pisati; bilježka, znamenje, opomba; bilježnik, notar.
Biljka, rastlina
Biljur*, kristalno steklo.
Bimbaša*, tisočnik (poveljnik od 1000 vojakov).
Binjak*, jezdni konj.
Binjiš*, plašč.
Bio, bel; bioce, beljak.
Biočug, obod. obroč.
Biona, v. biela.
Birov, župan, županov sluga.
Birsa, vinske droži
Biskati (bistem), čistiti od uši.
Biskup, škof.
Bitak (-tka), obstanek, stanje.
Bitanga, postopač.
Bitisati (bitisem), minoti, biti.
Bječva, nogavica.
Bjelača, bela možka suknena obleka z rokavi
Bjelance (bjelanjak, -njka), beljak.
Bjelasati se, beliti se.
Bjelilja, žena, ki beli platno.
Bjelilo, mesto, kjer se platno beli; s čimer se lice beli.
Bjeljara, v. bjelilja.
Bjelokost, slonova kost.
Bjesnilo (bjesnoca), besnost, raz-sajanje, divjanje; bjesomučan f-čna, -¿no), obseden; bješnjeti (bjesnim), besniti, razsajati, divjati.
Bježan (-i), beg; begunci. Blagdan, praznik. Blagodaran (-rna, -rno), hvaležen ; radodaren. Blagodat (-i), milost. Blagovati, uživati, jesti. Blagoviest, oznanjenje Marijino. Blanj, stružec (oblič). Blejati (blejim), beketati; zijati. Bleka, beketanje. Blistati, bliščati. Blitva, pesa. Blizanac (-nca), dvojčič. Bljudo, skleda.
Bljutav, neslan, gnusen, ostuden, Bljuvati (bljujem), bruhati. Bludnica, nečistnica. Bo, ker, namreč. Boca, steklenica, flaša. Bockati (bocnuti), bosti, dražiti. Bočiti se, prepirati se. Bodež, bodalo. Bodljika, trn. Bog, do zla boga, presneto. Bogalj, kruljavec, hromeč Bogaz*, klanec.
Boginje (mm. ž.), koze fPockenj. Bogojavljenje, sveti trije kralji. Bogomolja, cerkev. Bogoraditi, prositi v boga ime
^boga radi). Bogorodica, mati božja. Bogovetni (bogoviti), božji. Boj*, postava (človeška), nadstropje, sklad (sloj). Boja*, farba; bojadisati (-¡sem),
farbati; bojadžija*, farbar. Bojagi, v. bajagi Bojali*, pofarban. Bojati se (bojim, se), bati se. Bojiti, farbati.
Bok, stran; iz oka iz boka, od
koder koli. Bokun, kos.
Bolest, bolezen, bolečina. Boljar(in), plemenitaš. Boljetica, rana, bolečina. Boljinakf-nfca^boljšanjejboljma, bolje.
Bolnica, bolniščnica. Bolta, oblok (WolbungJ.
*
BOK
4	BUKT JE TI
Bor, namesto bog, npr. borme, bora mi, za bora, itd.
Boran (-rna, -rno). naguban, nabran.
Boraviti, stanovati, živeti.
Borovica, brin.
Bosiljak (-iljka), bazilika (cvetlica).
Bostan*, vrt.
Boščaluk*, darovana obleka.
Božiti, govoriti komu: pomozi bog! ali: božja pomoč.
Božjak, berač; templjar.
Božur, potonika.
Brabonjak (-onjka), kozji bobek.
Braca (braco), bratec.
Bračan (Sna, -eno), zakonski (v. brak).
Braca, bratje.
Brajan (brajko), bratec.
Brak, zakon (die Ehe).
Brale, bratec.
Branič, branitelj; branik, branilo.
Brašančevo, praznik sv. rešnjega telesa.
Brašnjenica, popotnica; brašno, moka.
Bratimiti (bratiti), prositi koga, da bi bil brat (pobratim).
Bratstvo; v Črnej gori dele se plemena na bratstva; ljudje enega bratstva imajo eden primek.
Bratučed, bratranec.
Brav, oven (ovca), kozel (koza).
Brava, ključalnica.
Brazgotina, proga, zarastek, krasta.
Brdašce (brdeljak, -Ijka), hribček; brdjanin, gorjanec; brdo, gora, breg.
Bre*, no! le!
Brektati (brekčem), sopsti.
Bremenit, težak; = vremenit; bremenoša, kdor breme nosi.
Brežuljak (-Ijka), grič, holm.
Brica, brivec.
Bridak (-dka, -dko), oster, hud, grenek.
Brieme = vrieme, čas, vreme.
Briga, skrb.
Brijač, brivec.
Brinuti se, skrbeti, marati.
Briznuti; br. plakati, zajokati.
Briian (Sna, -žno), skrben.
Brkati, mesti, mešati.
Brklja, kol.
Brljak (brljka), škvorec.
Brnjast, z liso na nosu.
Brnjica, torba (za pasji gobec).
Broj, število; brojanice (mn. ž.), molek, čislo; brojiti, šteti.
Brst, listje; brstiti, grizti brst.
Brujati (brujim), brenčati.
Bruka, sramota; brukati se, zasmehovati.
Brundati, dromljati; mrmrati.
Brus; dat iu mu b., — nič.
Brz; brže bolje, kar najhitreje.
Buba, kukec, mrčes; b. mara, po-lonica, božji volek.
Bubati, tolči; piliti se (o učenji); bubnuti, udariti, treščiti; blek-noti.
Bubreg, obist.
Bubuljica, mozoljček.
Buč klobko vlas na glavi; bu-coglav, s „bučem" na glavi.
Buckati, brazdati; buckuriš, motna, pokvarjena pijača.
Budak*, rovnica, kopača.
Budala*, neumnež, norec.
Buduči, bodoč, prihodni; buduii da, ker.
Budžak*, ogel, kot.
Bugačica, sušilni papir (Löschpapier).
Bugariti, žalostno pesem peti, žalovati, peti; bugarštica, žalostna pesem, junaška pesem.
Buhara, ječa (v šali).
Bujad (-i), praprot, stelja.
Bujan (-jna, -jno), nagel, silen; obilen; bujati (bujim), šumeti; bujati (bujam), rasti; bujica, hudournik.
Buka, ropot, hrup, šum.
Bukagije*, spone, železje.
Buklija*, čutara.
Buknuti, planoti.
Buktjeti (-tim), plameneti.
BUKVAN
Bukvan, tepec, neumnež. Bukvar, abecednik. Bukvik, bukovje. Bula, Turkinja. Bulazniti, blesti. Buljiti, upirati oči. Buljubaša*, polkovnik. Buljuk*. četa, čreda. Bumbača, bucika, knoflica. Bumbar. čmrlj. Bumbul*, slavec. Buna hrup, upor, nemir. Bunar*. studenec. Buncati, blesti. Bundeva, buča. Bunište, smetišče, smetnjak. Buniti, podpihovati, dražiti, vznemirjati.
Bunjevac (-vca), človek katoliške vere v Bački. Bunjište, v. bunište. Buntovan (-vna, -vno), vstajniški, puntarski; buntovnik, vstajnik. Burad (-i), sodje; bure (-eta), sod. Burkati, premetati. Burma*, prsten; vrtelo. Burmut*, tobak za nos. Burnik, močerad. Burundžuk, tenko platno. Buruntija*, ukaz deželnega poglavarja. Bus, šopek, grmiček, rušina; bu-sati se, razraščati se; busen, rušina. Busija*, zaseda. Bušiti, vrtati, otliti. But*, stegno. Butun*, ves, cel. Buturnica, zapor. Buzdohan (buzdovan)*, kij, bat.
C
Cakliti se, lesketati se, svetiti
se; caklo, steklo. Canjak (-njka), cunja. Carevina, cesarstvo. Carina, kar se plačuje za uvoz
ali izvoz robe (col). Carostavan (-ima, -vno), cesar-stven (knjige carostavne pri-
5	COKOTATI
povedujejo, čegavo bo cesarstvo); carostavnik, knjiga ca-rostavna.
Cavtjeti (cavtim), cveteti.
Cedulja, listek.
Ceriti zube (= ceriti se), režati (se).
Cicvara, neka jed.
Ciča, najhuja zima.
Cičati (-čim), ječati, stokati.
Ciec(a), zavoljo, radi.
Ciedj, lug.
Ciene, ceno; cjenje, ceneje.
Cilrati, lepotičiti.
Cigani, babje pšeno, solika.
Cigla, opeka (cegel); ciglana, ce-gelnica.
Cigli, sam.
Cik; u cik (od) zore, o svitu, ko se dani; cikati, pokati; cik-nuti, počiti.
Cik (cika), ječanje; ciknuti, za-ječati.
Cikla, pesa.
Ciknuti, kisati se.
Cilik, brenkanje; cviljenje, ječanje.
Čimer, znamenje nad prodajal-nicami (Schild).
Cipela, črevelj.
Cjelcat, cel.
Cjelivati, poljubljati.
Cjelokupan (-pna, -pno), cel, ves.
Cjelov, poljub; cjelovati, poljubljati.
Cjelovit, cel.
Cjenjkati se, preveč pogajati se pri kupovanji.
Cjepača, češplja kalanka; cje-panica, poleno; cjepidlačiti, preiskovati kaj preveč na tanko do najmanjših malenkosti kakor da bi bilo kaj znamenitega (dlako cepiti); cjepidlaka, kdor tako dela.
Cklenica, steklenica; ckliti se, lesketati se; cklo, steklo.
Ckvara, mazilo za vlase.
Cmiljeti (cmilim), cviliti, ječati.
Cokotati (-kočem), škripati, klepetati.
GREPULJA	6
Crepulja, pokrov, pod kterim se kruh peče; criep, črep, čre-pina; opeka.
Crkvari, božjopotniki, romarji.
Crljen itd., v. crven itd.
Crnomanjast, rjavkast.
Črpati (crpsti), zajemati.
Crven, rdeč.
Crvljiv, črviv; crvotočina, črvo-jedina.
Cucak (-cka), pes.
Cupkati, poskakovati.
Cura, dekle.
Cvasti, evesti; cviece, cvetje.
Cvieliti (cvieljati), žalostiti, mučiti.
Cvieti (run. ž.), cvetna nedelja.
Cviljeti (cvilim), cviliti, žalovati.
Cvjetast, lisast na čelu; cvjétnica, cvetna nedelja, cvjetnjak, vrt.
Cvokati, glasno poljubljati; cvo-kotati (-ocem), klepetati.
Cvrka, cvrčanje; cvrkutati (-čem), cvrčati, žvrgoleti.
Č.
Cačkalice (mn. z.), zobno bezalo.
Čadj (čadja), saje.
Čador*, šator.
Cagrtati (-grcem), ropotati.
Cahura, mešiček, zapredek.
Cajati (-jem), čakati.
Čak*, celó.
Čaklja, kljuka, kvaka.
Čakšire*, hlače.
Calaran (-rna, -rno), zapeljiv, prevarljiv.
Calma*, turban.
Cama, dolg čas; čamati (ča-miti), čakati.
Čanak* (-nka), skleda.
Čangrizati, zabavljati.
Cankoliz, kdor „čanke" liže, lizun.
Čapak (-pka), krempelj.
Čarapa, nogavica.
ČENGEL Čaratan, slepar.
Cardak*, balkon; nadstropje;
stražarnica. Čarka*, majhen boj; čarkati se, (lehko) boriti se.
Carni, črni. Caršija*, trg.
Čas, minuta; časiti, obotavljati se, zadrževati se; časovit, začasen.
Čast; gostba, pojedina, jed; ča-v stiti; gostiti.
Častben, gostoljuben; pojedinski.
Čaša, kupa, kozarec.
Čatac (-tca), čitalec, bralec; ča-
titi, čitati, brati. Čatrnja, vodnjak (šterna). Čauš*, poglavar nad delom vo-v jakov ali svatov. Čavao (-vla), klinec, žrebelj. Čavka, kavka. Čavrljati, blebetati. Čedo, dete, otrok. Čegrtaljka, klepetec. Čehati, skubsti, muzati (perje). Čeiz*, kar nevesta prinese iz
očetove hiše. Čekalo, klepetec (v mlinu). Čekič*, kladivo.
Čekrk*, kolo, škrpec; sukalnik,
navijalnik. Čelebija*, gospod, gospodičič. Čelenka*, odlikovanje za junaštvo, ktero se navadno nosi za klobukom. Čelik* jeklo.
Čeljad (-i), ljudje, družina; če-v ljade (-eta), človek, družinče. Čelo, čelo glave, nad glavo; oelo-v vodja, vojskovodja. Čemer, strup, grenkost, jeza,
reva. Čemin, jazmin. Čempres, cipresa. Čengel*, kljuka, kvaka.
ČEP
Čep, zamalek ; tečaj (pri vratih) Cepati, teptati, tlačiti, (komu)
na noge stopati. Čeperak (-rka), mala ped. Čeprkati, brskati, broditi. Čerek*, četrt. Česma*, studenec. Česnica, božična pogača. Česno, košček česna. Cest (-i), del, obhajilo; od cesti, malo.
Čest, gost; cesto, večkrat; cesta, gošča.
Cestit, srečen, slaven, dober; čestitati, želeti, da bi komu kaj srečno bilo; srečo komu želeti. Češalj (-Sija), glavnik; češljati, v česati.
Cešljuga, osat; češljugar, lisec,
štiglec. Češnjak, česen. Cetka, krtača.
Cetnik, kdor je v četi ali nad četo; maj6r; četovati, v četi ali s četo vojskovati. Čeznuti, ginoti, hrepeneti. Čibuk* turška pipa (lula). Ciča, stric.
Cičak (-Ska), repinec, torica.
Čifut, v. čivutin.
Cigra, vrtavka.
Čijati, v. čehati.
Čiji, čegav.
Cika, stric.
Cilaš, belec (konj).
Ciljeti (Silim), propadati.
Čin, oblika, delo.
Cini (mn. ž.), čaranja.
Činija*, skleda.
Činiti, delati; činiti se, zdeti se. Činjenica, dogodek (faktum). činovnik, uradnik.
Čio (Sila, cilo), živahen, jak.
7	ČAKNUT
Čipke, zobci, špice; čipkati, ple-
sti, štrikati. Čir, tur.
Čislo, število; rožni venec. Cistac (-tca); na Sutac, na čisto; v čistilište, vice. Čitav, cel.
Čitula, imenik mrtvih v rodbini. Čivija*, klinec. Čivutin*, Jud. Čobanin*, pastir.
Čoha, sukno; čohali (čohan),
suknen. Čokot, trs, trta. Čopor, trop, krdelo. Čorba*, juha. čošan (-sna, «no), suknen. Čovjek, človek; čovuljak (-Ijka),
človeček. Čpag, žep.
Črknja, vejica (v pismu). Čuba, čoba, ustna, čučati (SuSim), čepeti. Čudnovat, čuden; čudotvorac v (-rca), čudodelnik. Čukalj (-Tclja), klin. Čukundjed, pradedov oče. Čuma, kuga.
Čupa, čop (vlas); čupati, puliti, trgati, skubsti; čupav, raz-kuštran.
Čuvadar, čuvar; čuvaran (-rna, v -rno), hranljiv, varčen. Čuvida, šema, maškara. Čvor, ozel.
Čvorak (-rka), škvorec.
C.
Ča, tija, proč.
Čaba*, sveto mesto: Meka ali r Jeruzalem. Cača, oče. Čaja*, namestnik. Čaknut (canut), prismojen.
ČAE
8	DER A ČINA
Car*, trgovina; cardžija*, trgovec. Čato*, pisar.
Čebe* (-eta), plahta (koc). Čef*, volja, veselje. Čela*, pleša; celav, plešast. Čelija, celica.
Čemer*, pas z mošnjo za denarje. Čemer*, oblok; čemerli*, oblokan. Cer (-i), hči.
Čerdosati (-doiem), pogubiti. Česa, v. kesa. Či (čeri), hči. čilaš, v. čilaš.
Čilim*, preproga, sag (Teppich). Čiridžija*, voznik. Čitap*, knjiga, sveto pismo (turško = koran), čivot, skrinjica za svetinje ali
kosti svetnikov. Čor* (corav), na eno oko slep. Čorda*, sablja. Čordisati (-iSem), pogubiti. čosast (čosav), golobrad. čošak* (-ška), ogel. Čuba, čop.
Čud (-i), narava volja; čudljiv, muhast, spremenljiv; čudore-, dan (-dna, dno), naravstven. Čuliti, vzdigovati (ušesa). Cumur*, ogelj. Čuprija*, most.
čurak* (-rka), kožuh; curčija, , kožuhar, krznar. čurak (-rka), puran. Čuskija*, drog, kol. Čušati (cušiti), zauševati, klo-futati.
Čuškati (čušnuti), brcati. Čutati (cutjeti, -Um), molčati. ID.
Dabar (-bra), bober. Daca, davek; daca, pogrebščina; daca, dar.
Dadija* (dadilja), pestinja.
Dafina, lovorika, divja olika.
Dah, dihljaj, sapa, dihanje.
Dahija*, prisvajač.
Dahtati (dahcem, dašcem), sopi-hati, dihteti, hrepeneti.
Daidža*, ujec; dainica, ujna.
Dajbudi, vsaj.
Dakle, tedaj, zato.
Dako = da ako.
Dalek; ni iz daleka, še od daleč ne, nikakor ne.
Dali, ali; nego.
Dambulhana", turška godba.
Danak (-nka) ■ davek.
Danguba, izguba dne, časa; dan-gubiti, gubiti dan, čas.
Danickinja, samokres skovan v Danciku.
Danište, mesto, kjer se danuje; daniti, predanovati; dano-mice, vsaki dan; danji, dnevni.
Dapače, celó.
Darežljiv, radodaren.
Dar mar*, nered.
Darnuti, doteknoti se.
Darovac (-vca), debelo sukno.
Dašak (-ška), dihljaj, sapica.
Daščara, lesena koča, koliba.
Dava*, pravda, tožba.
Davori, klic v žalosti, graji, žu-ganji, čudu, veselji itd.; da-vorije (mn. ž.), turška godba; bojne pesmi.
Davudžija*, tožnik, pravdalec.
Dažd, dež; daždjeti (-dim), de-žiti, deževati.
Daždevnjak, močerad.
De (ded, dede, deder), daj!
Deli*, hraber; delibaša, zapo-vednik telesne straže; delija, konjik v telesnej straži, junak.
Dembel*, lenuh.
Demir*, železo, železen; demirli, železen.
Demišcija, demiškinja, v. di-mišcija.
Denije, (ed. ar.), bdenje, čutje.
Der, v. de.
Deračina, rop; derati (derem), dreti, trgati.
DERAN
Deran (derište), paglavec.
Dert*, skrb.
Derviš*, turški menili.
Desetača, dosetak (bankovec po 10 gld.); desetak (-tka), desetina; deset; desetčar, deseti-nar, pobiralec desetine.
Desiti, najti; — se, srečati se; najti se, biti.
Despot, gospodar.
Dešavati se, goditi se.
Deva*, kamela.
Devesilj, nekaka rastlina.
Devetati, tolči.
Diba*, draga svilna tkanina, v ktero je zlato vtkano.
Dičan (-ena, -čno), slaven, časten, pristojen; dičiti, slaviti, častiti, hvaliti; dika, slava, čast, hvala, lepota.
Dilber*, lep.
Diljka, dolga puška.
Dimije*, turške široke hlače.
Dimirli*, v. demirli.
Dimišcija, damaščanska sablja.
Dimlije, v. dimije.
Din*, (turška) vera; dindušma-n(in), sovražnik turške vere.
Dio (diela), del; dioba, delitev; dionica, deležnica, del, delež; dionik, deležnik.
Diple (mm. S.), piščal z mehom (Dudelsack); dipliti, piskati na diple.
Dirati, dotikati (se).
Direk*, steber.
Dirnuti, doteknoti (se).
Div, velikan.
Divan*, svet, posvetovanje, pogovarjanje; divaniti, pogovarjati se, govoriti.
Divan (-vna, -vno), čuden, krasen ; diviti se, čuditi se.
Divit*, pisalno orodje (pero in tinta).
Divljač (-i), divjačina.
Divljaka, lesnika.
Divokoza, divja koza.
Divota, krasota.
Dizati (Sem), dvigati, vzdigo-vati.
9	DNEVNICA
Dizdar*, vratar.
Dizgen*, uzde.
Djakonija, gosposka, draga, sladka hrana.
Djaur*, nevernik (turška beseda za kristjana).
Djavao (-vla), djavo (-vola), vrag.
Dječak, dječarac (-rca), deček.
Dječin, otročji.
Dječurlija, zli otroci.
Djelatan (-tna, -tno), delaven (dan).
Djeljati, rezljati.
Djelomice, deloma.
Djem*, uzda.
Djerdan*, ovratnik (od denarjev ali biserov).
Djerdek*, spalnica.
Djerdjef*, vezilni okvir (Stickrahmen).
Djetešce, otroče.
Djetic, mož, mladenič, hlapec.
Djetinji, otročji; djetinjstvo, otročja leta.
Djevenica, klobasa.
Djever, možev brat; tovaruš pri poroki; djeveriti, pozivati za djevera; djeveruša, tovarušica pri poroki.
Djevojački, dekliški; djevojka, dekle.
Djidi*, lep.
Djipati, skakati.
Djogat*, belec (konj).
Djon, podplat.
Djornuti se, napiti se.
Djubre* (-eta), gnoj.
Djul*, roža; djulabija*, rdeča sladka jabolka; djuls*, rožna voda.
Djumruk*, carina.
Djurdjica, šmarnica.
Djuture, popreko.
Djuvegija (djuveglija)*, ženin.
Djuvez*, rdeč.
Djuzel*, lep.
Dnevice, vsak dan.
Dnevnica, dnina (= dieta); dnev-ničar, dninar (posebno pisar = diurnist).
DOB
10
DOSELE
Dob (dobi), starost; doba (ne \ sklanja te), čas.
Dobaciti, (sim) vreči; doseči v metanji.
Dobarce, malo dobro.
Dobaviti (se), doseči, dobiti.
Dobit (-i), dobitak (-itka), dobiček, zmaga; dobitnik, dobi-valee, zmagovalec.
Dobnik, ura.
Doboš, boben.
Dobrano, dosti dobro.
Dobričina, dobrodušnež.
Dobro, premoženje, vlastnina, grad.
Dobročinac (-nca), dobrotnik.
Dobrodošlica, čaša vina ali žganja, ki so daje prišlecu z besedami: dobro doiao!
Dobrostiv, dobrotljiv.
Dobrotvor, dobrotnik.
Docan (-ena, -eno), kesen; doc-kan, kesno; doenjeti (-nim), kesneti.
Dočekati, dočakati, vsprejeti; dočekljiv, gostoljuben.
Dočepati (se), doseči, polastiti se.
Dočetak (-tka), konec; dočeti (dočnem), dokončati.
Dočim, dokler, ko, med tem ko.
Dočuti, »aslišati, izvedeti.
Doci (dodjem), priti (pridem).
Dodijati, presesti, naveličati se.
Dodirnuti, doteknoti.
Dogadjaj, dogodek.
Dogarati, dogorevati.
Doglasiti, naznaniti.
Doglavnik, kdor je pri glavi, poglavarji, prvi za njim.
Dogrdjeti (-dim), presesti, naveličati se
Dohititi, doseči, razumeti.
Dohrliti, prihiteti.
Dohvat, doseg; dohvatiti (do-hvacati, dohvatati), doseči, uzeti.
Doista (doisto), res, za res.
Dojako, do sedaj.
Dojilja, dojka, dojnica.
Dojka, sisa: dojnica.
Dojmiti se, doteknoti se, prijeti se.
Dok, dokler.
Dokale, dokle.
Dokinnti, odpraviti.
Dokolan (-Ina, -Ino), brez dela; dokolica, lažno, čas.
Dokrajčiti, dokončati.
Dokučiti, doseči, dobiti, razumeti; dokučljiv, razumljiv.
Dolama*, narodna suknena obleka do kolen z rokavi, suknja
Dolazak (-zka), prihod; dolaziti, prihajati.
Dolibaša*, kdor sedi na čelu mize; dolija*, čaša za nazdravljanje.
Dolijati, dokončati zvijačo (o lisici: e lijo, sad si dolijala).
Dolikovati, spodobiti se.
Doliš, razun, samo.
Domačica, gospodinja; domačin, gospodar.
Domaja, dom.
Domak; na domak, na doseg, blizo.
Domar, domač človek.
Domašaj, doseg.
Domazet, kdor se priženi.
Domet, doseg.
Domišljat, domišljaven, izveden.
Domorodac (-dca), domačin, rodoljub.
Don (pred imeni), gospod (do-minus).
Donde, do tam. do tedaj.
Donieti (-nesem), donesti.
Donjekle, do nekod.
Donle, do tam, do takrat.
Dopasti, priti, zadeti, dobiti.
Dopirati (-rem), dosezati.
Dopitati, prisoditi.
Dopratiti, spremiti.
Doprieti (-prem), doseči.
Dorat*, rjaveč (konj).
Doručak (-cka), zajutrek, pred-južnik.
Dosada, nadlega, sitnost; dosa-diti (dosadjivati), nadlegovati, nadležen biti.
Dosele, dosedaj.
DOSJETITI SE	11
DRŽ K ATI
Dosjetiti se, domisliti se: do-sjetljiv, domišljaven, prebrisan, šaljiv.
Doskočiti, priskočiti, pomoči.
Doslije, dosedaj.
Dospietak (-tka), konec; do-spjeti (dospijem) (dospievati) priti, dozoreti, utegnoti; dokončati se.
Dostajati (-jem), dostati (stanem), zadostovati, zadostiti; — se, dosezati, doseči.
Dostiči (dostignuti) (-gnem), doseči, priti; dostiiati (-iiem), dosezati.
Dostojan (-jna, -jno), vreden; dostojanstvo, vrednost, zasluga, čast; dostojanje, dedina, posestvo; dostojati (-jim) se, vrednega se pokazati; spodobiti se.
Došašče, prihod (advent).
Došljak, prišlec.
Došuljati se, privleči se, pri-krasti se.
Doteči (dotjecati, -Sem), priteči, zadostiti, dosti biti.
Dotežčati, težak, nadležen postati.
Dotjerati, prignati.
Dotupavan (-vna, -vno), pameten.
Dotužiti, presesti, naveličati se.
Doumiti se, domisliti se.
Doušiti, prišepetati, javiti.
Dovde, v. dovle.
Dovesti (dovedem, part. doveo, -la, -lo; dovezem, part. dovezao, -zla, -zlo), pripeljati.
Doviti se, domisliti se; doseči.
Dovle, do tukaj.
Dovratak (-tka), dovratnik, podboj.
Dozlogrditi, presesti, naveličati se.
Doznačiti, nakazati; doznaka, nakaznica.
Dozvati se, k pameti priti, poboljšati se.
Dozvola, dovoljenje.
Drača, trnje.
Dragati, božati, ljubkati.
Dragulj, dragi kamen, dragotina.
Drapati, trgati: drapav, oster, kosmat.
Dražest, mičnost, mikavnost.
Drečati (dreiim), dreti se: dreka, drenje, krič.
Dremljiv (dremovan, -vna, -vno), zaspan.
Drenik, drenovec, drenov gozd; drenjina. drenulja; dreno-vača, drenova palica.
Drevan (-vna, -vno), star, starinski.
Drhat (-fita), trepet; drhtati (drktati; drhiem, dršiem), trepetati; drhtavica, trepet.
Drljača, brana; drljati, branati, črčkati.
Drmati, tresti.
Drndati, razbijati (volno); blebetati.
Drnuti, zagriznoti, ugriznoti.
Drnuti (drnjivati) se, razjariti se; drnovan (drnovit), raz-jaren.
Dronjav, raztrgan ; dronjak
(-njka), cunja, capa.
Drozak (-zga), drozd.
Drpati, trgati.
Drug (drugar), tovaruš; druga (drugarica), tovarušica.
Drugčiji (drugojačiji), drugačen.
Drugda, včasi; drugi krat, sicer.
Drugom, drugi krat.
Drugovati, družiti se.
Drum, cesta.
Druževan (-vna, -vno), družljiv, društven.
Drveče (-a), drevje; drvlje (-a), drva.
Drvo (-eta), drevo (-esa); drvo (-a), les.
Drvodjelja, tesar.
Drzak (-zka, -zko), drzovit, predrzen.
Držak (-zka), držalo; držeč, zdrav, močan.
Držkati, dražiti (psa).
DUBINA
12
ETO
Dubina (dubljina), globočina;
dubok, globok. Dubiti, po konci stati ; dubke, po konci; dubkom, natlačeno (poln).
Ducan*, prodajalnica (štacuna) ; dučandžija, prodajalec (šta-cunar). Dud*, murva. Duduk, piščal. Duga, mavrica. Dugačak (-ika, -cko), dolg. Dugmali*, z gumbi ; dugme*
(-eta), gumb. Dugonja, dolgan, dolgin. Dugovanje, delo, posel, stvar. Duha, vonj.
Duhan, tobak; duhandžija, to-bakar ; duhankesa, tobačnica. Duhati (duham, dušem), pihati;
duhnuti, pihnoti. Duhovati, izpovedovati. Duhovi (mn.), binkošti. Duka, vojvoda. Dulac (-Ica), pisek. Duljati, daljšati se; dulji, dolžii
duljina, dolžina. Dunda, velika, debela, čvrsta
pa lena žena. Dunja, kutina (Quitte). Dunuti, v. duhnuti. Dupe (-eta), rit. Dupin, delfin, morska svinja. Duplir (dublier), voščena sveča. Dupljaš, divji golob. Durati, trajati, trpeti. Durbin*, daljnovid. Duriti se, srditi se; studiti, gnu-
siti se; durljiv, razjaren. Durnuti, dregnoti. Dušek*, blazina. Dušmanin*, sovražnik. Dušnik, sapnik; goltanec, grlo. Duv, v. duh.
Duvak*, zagrinjalo (Schleier). Duvar*, zid, stena. Duvna, opatica, nuna. Duž, kraj, ob.
Dužd, glava beneške republike. Duždevnjak, v. daždevnjak. Dvanjke (mn. ž.), bisage.
Dvari (dveri), duri, vrata.
Dvaš, dvakrat.
Dvize (-eta), oven ali ovca, kozel ali koza od dveh let.
Dvjesta, dve sto.
Dvogodac (-dca), dvogodče (-eta), domače živinče od dveh let.
Dvojak, dvojen.
Dvojiti, dvomiti sumnjati.
Dvojnice, dve piščali.
Dvopek, kruh prepečenec (Zwieback).
Dvor; na dvor, ven; na dvoru, zunaj ; s dvora, od zunaj.
Dvorba, služba, strežba; dvoriti, služiti, streči; dvorski, oskrbnik.
Dvouman (-mna, -mno), dvomljiv.
Džaba*; džaba ti, na dar ti.
Džamija* turška cerkev.
Džban, kad (-i).
Džbun, grm.
Džebana*, strelivo.
Dželat*, krvnik, rabelj.
Džep*, žep.
Dževap*, odgovor.
Dževerdan (dževerdar), damaš-čanska puška.
Džigerica* črna, jetra; biela, pluča.
Džilit*, palica za metanje.
Džin*, velikan.
Ečim, v. hecim. Eda, da.
Efendija*, gospod (sodnik ali
duhovnik). Egav, kriv.
Egbeta* (mn. sr.), bisage. Egede (mn. i.), gosli; egeduš,
godec. Ejvala*, sluga! Elčija*, poslanec. Ele, z eno besedo, glej! Eno, glej! Esap, v. hesap. Espap, v. hespap. Eto (evo), glej!
FAJDA
13
GLUHA NEDJELJA
F ajda*, korist.
Fela, vrsta (sorta).
Fenjer*, svetilnica.
Ferman*, pismo turškega cesarja.
Fes*, rdeča kapa.
Fijukati, žvižgati.
Fildiš*, slonova kost.
Fildžan*, skledica.
Filjev, slonov.
Fišek*, naboj (patrona).
Fiškal, odvetnik (advokat).
Fitilj, lunta, stenj.
Frkati, zavijati.
Frnjast (frnjav), zavihan (nos).
Frula, piščal.
Fuckati, žvižgati.
Fulati se, lesti, vlačiti se.
Furuna, peč.
Futavac (-vca), vdab.
Gace, gate, hlače.
Gad, gnus, stud; gadan (-dna,
-dno), gnusen, ostuden. Gadar, sablja. Gaditi se, studiti se. Gadjati, meriti.
Gadljar, diplar; gadljati, diplati; gadlje (ž. mn.J, diple (Dudel-sack). Gadljiv, izbirčen. Gajba, tičnica, kurnik. Gajdaš, gajde, v. gadljar, gadlje. Gajiti, gojiti, rediti. Gajtan*, motoz, vrvca. Gakati (gacem), krokati. Galeb, vodena ptica. Galica, vitrijol. Gamad (-i), golazen. Gamizati (-iiem) (gamziti), lesti. Ganutljiv, ginljiv. Gar, saje; garav, sajast. Gargača, gredeše, greben; gar-gati, gredešati, grebenati, mikati.
Garište, pogorišče.
Garoian (garoiilje), v. karanfil.
Garov, črn pes.
Gatalac (-taoca) (gatar), vede,-prorok; gatati, vedeževati, prož rokovati.
Gatnja, povest.
Gatnjik, hlačni trak.
Gavan, bogatin.
Gavran, krokar.
Gazda, gospodar, domačin; gaz-darica, gospodinja; gazdovati, gospodariti; gazdinski, gospodarski.
Gazija*, junak (ki je kristjanu glavo odsekal).
Gdje, kde(r), kje(r); gdjegdje, tu pa tam; gdjegod, kjerkoli; gdjekoji, nekteri; gdješto, kje kaj, nekaj.
Gegati se, leno hoditi; gegavac (-vca), kdor leno hodi, slepec; gegavački jezik, jezik slepcev.
Giban (-bna, -bno), poželjiv; gibanica, kolač, potica,
Gigalje (mn. ž.), hodulje (Stelzen).
Gingav, len, slab.
Gizda, lepotičje, lišp; gizdati se, lepotičiti se, lišpati se, napihovati se; gizdav, nalepotičen, nališpan, ošaben.
Gladilica, osla, brus.
Gladnjeti (gladnim), lačen biti; gladovati, stradati.
Glasba, godba, muzika.
Glasnik, (glasonoša), sel, posel, poslanec, poročnik, oznanje-valec.
Glava; raditi o glavi, po življenji streči; doči glave, ubiti; glavom, sam; glavarina, davek od glave (osebe); glavčina, pesto; glavinjati, opotekati se, omahovati; glavit, lep ; gla-viti, sklepati; glavnica, kapital; glavnja, klada, poleno.
Glib, blato.
Gljiva, goba.
Globa, denarna kazen; globiti (globljavati), denarno kaznovati, tlačiti.
Gložiti se, prepirati se.
Gluha nedjelja (glušnica), tiha nedelja.
GLUMA
14
Q-RBDOM
Gluma. igra (glediščna); ^ glu-mac (-mca), igralec (glediščni); glumište, gledišče.
Glup, neumen.
Gmaz, golazen,
Gmežditi, tlačiti.
Gmizati (gmižem), v. gamizati.
Gnjaviti, tlačiti.
Gnjecati, gnječiti, gnesti, tlačiti.
Gnjev, jeza, srd; gnjevljiv, nagle jeze, nagel.
Gnjurac, potapljalec.
God, godj, (n. pr. sto god, kad godj), koli.
Godina, leto, vreme, dež; go-dišnji, letni; godišnjica, obletnica; godište, leto, letni čas.
Godovnjak, praznovalec godu.
Gojajli* (gojan, -jna, -jno), re-jen, debel; gojiti, rediti.
Golcat; gol golcat, čisto gol.
Golem, velik.
Golet (-i), gola gora, goljava, goličava; golišav, gol; golo-igra, bahač, vetrenjak; golo-mrazica, suba zima; golotinja golota; golotrb, golega trebuha.
Golublje (ed. sr.), golobje.
Golušav (goluždrav), gol.
Gombati (se), telo vaditi.
Gomila, kup; gomilati, kopičiti.
Gomolj, kepa, gruda.
Gončin, gonjač.
Gondže*, roža v popku.
Gonetalica, uganka.
Gora, božjast.
Gorak (-rka, -rko), grenek.
Goranin, hribovec.
Gorčica, grenčica; gorčina, grenkoba.
Gori, huji, hujši; nije s gorega, ne škodi.
Gofica, božjast.
Gorivo, kurjava.
Gorjanik, hribovec; goropad (-i), divjanje; goropadan (-dna, (-dno), divji; goropaditi se, divjati; gorostas, velikan; gor-
ska bolest, božjast; gorštak, hribovec.
Gosa (goso), gospod, gospodar; gospodja (gospoja), gospa; velika (mala) gospodja, velika (mala) maša; gospoštija, graščina.
Gostba, pojedina; gošča", go-stinja.
Gotovo, skoro.
Govedarka, pastirica (ptica).
Govno, blato (drek); govnovalj, drekobrbec.
Govordžija, zgovornež, jezičnež.
Grab (grabar, -bra), gaber.
Grabancijaš (djak), dijak v vraž-jej ali vilinskej službi.
Grabež, plen, rop.
Gracnuti, uprasnoti.
Grad, toča; gradobitina, škoda po toči.
Grad, mesto; gradina, ograja, vrt; graditi, delati, zidati; g. se, delati se; gradivo (gradja), snov za delanje, zidanje ; gra-djanin, meščan, državljan; gradjevina, zidanje, poslopje; gradnja, zidanje.
Grah, fažol.
Graja, vpitje, ropot.
Graknuti, graktati (-k.eem), (za) krokati, (za)vpiti.
Gramziti, koprneti.
Grana, veja.
Granica, meja; graničar, stanovalec (vojaške) granice; grani-čiti, mejiti.
Granuti, iziti (o solncu).
Grašak (-ška), grah; graška, zrno graha, fažola.
Grbati se, prigibati se.
Grcati, gaziti.
Grč, krč.
Grdilo, grdoba, groza; grdinja, grdoba; grditi, zmerjati, pso-vati; grdnja, sramota, pogrda; grdosija, groza.
Greb, grob.
Grebenati, gredešati, mikati.
Greda, hlod.
Gredom, mimo gredi.
GKEŠ
15
HAJATI
Greš, nezrelo (zaostalo) grozdje.
Grešlja (grešljika), neki denar
(groš).
Grgoca, voda za grgranje.
Grgutati (-gučem), gruliti.
Grieška, pomota.
Grijati (-ijem), greti.
Grimiz, šfcrlat.
Grivna, obroček, zapestnica.
Grk, grenek.
Grkljan, goltanec.
Grknuti, greneti.
Grliti, objemati.
Grmljavina, grmenje.
Grnuti, zgrnoti; zbrati se.
Groblje, pokopališče.
Gr'oce = grlce (grlo).
Gromak (-mka, -mko), doneč, glasen; gromoradan (-dna, -dno), v. gorostasan; gro-motan (-tna, -tno), v. gromak.
Gronuti, spustiti se (o dsžji, solzah).
Grošičar, posrednik, mešetar.
Grotulja, venec orehov.
Grozan (-zna, -zno) — grozdan (-dna, -dno), poln grozdja (vinograd).
Groznica, mrzlica.
Grstiti se, gnusiti se.
Gruda (grudva), gruča, kepa; grudati se, kepati se.
Grudi, prsi.
Gruhati, pokati, tolči; ružiti, luščiti ; gruhnuti, počiti.
Grumen, gruča, kepa; grumi-čak (-čka), gručica, kepica.
Gruntovnica, zemljiščna knjiga.
Grunuti, v. gruhnuti.
Grustiti se, gnusiti, studiti se.
Grušati se, širiti, sesedati se; gruševina, sesedeno sladko mleko; grušiti, tolči, luščiti.
Gruvati, v. gruhati.
Gubati se, gobav bivati.
Guber, koc.
Gucati, goltati požirati.
Gudalo (gudilo), lok; gudjeti (gudim), gosti; gudnjava, godba (gosel).
Gudura, jarek.
Gugutati (-gučem), gruliti.
Guja, kača.
Gukati (gučem), gruliti.
Guliti, ružiti.
Gumbača (gumbašnica), bucika (knoiica).
Gundrati, godrnjati.
Gungula, hrup, metež.
Gunj, koc, suknja.
Gunja, kutina.
Gurabija*, medena potica.
Gurati, suvati; gurimioe, suvaje.
Gurav, grbav.
Guritati (gurifem), kruliti.
Gusar, (morski) razbojnik.
Guša, golžun, gržon, brahor (krof); gušan, gušav golob.
Guščak, gosjak gosinjak; gu-ščar, gosar, gosji pastir; gu-ščji, gosji.
Gušiti, daviti, dušiti.
Gušter, kuščar, martinček; mišica.
Gutljaj, požirek.
Guvno, gumno.
Guzica, rit.
Gužvati, mečkati, tlačiti.
Gviriti, oči upirati.
Gvozden, železen; gvoždje, železo.
Gj. v. dj.
23:
Habati, obnositi, ponositi (ob-1*' ko).
Haber*, glas; skrb.
Hačik", prosto, odprto.
Hadet, v. adet.
Hadum* (hadumac, -mca), skop-1 jenec.
Hadži* (hadžija), romar (kristjan, ki je bil v Jeruzalemu; Turek, ki je bil v Meki); ha-džiluk*, romanje.
Hair*, v. zadužbina; ne; hai-rala*, kako, kaj ?; hairli, srečen.
Hajat, izba (čumnata), klet.
Hajati (-jem), marati.
HAJDE
16
HRLI
Hajde (hajdémo, hájdete), pojdi, pojdimo, pojdite! Je!
Hajduk, razbojnik, ropar; haj-dukovati, biti hajduk.
Hajka, gonja, ščuvanje; hajkati goniti; hajkač, gonjač.
Hajoš, hlapec na ladiji.
Hak, dih.
Hak, plača; doči komu haka glave, ubiti koga.
Hala, v. aždaha.
Halabuka, ropot, vpitje.
Halal* blagoslov; halaliti, blagosloviti.
Halat, v. alat.
Haljine (mn. S.), obleka.
Halka, (¡železen) obroč, trkalce; neka igra; halkar, kdor se halke igra.
Halva*, neka jed; halvaluk, dar za vino (Trinkgeld).
Ham, komat.
Hamajlija*, skrivni lek, zapis (Talisman).
Hambar, v. ambar.
Hametice, v. ametice.
Han*, krčma; handžija*, krčmar.
Handžar*, velik nož.
Haps*, zapor; hapsiti, zapirati.
Har, konjski hlev; dvor.
Harač*, glavni (osebni) davek; haračlija*, pobirač harača.
Harač* (-ría), trošek.
Haram*, prokletstvo.
Harambaša*, poglavar razbojnikov; haramija*, razbojnik.
Haramiti, prokleti.
Haran (-ma, -mo), hvaležen.
Harar*, vreča.
Harati, pleniti, pokončevati.
Harčalija*, težka puška.
Harčiti, trošiti.
Hartija, papir.
Hasura*, štorja.
Haša*, tajitev; hašati, tajiti.
Hat, v. at.
Hatardžija, kdor dela po svojej volji (hateru); hater*, volja.
Havlija*, veliko belo zagrinjalo, s kterim se zagrinjajo neveste (havli-mahrama).
Hazdija*, dolga obleka.
Hazna*, blagajna; haznadar, blagajnik.
Hazur*, gotov; hazurala*, na noge!
Hečim*, zdravnik.
Heljda, ajda.
Hero, Hercegovec.
Hero; na hero, na stran.
Hesap*, račun.
Hespap*, roba.
Hiljada (grč.), tisoč.
Hiljav, brljav.
Hiniti (se), hliniti (se).
Hir, muha.
Hitac (-tca), strel; hitan (-tna, -tno), silen; hitati, metati; hiteti ; prijemati; hitimice, me-taje; hitro; hititi, vreči; hi-trina, spretnost.
Hladetina, žolča.
Hlapiti, hlopnoti, hlastnoti.
Hlepiti, hrepeneti.
Hljebar, pek; hljebara, krušna shramba.
Hočak (-cka, -¿ko), rad, pripraven.
Hodnik, prehod, mostovž (Gang); hodočašče, božja pot; hodulje, die Stelzen.
Hodža*, turški duhovnik.
Holi = hočeš lit
Homut, komat; pest.
Hora, (pravi) čas.
Horjatin, horjatka, malopridnež, malopridnica.
Hotimice, navlašč.
Hrabar, mož.
Hrakati (hračem), hrkati, kašljati; hračak (Ska), hrakelj, pljunek.
Hramati (hramljem), šepati.
Hranjenik, rejenec.
Hrapav, hripav; hrape (mre. z.) grbe, grče, robovi.
Hrbtenica (hrbtenjača), hrb-tanec.
Hrdja itd., v. rdja itd.
Hrid, skala.
Hriščanin, kristjan, človek pravoslavne vere (a krščanin je človek katoliške vere).
Hrli = vrli; hrliti, hiteti.
HRNJAGA
17
IZCAŠITI
Hrnjaga, velik kur.
Hropac (-pca), hropnja. hro-penje.
Hrpa, v. rpa.
Hrskavac (-vca), hrustavka; hr-skavica, hrustanec; hrskati, hru8tati.
Hrsuz, v. rsuz.
Hrušt, hrošč.
Hrvati se, v. rvati se.
Hučati, v. učati.
Huditi, v. uditi.
Hujati, v. ujati.
Huka. hukati. v. uka, ukati.
Hula, graja; huliti, grajati, skru-niti; hulja. malopridnež.
Hunjavica, nahod.
Huškati, dražiti.
Hvališa, bahač.
Hvastati se, bahati se.
Hvat, seženj; hvatati (hvatiti), loviti, prijemati.
Hvoja, veja.
I
Ibret*, čudo.
Ibrik*, umivalnica.
Ibrišim*, svilen konec.
Idi (idem), iti.
Ičindija*, tretja molitev Muha-medancev.
Igalo, breg.
Igda (i kada), le kdaj; igdje (i gdje), le kde.
Igrati, plesati.
Iguman, poglavar (gvardijan) pravoslavnega samostana.
Ikakav (i kakav, -kva, -kvo), le kakšen; ikako (i kako), le kako.
Ikona, sveta podoba.
Ila*, prevara, goljufija.
Ili, ali.
Ilijnštak, komur je patron sv. Elija (Ilija).
Imam, ustnik, dulec (pri pipi).
Iman*, vera.
Imanje (imace), posestvo; ima-tan (imašan) (-tna, -tno), bogat; (imati se, roditi se.)
Rječnik hrvatsko-slovenski.
Imbrete (mn. S.), zapone, za-penci.
Ime; krstno ime, god; imence (po imence), namreč, posebno; imendan, god; imenjak, človek istega imena.
Imetak (imutak) (-tka), imovina, imuče, blago, premoženje; imučan (-¿na, -eno), premožen.
Inače, drugače.
Inat*, prepir; za inat, na vzdor, kljubu; inatiti se, prepirati se.
Incar*, tajitev.
Indat*, pomoč.
Indi, tedaj.
Ini, drugi; na ino mu se ne može, drugače on ne more; inoča, priležnica; inokosan (-sna, -sno), sam; inostran. tuj.
Inje, ivje, mraz.
In to v, kočija.
Iole, samo nekaj.
Ipak, vendar.
Ise (-eta), del.
Iskren, odkritosrčen; iskrnji, bližnji.
Istifan*, žensko pokrivalo.
Istina, resnica.
Istom, samo, še le; istosmjeran (-rna, -rno), vštričen, paralelen; istovjetan (-tna, -tno), isti.
Išta (i što), le kaj; itko (i tko), le kdo.
Iva, vrba.
Ivanjdan, kres; Ivanjsko cvie.ee, rumena lakota (mračnica).
Iver, treska.
Iza, izza, za.
Izači (izadjem), iziti.
Izbaviti, rešiti.
Izbečiti (oči), vpreti.
Izbijati, izvirati, iztekati.
Izbivati, izostajati.
Izbor, volitev; izbornik, vo-lilec.
Izbuljiti (izbuciti) oči, debelo pogledati.
Izčašiti, izviti, izvinoti.
2
IZČEZAVATI
18
IZPOSTNIK
Izčezavati (izčeznuti), izgibati, izginoti.
Izčiljeti (-Um), poiti, iziti.
Izdajica, izdajalec.
Izdašan (-sna, -«no), darežljiv, izdaten.
Izdovoljiti, zadovoljiti.
Izdrpati, raztrgati.
Izdvoriti, zaslužiti.
Izgred, nered.
Izgrnuti (izgrtati, -čem), ¡zgrabiti; okopati, izrahljati.
Izhlapiti, izpuhteti.
Izim, razun.
Izjadati, iztožiti.
Izjagnjiti, povreči (o ovci).
Izjaloviti se, splaviti, pokaziti se.
Izjelica, izješa, požeruh.
Izkaliti, ohladiti.
Izkap; na izlcap, do dna; izka-piti, izpraznoti (do zadnje kaplje).
Izkolačiti (oči), debelo pogledati.
Izkon, od izkona, od nekdaj.
Izkorieniti, izd roti, izpuliti (s korenino).
Izkositi, oguliti; — se (na koga), vpreti se.
Izkoziti, po vreči (o kozi).
Izkrcati, raztovariti (ladjo); — se, stopiti s ladje.
Izkriviti, zaviti, popačiti.
Izkrzati, oguliti, iztrošiti.
Izkup. zbor, shod; izkupiti, zbrati.
Izkusan (sna, -»no), skušen, zveden.
Izkusiti, razrezati, skosati.
Izlandati, doseči z govorenjem; — se, nahoditi se, nagovoriti se.
Izlanuti se, žareči se.
Izlaz. izlazak (-zka), izhod: iz-laziti, izhajati.
Izlika, izgovor.
Izlišan (-sna, -sno), preobilen, preveč.
Izložba, razstava.
Izluditi, prevariti, ukaniti, ogoljufati.
Izlukaviti, prevariti, ukaniti, ogoljufati ; izvabiti; — se, lokav, zvit postati.
Izmaciti, povreči (o mački).
Izmagao (ide kisa), prši (kakor iz megle); izmaglica, dež iz megle.
Izmahnuti, zamahnoti; — se, izpasti.
Izmak, kraj, konec.
Izmalati, moliti.
Izmašiv, izpadljiv.
Izmecar*, sluga; izmet*, služba.
Izmetati (-mečem) puške, spro-ževati; izmetnuti, sprožiti.
Izmilati, moliti; izmiljeti (-milim), izlesti.
Izmjence (naizmjence), menjaje se, vrste se.
Iznaimati, iznajmiti, v najem dajati, dati.
Iznašašče, iznajdba.
Iznebuha, nenadano, hipoma, na nagloma.
Iznemoci (-mognem), oslabeti.
Iznevjeriti (koga), izdati, nezvest postati.
Iznikao (-kli), izrastek.
Iznimati, izjemati; iznimka, izjema; izniman (-mna, -mno), izjemeD.
Izobičajiti se, v navado priti.
Izopačiti, pokvariti.
Izor, kar se da žita za posodo volov pri oranji.
Izpaliti (pušku), sprožiti.
Izpaštati (što), pokoro delati za Saj; — se, postiti se.
Izpek, kar se da žganja za posodo kotla.
Izpičutura, pijanec.
Izpirača, cunja za izpiranje.
Izpizmiti se (na koga), začeti (koga) sovražiti.
Izpleta, plačilo.
Izplaziti, pomoliti (jezik).
Izpodmukla, potuhnjeno.
Izpolac (-Ica), korec.
Izporediti, primeriti.
Izposlovati, opraviti.
Izpostnik, kdor moli in se posti.
IZPRASITI
19	IŽDENUTI
Izprasiti, oprasiti se.
Izprašiti, očistiti od prahu.
Izprava, poprava, pismo, listina; izpravan (-vna, -vno), pravi, veljaven ; izpraviti, popraviti, poravnati.
Izprazan (-zna, -zno), prazen, ničemuren.
Izpreko, z one strani.
Izpričati, povedati; opravičiti ; izprika, opravičenje.
Izpriečati, križem privezati; iz-priečiti, prisloniti, postaviti; izprieka, s strani.
Izprskati, razleteti, razbiti se.
Izprva (izprvice), od početka.
Izpupčiti, izbočiti.
Izraditi (izradjivati), izdelati (izdelovati).
Izrastao (-tli), izrastek.
Izravan (-vna, -vno), raven, neposreden.
Izrebar (izrebra), s strani.
Izrediti, po redu (po vrsti) kaj narediti; izredjati, ¡zvrstiti; izredom, po redu, zaporedoma, za vrstjo.
Izreka, izrek, stavek.
Izrenuti, izgnati.
Izricati (-čem), izrekati, izgovarjati; izrično, izriekom, z besedo, naravnost.
Izrod, spaka, spridek; izroditi se, spriditi se, popačiti se.
Izrok, razglas, poklic.
Izručke, lučaje.
Izsievci (izsjevaka), moka, ki se drugi krat seje.
Izsmievati (izsmjehivati), zasmehovati.
Izšteniti, vreči (o kuzli).
Izštetiti, poškodovati; kilavega narediti; pogubiti.
Iztači (iztaknuti), poudariti; — se, izkazati se, ponuditi se.
Iztančati, stanjšati, zmanjšati se.
Iztekar, na novo, zopet.
Izteliti, oteliti se.
Izticati (iztjecati) (Sem), po-udarjati; — se, izkazovati se, ponujati se.
Iztiha, po tihem, po časi.
Iztok, vzhod.
Iztraga. preiskava, pogin; iztra-žiti, preiskati, zatreti.
Iztrcati, oguliti, iztrošiti.
Iztresine (mn. ž.), kar se na zadnje iztrese; zadnji sneg.
lztruhliti (iztruhnuti), iztroh-neti.
Iztrusiti, izpraznoti.
Izturati (izturiti), izrivati (izri-noti), izmetati (izvreči), spro-ževati (sprožiti).
Izust, na izust, na pamet, iz glave.
Izuzam, izvzevši.
Izvadak (-dka), izvzetek, posnetek, izpisek; izvaditi, izvzeti, posneti, izpisati.
Izvadjati, izpeljevati.
Izvan(a), zunaj; izvanji, zunanji.
Izvesti (-vedem), izpeljati (izvo-diti).
Izvesti (-vezem), izpeljati (izvoziti).
Izvesti (-vezem), izplesti (aus-sticken).
Izviestiti, poročiti.
Izvijati (-jam), izmišljati, iz-žemati; — (-jem), izvejati.
Izvinjavati (.izvinuti) (se), opravičevati (opravičiti) (se).
Izvirivati, lukati.
Izvjestan (-tna, -tno), gotov, stalen.
Izvješče (izvještaj), poročilo; iz-vješcivati. poroča vati.
Izvještiti se, izuriti se.
Izvjetriti, izkaditi se.
Izvlastiti. razvlastiti, razsvojiti (ekspropriirati).
Izvojevati (izvojštiti), priboriti.
Izvolievati, izbirati; izvoljeti (-Um), ljubiti se, račitl se.
Izvračati (izvratiti), prevračati (prevrnoti).
Izvrština. izvrstnost.
Izvrtati (-¿eni), prevračati.
Izždriebiti, ožrebiti se.
Iždenuti, izgnati.
JABANA
20
•7EDANAK
T
Jabana*, tujina; jabanac (-nca), tu j oo.
Jablan, jagned.
Jabuka, dar; prednji vrli sedla; jabukovača, jabolčnik.
Jacija*, peta molitev Turkov.
Jačati, krepoati se; — se, metati se; jačina, moč.
Jačmen, (jačmičak, -cka), joč-men (v očesu).
Jad, nesreča; jadan (-dna, dno), nesrečen; jadati (jaditi), tožiti; jadikovati (jadovati), tožiti, togovati; jadnik, nesrečnik.
Jaglac, trobentica.
Jagluk*, robee.
Jagma*, trganje; jagmiti se, trgati se (za kaj).
Jagnjad, jagnjeta; jagnječi, ja-gnječji; jagnjilo, mesto kder se jagnijo ovce; jagnjiti, vreči, storiti (o ovci).
Jagodice, lica; jagodnjak, mesto kder jagode rastejo.
Jagrz*, rjav lisast konj.
Jahači (konj), za jahanje.
Jaija*, pešec.
Jainji, jajčni.
Jako, od jako, od sedaj; jakoš-nji, sedanji.
Jakrep, škorpijon.
Jal, zavist, nevoščljivost; jalan (-Ina, -Ino), zaviden, nevoščljiv.
Jalakati, klicati: jala! (pri Alahu!)
Jalija*, breg.
Jalov, nerodoviten ; jaloviti, rezati, skopiti, jemati plod (sad); — se, gubiti plod (sad).
Jamac. v. jemac; jamačno, gotovo.
Jamak. namestnik zastavnikov.
Jandal*, na strani.
Janjac (-njca), (janje), jagnje; janj-, v. jagnj-.
Jaoknuti, zaklicati: jao!
Japa (japica), oče.
Japad (ž.), senčnato mesto.
Japiti, odprt biti.
Japundže (-eta), plašč.
Jarac (-rca), kozel; jarad, kozli in koze.
Jaran* (jaranik), prijatelj; jara-nica, prijateljica; jaraniti se, ljubiti se.
Jarčevina, kozlovina ; jarčji, koz-lovski; jare (-eta), kozle ; ja-reči = jarčji; jarenica (ja-rina), volna od jagnjet; jare-tina, mlada kozlovina, kozlov-ska koža; jarica, mlada koza.
Jarica, jara pšenica; jarik, jari ječmen, lan; jarina, jari pri delek; jariti se, goreti, togo-titi se; jarko (sunce), svetlo (in toplo); jarost, togota, jeza.
Jaruga, jarek, struga.
Jasak* (ska), prepoved.
Jasika, trepetljika, osika.
Jaspra, turški denar.
Jastuk*, blazina (der Polster).
Jašikovati, v. ašikovati.
Jašprišt, Erzpriester (Archidia-kon).
Jašterica, mozolj na jeziku.
Jatagan, velik nož.
Jatak, skrivač (tatu).
Jatomice, v krdelih.
Jauk, jok; jaukati (-čem), jokati.
Javiti, oglasiti; (ovce) gnati.
Jaz, jez.
Jazavac (-vca), jazbec.
Jazidžija*, pisar; jazija*, pismo, pisanje.
Jaziti, jeziti (vodo).
Jazuk*, škoda!
Ječam (Srna), ječmen.
Ječan (-ena, -čno), v. jestan.
Ječerma. v. dječerma.
Ječmen, ječmenov; ječmenica, ječmenov kruh; ječmičak, v. jačmen.
Jed, žolč, strup, jeza.
Jeda. da(li).
Jedak, (-dka, -dko), (jedan, -dna, -dno), jezen, (strupen).
Jedanak, takoj, prece; jedared (= jedan red), enkrat.
JE D AR
21
KADIKAD
Jedar (-ara, -dro), jedrnat.
Jedek*, vrv; paradni konj; priprava.
Jedincat (jediti), edin; jedinče (-eta), edini otrok.
Jediti, jeziti; jedljiv, nagel.
Jedjupak (-pka), (Egipčan), cigan; jedjupka, ciganka.
Jednak, takoj, prece; jednako, vedno; jednoč (jednom), enkrat ; jednogodišnjici, rojeni enega leta; jednogrlice, enoglasno ; jednolik, enega (istega) obličja; jednomjesečici, bratje in sestre rojene enega (istega) meseca; jednostavan (-vna, -vno), iz enega kosa; jedno-uditi, enkrat na dan jesti.
Jednjak, goltanec.
Jedovit, strupen.
Jedrati, jedrnat postajati.
Jedrenjača, ladja na jadra; je-driti, jadrati; jedro, jadro.
Jedva, komaj; j. jedvice, komaj komaj; j. na jedvine jade, z velikim trudom, na zadnje vendar.
Jeltin, v. jevtin.
Jeglen* (jeglendže), razgovor; jeglenisati (-isem), razgovar-jati se.
Jeina, sova.
Jeknuti, zaječati, razleči se; jek-tati (-kčem), razlegati se.
Jelašje, jelševje.
Jelik, jelovje.
Jelo, jed.
Jemati, brcti.
Jemac (-mca), porok; jemčiti, za poroka jemati; pripenjati: jemčiti se, biti porok.
Jendja* (jendjibula), družica, tovarušica.
Jer(e), ker.
Jergovan, španski bezeg, lipovka.
Jesenas, te jeseni.
Jestan (-tna, -tno), trdiven.
Jestiva, jedi; jestvina, jed.
Jetrva, tako se imenujejo ženev dveh bratov.
Jevtin, ceno, po ceni. Jezan*, turška molitev. Jezgra (jezgarica), jedro; jez-
grovit, jedrnat. Ježnja, groza. Ježovan (Ježovit), Jezuit. Jogunast, svojeglav; jogunica, svojeglavec (-vka); jogunluk*, svoja glava (svojeglavnost). Joha, jelša. Jok*, ne.
Joldaš*, drug, tovariš. Jomuža, sirovo mleko. Jorgan*, odeja. Jorgovan, v. jergovan. Još, še.
Jošik, jošje, jelševje. Jošte(r), v. još. Jova, jelša (v. joka). Jovanimiti, prositi koga v imenu sv. Janeza; Jovanjštak, komur je sv. Janez patron. Juče(r), včeraj.
Junad, teleta ali telice; june
(-eta), tele ali telica. Junoš, mladenič. Jur, užž.
Juriš*, naskok; jurišati, naska-
kovati. Juriti, hiteti. Jurve, v. jur.
Jutrenja (jutrenje), jutranja služba božja; jutros, denes zjutraj, davi.
ZET
Ka = k. Kabanica, plašč. Kabast, širok (velik). Kaca, kadca, kad(-i). Kaciga. šlem, čelada. Kackati, kapati. Kačar, sodar.
Kacipera, žena ktera se rada le-
potiči, gizdavka. Kad(a), kedaj, kedar. Kadar* (-dra, -dro), sposoben. Kadifa, v. kadiva. Kadija*, sodnik. Kadikad, včasi.
KADILUK
22	KI DIŠATI
Kadiluk*, sodnijski okraj; ka-dinac (-nca), sodnijski sluga. Kadiva, žamet.
Kadkad (kadšto), včasi; kadli,
ali takrat. Kaduna*, gospa. Kail*, zadovoljen, pripraven. Kaiš*, remen. Kaj asa*, remen.
Kajati (-jem.), maščevati; kajati
se, kesati se. Kaj da*, nota. Kajmak*, smetana. Kaj sij a*, marelica. Kakav (kakov) (-va, -vo), kakšen;
kakvoča. kakovost. Kalaburnja, zmešnjava. Kalaj*, kositer.
Kalam*, cep, cepič; kalamiti, cepiti.
Kalauz*. vodnik; mešetar; ka-
lauziti, voditi, pot kazati. Kalčine*, velike nogavice. Kaldrma*, tlak, kamenita tla. Kalež, kelih. Kalia, pomočnik. Kaljati, blatiti; kaljav, blaten,
umazan. Kaljuža (kaljuga), mlaka. Kaloper, meta. Kalotine, suho sadje (krhlji). Kalpak*, kapa. Kaludjer, redovnik. Kalup, tvorilo (model); kopito. Kamata*, obresti; kamatnik, oderuh.
Kamenica, ostriga; kamenjak,
lom kamenja. Kamo li, kam pa, nikar uže. Kandilo, svetilnica. Kandža, krempelj. Kandžija*, bič; kandžijati, bičati.
Kaniti (se), namenjati (se). Kanje (mn. z.), trepavniee. Kano, v. kao. Kanta, vrč (kangla). Kantar*, tehtnica, vaga. Kao, kakor.
Kap (L), kaplja; mrtvoud.
Kapak* (-pka), pokrov; zatvor-
nice (žaluzije); trepavnica. Kapara, ara. Kapetan, stotnik. Kapidžija* , vratar; kapi j a*,
vrata. Kaput, suknja. Kara*, črn.
Karablje (mn. ž.), pastirskapiščal. Karanlil, klinček (nagelj). Karati, zmerjati. Karaula*, stražarnica (Wacht-
thurm). Karika, obroč, člen (verige). Karišik, zmes. Kas, dir. Kasapin*, mesar. Kasati, dirjati. Kašika*, žlica. Kaštiga, kazen. Kat*, nadstropje; vrsta. Katana*, konjik. Katarka*, jadrnik (jambor). Kavez*, kletka, tičnica. Kavga*, prepir.
Kazalište, gledišče; kazaljka,
kazalec (na uri). Kazan, žganjarski kotel. Kazati, reči. Kaža, vest, glas. Kebati, prežati, zalezovati, čakati.
Kec, as (v kvartah). Kecelja, predpasnik. Kečka, čop, kita. Kefa, krtača. Kelj, lim; keljiti, limati. Kelj, ohrovt. Ker, slednik (pes). Kerep, več zvezanih ladij za prevažanje. Kesa*, mošnja. Kesedžija*, razbojnik. Kesiti (zube), kazati (zobe), režati. Kicoš, gizdavec.
Kičmenica (kičmenjača), hrb-
tanec. Kidati, trgati.
Kidisati (-disem), življenje jemati.
KIJAÖA	21
KORABAL.T
Kijača (kijak), kij, cepec.
Kika, kita.
Kinjiti, nadlegovati.
Kirija, tovor; kiridžija*, voznik.
Kiša, dež; kišobran, dežnik.
Kita, šopek; kita i svatovi = ki-6eni svatovi; kitan (-trna, -tno), olepšan; kititi, lepšati; kit-nast, košat; kitničar, prodajalec lepotij.
Kivan (-vna, -vno), sovražen.
Kladenac (-nca), studenec.
Kladiti se, staviti.
Klamitati (-ičem), majati (se).
Klanica, klavna žival.
Klapa, dozdevek; klapiti se, dozdevati se.
Klasti (kladem), položiti.
Klaštriti, klestiti.
Klecalo, klečalnik: klecati, ši-biti se.
Klepalo, deska, po kteri se tolče, mesto zvona; klepka , kravji zvonec.
Klesati (-šem), tesati (kamen).
Kleveta, obrekovanje, ogovarjanje.
Klimati, majati.
Klinčac, klinček (nagelj); klin-čanica, obešalnica.
Klip, strok, storž; poleno, cepec; klipan, rogovilež, cepec.
Klisura, skala.
Klizati se, drseti, drsati se; kli-zak (-zka, -zko), spolzek.
Kljast (kljakav), pohabljen, po-kvečen.
Kljucati, kljuvati, kavsati.
Ključanica, zapah.
Kljucati, vreti, kipeti.
Kljukati, pitati (n. pr. gos).
Kljusa, past.
Kloniti se, ugibati se.
Klonja, kletka (od buče).
Klonuti, spustiti se, pasti, osla-beti, omedleti.
Kmet, vaški sodnik; tlačan.
Knjiga, pismo, list; knjigonoša, pismonosec; književnik, pisatelj.
Kob (kobi), srečanje; osoda.
Kobac (-bca), kragulj. Kobaca, kurnik.
Koban (-bna, -bno), osoden; ko-biti (koga), slutiti pogin; srečevati. Kocka, der Würfel. Kočiti se, trditi se, trd biti. Kod, pri.
Koje-koje, deloma; kojekako, kakor koli; koješta, kar koli, marsikaj itd. Koka, kokoš; kokot, petelin. Kola (mn. sr.), voz. Kolajna, svetinja, medalija. Kolan*, podproga (Sattelgurt). Kolast, okroglo pisan. Kolati, obtekati. Kolebati se, majati se. Koli, kako, koliko. Koliba, koča. Kolica (mn. sr.) voziček. Kolievka, zibel, zibka. Kolje, čas.
Kolo, neki ples; kolovodja, prvi
plesalec, prvak. Kolomija, kolotek, kolotečina. Kolotur, kolesce, škrpec. Kolovoz, veliki srpan. Koludrica, redovnica, nuna. Kolut, okrogla plošča, obroč. Komad, kos. Komešati se, gibati se. Komina, tropine. Komiti (komušati), ličkati, luščiti (koruzo); komušina, lič-kovje.
Konačiti, prenočevati; konak*,
dvor, prenočišče; dan pota. Konjušar, konjar; konjušnica,
konjski hlev. Konoba, klet; konobar, natakar. Konop, vrv. Kopanja, lesena skleda. Kopča, zapenec, zapona. Kopile (-eta), nezakonski otrok. Kopljača, zastavišče; kopljanik,
suličar; koplje, sulica. Kopnja, okopa vanje. Koprena, ten, zagrinjalo. Kora, skorja. Korabalj (-Ija), ladija.
KORBA
24
KRMA
Korba, graja.
Kordun, kordon, mejna straža.
Kore (korice) (mn. ž.), nožnica, rog, vez.
Koriti, grajati.
Korizma, post (štiridesetdanski).
Korman, krma; kormaniti, krmiti, ravnati (ladijo); kor-manoš, krmilar.
Kornjača, želva.
Korota, žalost (za mrtvim).
Korov, plevel.
Kos (-a, -o), naklonjen, poprečen, kriv; kosina, strmina.
Kosa, vlasje.
Kosnuti (se), doteknoti (se), zadeti, genoti.
Kostriešiti (kostrušiti) se, šče-tiniti, ježiti se; kostriet (-i), kozja dlaka.
Kostur, okostnica.
Košnica, panj.
Koštunjav, trd.
Košturnica, kostnica (hiša za kosti).
Košulja, srajca.
Kot, zarod, zalega.
Kotac (-tca), hlev.
Kotač, kolo.
Kotar, okraj.
Kotarica, košara.
Kotiti (se), imeti (mlade), leži, ploditi se.
Kotlokrp, kotličkar.
Kotrig, člen.
Kotrljati, valiti.
Kotur, okrogla plošča, obroč; koturati, valiti.
Kotva, maček, sidro.
Kovča, zapenec, zapona.
Kovčeg, zaboj, skrinja.
Kovrčiti, kodrati.
Kovrtač, kolesce (s kterim se testo reže).
Kovrtanj (-tnja), zavoj.
Koža, usnje.
Krabulja, maškara.
Kradja, tatvina; kradom, skrivaj.
Krajina, meja; (vojaška) gra-nica, vojska; krajiniti, vojskovati; krajiški, kar pripada
krajini; krajišnik, človek iz krajine. Krak, skrak, noga. Kraljež, vretence (das Wirbel-
bein). Krap, karp.
Krastavac (-vca), kumara. Krasuljak (-Ijka), marjetica. Kratelj, kolera. Kravljača, golida, kablica. Krcati, nakladati. Krcati, treti (orehe). Krčag, vrč.
Krcati (-čim), hrumeti, rohneti. Krčevina, laz; krčiti, rovati, trebiti.
Krd (krdo), čreda. Kreč*, apno; krečiti, beliti. Kreka, regljanje (žab). Kreljut, perot. ; Krenuti, genoti, dvignoti; oditi. ] Krepost, moč, čednogt.
Kresiti se, iskriti se, bliščati. ; Kreševo, boj. Kreštalica, šoja; kreštati (-im),
vpiti, kričati. Kretati (-¿em), gibati, vzdigovati;
odhajati. Krevet, postelja. Krezub, škrbast. Kridimice, skrivaje. Krijumčariti, skrivaj prodajati. Krilo, perot. Krin, lilija. Krinka, larva. Krioce = krilce (v. krilo). Kriomice, krišom, skrivaj. Kriva, kriva sablja; krivati, nagibati se; krivda, krivica; kriviti se, mukati, kremžiti se; krivudati, viti se, zahajati (s pravega pota). Križka, odrezan kos. Krkac!, lop!
Krkača; nositi diete na krkače, opr-tiv (štuporamo) nositi otroka. Krkljati, šumeti, vreti. Krknuti, zinoti. Krletka, kletka. Krma, krmilo.
KRMAČA
25
KVRGA
Krmača, prašiča; krmak (-mka), prašič; krme (-eta), prase; krmeci, svinjski; krmetina, svinjina.
Krmelj (-i), krmeželj.
Krnj, odlomljen; krnjaga, odlomek, črepina; krnjiti, lomiti, drobiti.
Kročiti, stopiti.
Krosna, statve.
Krošnja, vrh, koš (drevesa).
Krov, streha.
Kroz, skozi.
Krpa, zaplata, cunja; krpež, zaplate; krpiti, krpati.
Krst, križ; krstaš, križavec (tolar, orel), zastava s križem; krstat, s križem; krstno ime, god.
Krš, skala; kršan (-sna, -sno), skalnat, močan, dober; kršiti, lomiti; kršljav, zaostal, slab.
Krtica, krt; krtičnjak, krtina.
Krupa, babje pšeno.
Krupan (-pna, -pno), debel.
Krušiti, drobiti.
Krut, debel, trd.
Krv, kri; krvarina, krvnina; krvnik, ubijalec, rabelj.
Krzmati, obotavljati se.
Kubura*, samokres.
Kubura, revščina; kuburiti, stradati.
Kucati, biti, trkati; kucnuti, udariti, trknoti.
Kučine (mn. ž), kuke, otre.
Kučka, psica, kuzla.
Kuča, hiša; kuči, domov; kod kuče, doma; kučanik, gospodar; kučerica, koča; kucevni, hišni; kučiti, gospodariti.
Kuditi, grajati.
Kuglana, keglišče.
Kuhača, kuhalnica.
Kuja, psica, kuzla.
Kujundžija*, zlatar.
Kuka, kljuka, rovnica (kramp).
Kukac (-kca), žužek.
Kukati, tožiti, jokati; kukavac (-vca), revež; kukavan (-ima, •vno), reven.
Kukinja, trnulja, oparnica. Kukma, čop. Kuknjava, stok. Kukuljica, mešiček, zapredek. Kula*, turen.
Kulaš*, konj mišje farbe, mišec. Kuljati, sukljati. Kuljen, nadelani želodec. Kuluk*, tlaka.
Kum, boter; kumče (-eta), krš-
čenec. Kumir, malik.
Kumiti, za botra prositi, prositi. Kunadra, kosem, mačica. Kunatoriti, stradati. Kundak, oglavje, pleče (na puški). Kunjati, dremati; bolehati. Kupina, robida. Kupiti, zbirati. Kupke (mn. ž.), toplice. Kupnja, kup; kupovina, kar se
kupi; kupovni, kupljen. Kupus, zelje.
Kurban, klavni dar (pri Turkih).
Kurjak, volk.
Kurvic, kurbin sin; junak.
Rus, odrezan.
Kusa, psica, kuzla.
Kusalj, konj z odrezanim repom.
Kusalo, prednji del žlice.
Kusast, odrezan.
Kusati, jesti.
Kusiti, rep odrezati; kusov, pes
z odrezanim repom. Kustura, pipec.
Kusulja, krava z odrezanim repom.
Kušljati, kuštrati, mešati. Kutao (-tla), korec. Kutija*, škatla. Kutnji (= kucni), hišni. Kvačiti, spenjati. Kvasiti, močiti.
Kvocati, kvokati, klokati; kvočka, kokla.
Kvrčati (-čim), gosti, presti, renčati. Kvrga, grča.
2a
LABRNJA
26	LJOSNUTI
Ij
Labrnja, ustnica, šoba.
Lačati se, (lotiti se), prijemati se.
Ladanje, dežela, vas.
Ladica, skrinjica, miznica.
Lagan, lehek.
Lagav (-gva), sod.
Lagodan (-dna, -dno), miren,
prijeten. Lagum*, podkop. Lahor, sapica Lajno, blato. Lak, lehek. Lakrdija, burka. Lale* (ar.) tulipan. Laloka, čeljust. Lanac (-nca), veriga; ral. Landati, pohajkovati; blebetati. Lane (-eta), srnica. Lanuti, zalajati. Lanuti, odleči. Lapavica, dež in sneg Lasan (-sna, -sno), lehek. Lasica, podlasica. Laskati, prilizovati se. Last, lehkost. Lasta (= lastavica). Lastiti, likati. Latak (-tka), tvarina, snov. Lavež, lajanje. Lazila (mn. sr.), oder. Laznuti, liznoti. Lažica, žličica. Lebditi, zibati se, viseti. Lecati se, plašiti se. Lečaiv, pegav; leče (sr.), pega. Ledac (-dca), kristal. Ledenica, ledena sveča. Ledja (sr. mn.), hrbet. Ledjen*, umivalnica. Leglo, zalega.
Lele, joj!; lelek, stok; lelekati
(-čem), stokati. Lelijati se, zibati se. Lem, lep, lepilo. Lenger*, maček, sidro. Lepak (-pka), tičji lim. Lepetati (-ečem), mahati (s pe-rotmi).
Lepeza*, vetrnica, mahalnica.
(Facher). Lepršati (se), mahati (s perotmi). Leptir (lepir), metulj. Lešina, mrhovina; mrtvo telo Letnjak, motovilo. Leto, žrelo, okence. Leturgija (leturdjija), maša (pravoslavnih). Letva, prekla (lata). Leventovati, postopati. Ležaje (sr.), ležišče; ležak, lenuh. Libati, majati se. Lice; licem, ravno; licemjer, hinavec. Ličba, dražba. Ličina, vrv. Ličinka, črv. Ličiti, oglaševati. Lieha, greda. Liemati, tolči. Liep, omet. Lier, lilija.
Lies, rakev, skrinja (mrtvaška), truga.
Lievak (-vka), lij, lijak; lievati, liti.
Liho, neravno. Lihvar, odrtnik.
Lija, lisica; lijati, delati kakor
lisica. Lijavica, driska. Likovodja, pevovodja. Lim, pleh; limar, klepar. Lipanj (-pnja), rožnik, junij. Lipik, lipov gozd. Lipsati (-pšem), crknoti. Lis, lisjak; lisice (mn. ž.), železje
za roke; lisičiti, lizati se. List, meča.
Listom; svi listom, vsi skupa.
Listopad, vinotok (oktober).
Lisce, obrazek.
Lišiti, opleniti.
Litati, drisko imeti.
Litica (lit), skala, rob.
Litija, procesija.
Ljaga, madež.
Ljekarije (ž. mn.), zdravila.
Ljevaka, levica.
Ljosnuti, pasti.
LJUBAV
27
MARŠE
Ljubav, ljubezen; ljubazan (-zna,
-zno), ljubeznjiv. Ljubica, vijolica; ljubičast, vijoličast.
Ljuljati, zibati; ljuljaška, gu-galnica.
Ljut, hud, srdit; ljutica, gad;
ljutiti se, srditi se. Locika, glavna salata. Lockav, vel. Logor, tabor (Lager). Logov, priprežen konj. Lokati (loiem), srkati. Lokot, žabica. Lokva, mlaka.
Lola, dolgin; lolati se, klatiti se. Lomača, grmada; loman (-mna,
-m.no), truden, skalnat. Londža*, terasa na strehi; posvetovanje. Lopov, malopridnež. Lopta, žoga. Lopuh, repinec. Loš, slab, nesrečen. Lovka, past. Loža, trta; rod. Lozinka, gaslo. Loža, ležišče. Ložica, žlica. Ložiti, kuriti. Ložnica, spalnica. Lubanja, črepina. Lubarda, bomba; top. Lubenica, vodena dinja Lubnjača, koča pokrita z lubom;
lubura, posoda od luba. Luckast, prismojen. Luča, žarek.
Lučan (-na, -no), česnat. Lučba, kemija. Luče, mala lutka. Lud, neumen, nor; ludnica, no-riščnica; ludorija, neumnost; ludovati, noreti. Luk, česen; čebula. Luka, pristanišče. Lukav, zvit. Lukno, bira. Lumbarda, v. lubarda. Lunjati (se), s pobešano glavo hoditi.
Lupati, razbijati. Lupež, malopridnež, tat, razbojnik. Lutati, potikati se. Lutka, punčika.
Ma, ali, — koli.
Maca, mačka; maciti se, imeti
mlade (o mački). Mač, meč. Maci = maknuti. Madjije (mn. ž.), čarovanja. Magarac (-rca), osel. Mahala*, del mesta. Mahna, v. mana. Mahnit, blazen, besen. Mahnuti se, odreči se, pustiti. Mahom, precej, takoj. Mahrama*, robec. Maina, brezveterje. Majdan*, rudnik. Majde, gotovo. Majka, mati. Majmun*, opica. Majur, pristava. Majušan (Sna, -šno), majhen. Makac, pomik. Makar, če ravno, (— koli). Makljati, strgati. Makovača, makova gibanica, potica.
Malaksati (Sem), oslabeti. Maličak, majhno. Malj, kladivo.
Malje (mn. ž.), mah, prve dlake. Malta, mitnica. Mamac (-mca), vaba, nastava. Mamuran (-ma, -rno), omoten
(od pijanosti). Mamuza*, ostroga. Mana, napaka. Manastir, samostan. Mandal*, zapah. Mani*, zaviden, nevoščljiv. Manisati (-išem), grajati. Manjak (-njka), primankljaj. Manuti se, v. mahnuti se. Marama, v. mahrama. Marše, živinče; marva, živina; marveni (marvinski), živinski.
MASLAC
28
MKCINA
Maslac, sirovo maslo; maslina, olika.
Masnica, maroga (od udarca). Mast, farba; mastilo, farba,
tinta; mastiti, farbati. Mašiti se, prijeti (se). Mašta, domišljija; maštanije,
sleparija. Maštrafa, kozarec z ročo. Mator, star.
Mazan (-zna, -zno), razvajen.
Mazga, mezeg.
Mazgalija, neumnost.
Mazija, jeklo.
Maziti, gladiti, mehkužiti.
Mecati, mehčati.
Mečet, mošeja (turška cerkev).
Mečiti, tlačiti.
Mečava, metenje (snega).
Medjer, tedaj.
Medju, mej, med.
Mehana*, krčma.
Mej dan*, mesto; boj.
Meka, meket, meketanjo.
Meka, v. mamac.
Mekinje (mn. ž.), otrobi.
Mekušac (Sca), mehka žival.
Mela, tičji lim.
Melem*, oblog (fl^šter).
Meljava (meljivo), kar se melje.
Mesojedje, predpust; mesopust,
pust. Mestva, nogavica. Meštar (-tra), mojster. Metati, postavljati, polagati, (puške) streljati. Metež, zmešnjava. Metvica, meta (rastlina). Mezgra, mezga; mezgrati, me-žiti se.
Mezimac (-mca), najmlaji sin. Militi se, ljubiti se, dopadati; milosrdan (-dna, -dno), usmiljen; milovati, ljubiti. Miljeti (-lim), lesti. Mindjuše* (mn. ž.), uhani. Miraz, dota.
Miriš, prijeten duh; mirisati (-tem), dišati; mirodija, dišava.
Mirovina, pokojnina.
Mirozov, večernje bobnanje.
Misa, maša.
Mit (mito), podkupščina; mititi, podkupovati.
Mjed, baker (kufer); (žuta), me-sing.
Mjernik, inžener.
Mjesečarka, mesečna retkev.
Mjestance, mestce; mjestimice, na mestu; po nekterih mestih.
Mješina, meh.
Mješovit, pomešan.
Mladeniča, meteno mleko.
Mlada, nevesta; mladenci, ženin in nevesta; mladikovina, mlada drevesa; mladoženja, ženin; mladunče (-eta), mlado jagnje.
Mlaviti, tolči.
Mlaz, curek.
Mlitav, medel, slab.
Mlivo, moka.
Mljeskati (mlještem), omokati.
Mlohav, medel.
Mniti (mnim), meniti.
Moči, kosti (svetnikov).
Modrica, maroga od udarja.
Mokraca, scalina.
Molbenica, (pisana) prošnja (molba); moliti, prositi; — se, moliti; moljakati, moledovati.
Moma, dekle; momak (-mka), mladenič (fant); momčad, mladeniči (fantje).
Mor*, temno moder.
More! oj!
Mosur, cev.
Moštanica, brv.
Mošti, v. moči.
Motka, kol, drog.
Motriti, ogledovati.
Mozgati, glavo si beliti.
Možan (-zna, -žno), mogoč.
Možda, morda.
Moždani, možgani.
Možditi, tlačiti (grozdje).
Mravinjak, mravljišče.
Mraziti, dražiti; mražnja, zdra-žba.
Mrcina, mrhovina.
MEČA
29
NAGADJATI
Mrča, mirta.
Mrčiti, črniti.
Mrdati, nerodno delati.
Mrginj, krtina, mravljišče.
Mrgodast, čemeren; mrgoditi se, čemeriti se.
Mriest, ikra.
Mrk, temen.
Mrkva, koren, korenje.
Mrlja, madež; mrljati, mazati.
Mrndžati, jecljati.
Mrs, mesnata jed; mrsan (sna, -sno), mesnat; mršiti, meso jesti.
Mrska, grba.
Mršav, suh.
Mrva, drobtina; mrviti, drobiti; mrvičak, drobtino, malo.
Mrzak (-zka, -zko), zoperen; mrziti, sovražiti; mrzost, sovraštvo; mrzovoljast, čemeren.
Mucati, jecati.
Mučaljiv, molčljiv.
Mučan (Sna, -/¡no), težak.
Mucke, molči.
Mučak (-čka), zaprtek.
Mučkati, tresti.
Mujezin*, klicalec k molitvi (pri Turkih).
Mukadem* (pojas), fin pas.
Mukao (-kla, -klo), molčeč; izpod mukla, skrivaj.
Muktadžija*, zastonjik; mukte*, zastonj.
Mulj, blato.
Muljati, tlačiti (grozdje).
Munara*, turen.
Munja, blisk; munjina, elektrika.
Munuti, švignoti.
Mur*, pečat.
Murečep*, tinta.
Mušmula, nešplja.
Mušterija*, kupo valeč (der Kunde).
Mutljaga, širokoustnež.
Muzara (krava), molzna; muz-lica, kablica.
Muzga, kaplja.
Mužača, kmetica; muževan (-vna, -vno), moški; mužjak, samec; mužkarac (-rca), mož.
3ST
Nabahnuti, zadeti, naleteti. Nabasati, naleteti. Nabaviti, priskrbeti. Nabodica, zabavljač. Nabojit, poln (nabit). Nabožan, (-na, -no), pobožen. Nabrčati (-čim.), naleteti; na-
brčko, zabavljač. Nabreknuti, nateči, narasti. Nabrstiti, pognati. Nabubati se, najesti se. Nabubriti, narasti, napeti se. Nabuciti se, napeti se. Nabujati, narasti, shajati. Nabusit, srdit. Nabušiti se, napeti se. Načelnik, glavar, župan. Načetiti se, zbrati se. Načičkati, eno zraven druzega
postaviti. Načiniti, narediti. Nači (nadjem), najti. Načve (načava), načke, ničke,
kodunje. Nad = nada, upanje. Nadam (-dma), napetje. Nadarbina, duhovska služba, du-hovnija (beneficija, prebenda). Nadati se, podati se, ponuditi se. Nadekati se, najesti se, Nadesiti, zadeti. Nadhitriti, prekaniti, prevariti. Nadilaziti, presezati. Nadimak (-mka), zde vek. Nadimati se, napenjati se. Nadjenuti (nadjesti, -nem), dati
(ime); napolniti. Nadkriliti, preseči. Nadkučiti se, nagnoti se (nad kaj). Nadmašiti, preseči. Nadnica, dnina; nadničar, dninar. Nado, jeklo.
Nadoknaditi, nadomestiti. Nadomak, blizo. Nadri —, nepravi. Nadrljati, načrčkati. Nadžak*, kopača, rovnica. Nagadjati, ugibati.
NAGAZITI
Nagaziti, naleteti.
Naglavak (-vka), podšiv (črevlja).
Nagluh, malo gluh.
Nagnuti, nagnoti (se); zaleteti se;
začeti. Nagomilati, nakopičiti. Nagoviestiti, opomniti. Nagrada, plača, darilo. Nagriebati, okopa vat i. Nagrnuti, nagrebsti; privreti. Nahero, na stran, po strani. Nahija*, okraj.
Nahod, najdenec; nahoditi, nahajati. Nahranka, rejenka. Nahuditi, v. nauditi. Nahustiti, v. naustiti. Naimati, najemati Naime, namreč.
Najam (-jma), najem, najemščina;
najmiti, najeti. Najpače, posebno. Nakana, namen. Nakaza, spaček, grdoba. Nakisnuti, nadeževati. Nakit, lepotičje. Naklada, zaloga, Naknaditi, nadomestiti, Nakvasiti, namočiti. Nalaziti, nahajati. Nalik, podoben; naličiti, podoben biti; naličje, narobe. Naloga, stiska.
Namači (— maknuti), priskrbeti.
Namah, precej, takoj. Namastir, v. manastir. Namet, priklada. Namicati (-mičem), priskrbovati. Namiguša, žena, ktera rada namiguje moškim. Namira, pobotnica; namiriti, za-dovoliti, potolažiti, poravnati, plačati; — se, pomiriti se. Namisao (-tli), namen. Namjera, srečanje, naključje, namen ; namjeriti, sklenoti, napeljati, zadeti; — se, naleteti. Namjestiti (namještati), postaviti (postavljati); namještaj, pohištvo.
30	NATEGA
Namrgoditi (namrštiti) se, zmračiti se.
Nanieti (-nesem), nanesti.
Naobraziti, omikati.
Naočali, očnice; naočice, naoči-gled, očitno; naočit, lep.
Napast, nesreča, skušnjava; na-pastovati, napadati.
Naplata, terjanje; naplatiti, izterjati; plačati.
Naplatak (-tka), platišče (pri kolesu).
Napojnica, denar za vino (Trink-geld.
Napokon, na zadnje.
Napola(k), pol.
Napolje, ven.
Napomenuti, opomniti.
Napor, trud.
Napose, posebno.
Naprasan (sna, sno), naprasit, nagel.
Naprciti, napeti (ustne).
Naprečac, ravno; naglo.
Naprezati (Sem) se, truditi se.
Naredan (-na, -no), priročen.
Naricati (-ičem), žalovati; na-rikača, žalovavka.
Naročito, izrekoma, navlašč.
Naruč, p6soda.
Narukvica, zapestnica.
Nasamariti, prekaniti, ogoljufati.
Nasap (spa), nasip.
Naseoba (-bina), naselitev.
Nasilan (-Ina, -Ino), silen, po-silen.
Naslada, veselje, slast.
Nasporiti, pospešiti, uspeh dati.
Nasrnuti, napasti; nasrtati (srcem), napadati.
Nastaniti, naseliti
Nastava, uk.
Nastavak (-vka), nadaljevanje; nastaviti, nadaljevati.
Nastojati (-jim), truditi se.
Nastradati, v trpljenje, škodo, nesrečo pasti.
Nasumce, po naključji.
Nasuprot, nasproti.
Nitega; t nategom, komaj.
NATEGA
31
NJEKOČ
Natega, buča, zajemalo (der
Heber). Natikača, nogavica. Natjecati (-cem) se, poganjati
se; natječaj, razpis (službe). Natjerati, pognati, prisliti. Natrag (natražke), nazaj. Natrpati, nakopičiti, napolniti. Natrusiti se, navleči se, nasr-kati se.
Natucati, lomiti (jezik); natuk-
nuti, omeniti. Nauditi, Škoditi. Naumiti, sklenoti. Naustice, ustmeno. Naustiti, nadražiti. Naustnica, prvi brki. Navalice, navlašč; navaliti, napasti. Navečje, predvečer. Navezak (-zka), navezana nit. Naviek, vedno, zmirom. Naviestiti (navješčivati), oznaniti.
Na vika, navada; naviknuti (se),
navaditi (se). Naviljak (-Ijka), kup sena. Navlaka, prevleka. Navlastice, posebno. Navora (anaphora), hostija pri
pravoslavnih. Navraniti, počrniti. Navraniti se, navaditi se. Navratiti, napeljati, zapeljati. Navrieti (-vrem), privreti. Navrkati, nadražiti. Navrnuti, napeljati. Navršiti, izpolniti. Navrvjeti, zgrnoti se. Nazirati (-rem), nejasno videti. Nazivati, imenovati. Naznačiti, zaznamovati. Nazor, pazljiv; nazorice, od daleč.
Nazovi-, samo po imenu, kriv. Nazreti (-zrem), nejasno opaziti. Nazuban (-bna, -bno), sovražen. Nazuvak (-vka), nogavica. Nazvati (-zovem), imenovati. Nažanj (-žnja), žetev. Nebore, zares.
Nebotičan (-čna, -čno), do nebes.
Nebuh; iz nebuha, na enkrat.
Nečastivi, hudič.
Nečak, sestric.
Nedača, nesreča.
Nego, ampak, kakor.
Negve (mn. ž.), železje za noge.
Nehajan (-jna, -jno), nemaren.
Nehtješa, kdor pravi, da ne če.
Neka, naj!
Nekmoli, kam pa.
Neman (-i), grdoba.
Nemoj, nikar.
Nepodoba, grdoba.
Nepogoda, nevihta.
Neporočan (-čna, -čno), neoma-deževan, dobrega glasu.
Neprilika, nadlega.
Nesgoda, nepriložnost, nesreča.
Nesgrapan (-pna, -pno), neotesan.
Neva, nevesta.
Nevaljao (-Ijala, -Ijalo), nič vreden.
Nevin, nedolžen.
Nevjera, nezvestoba.
Nevolja, nadloga.
Nevrieme, nevihta.
Nicati (ničem), niči (niknuti, niknem), poganjati, pognati.
Ničice, na lice.
Nihati, v. njihati.
Niječan (-čna, -čno), nikaven; nijekati, nikati.
Niknuti, v. niči.
Nikolj dan (-Ija dne), dan sv. Nikolaja; Nikoljštak, komur je patron sv. Nikolaj.
Nipošto, nikakor.
Nišan*, cilj, tarča; nišaniti, meriti, ciljati.
Ništ, ubog; nista, nič; nista-rija, ničnost; ništav, ničen, nič vreden; ništica, nula.
Nitkov, nihče, zanikarnež.
Niz, na vrvco nabrani biseri, cekini itd.; nizati (nižem), nabirati.
Niz, navzdol, po doli; nizbrdica, pot navzdol; nizbrdo, navzdol.
Njakati (njačem), rigati.
Njekoč, nekdaj.
NJEZIN
82
OBSADA
Njezin, njen.
Njihalo, pendel; njihati (njišem), zibati.
Njihan (-hna, -hno), njihov. Njisak (ska), rzgetanje. Njušiti, vohati. Nočas, nocoj; noču, po noči. Nogavica, hlačnica. Novac (-vca), denar. Novačiti, vojaške novince nabirati.
Novcat; nov. n., čisto nov. Novčan, denaren; novčine (mn. ž.), denarji; novčarka, mošnja; novčič, krajcar. Novine, novice, časnik. Nozdr(v)a, nosnica. Nožice, škarje Nuder, no le! Nujan (-jna, -jno), otožen. Nukati, priganjati, siliti. Nurija, župa (fara). Nuz v. uz. Nužda, sila, potreba.
O
Obači (obadjem), obiti.
Obad, brencelj.
Obajati, začarati, zagovoriti.
Obala, breg, obrežje.
Obaliti, znižati.
Obamrieti (-mrem), omedleti.
Obarača, jeziček (na puški).
Obaška*, posebe.
Obaviest, naznanilo; obaviestiti,
naznaniti. Obaviti, opraviti. Obaznati, zvedeti. Obdan, po dnevu. Obezbiediti, občuvati, obvarovati. Obhodja (obhodnja), vrsta. Običaj, navada; običan (-čna,
-Čno), navaden. Običi (-idem), obiti, poskusiti. Običi (obiknem) se, navaditi se. Obiediti, obdolžiti. Obiest, prevzetnost. Obijati (vrata), razbijati. Obiknuti se, v. običi se. Obilaziti, obhajati.
Obilježje, znamenje. Obirati, izbirati. Obitavati, stanovati. Obitelj, rodovina, družina. Objeručke, z obema rokami. Obješenjak, malopridnež. Obklada, stava; obkladiti se,
staviti. Obkoliti, obstopiti. Obkročiti, zajahati. Obladati, premagati. Oblakšati, olajšati. Obličiti, dokazati krivico. Obljubiti, poljubiti. Oblok, okno. Oblučac (-čca), locenj. Obluk (oblučje), prednji vrh sedla.
Oblutak (-tka), okrogel kamen. Obnašašče, najdba. Obnjušiti, ovohati. Ob noč, po noči. Obodci (obodaca), uhani. Obojiti, pofarbati. Obor, ograja; dvorišče. Oboriti, zvrnoti. Obradatiti, brado dobiti. Obraditi, obdelati. Obradovati, razveseliti. Obramnica, palica na rami, na kteri se voda nosi; torba, ki na rami visi. Obrana, obramba, zaščita. Obranički, razsodniški. Obrat, obrnitev; obratiti, obr-noti.
Obrazac (-zca), izgled. Obrazina, larva. Obrazovati, mikati, omikovati. Obrediti, po redu (za vrstjo),
storiti. Obricati (-čem), obetati. Obronak (-nka), strmina, reber. Obreti (-rim), obresti (-tem), iznajti, odkriti; obret, iznajdba. Obrstiti, objesti drevo. Obrtati (obrčem), obračati. Obručati, nabijati (sod). Obruniti, stresti. Obsada, obsedanje, obleganje.
OBSJENA	33	ODVOJITI
Obsjena, slepilo, sleparija.
Obšaniti, prekaniti.
Obšti, obči.
Obtožiti, obrobiti.
Obteretiti, obložiti, naložiti.
Obuča, obutev.
Obuhvatiti, objeti.
Obujmiti, objeti.
Obuka, poduk.
Obumrieti, v. obamrieti.
Obušica; iz obušice, na nagloma.
Obušiti, igli uho zlomiti.
Obuzimati, objemati.
Ocal, jeklo.
Ocat (oda), kis, jesih.
Ocj edine (mn. ž.), izžeta voda.
Ocjena, presoja.
Očajati, obupati; očajnik, obu-pnik.
Očamati, nažakati se. Očekivati, pričakovati. Očerupati, oskubsti. Očevina, očetovsko premoženje. Očijukati, namigovati. Očinji, očni.
Očitovati, razodeti, povedati. Očni kamen, modri vitriol. Očnjak, podočnik. Očuh, očim. Očelaviti, oplešiveti. Ocoraviti, oko izgubiti. Očutjeti (-tim), zamolknoti; občutiti. Odaja*, soba. Odakle, od kod(er). Odaliti, daleč naprej oditi. Odan, udan.
Odande (odanle), od onod.
Odasvud, od vseh strani.
Odati, ovaditi.
Odatle (odavle), od tod.
Odem, v. otiči.
Odgoditi, odložiti.
Odielo, obleka.
Odio (odjela), oddelek.
Odista, zares.
Odječa, obleka.
Odjenuti (odjesti), odeti.
Odjeveriti, zaprositi za „djevera".
Od kako, od kedar.
Rječnik hrvatsko-slovenski.
Odkale, od kod(er). Odkazati, odpovedati. Odkloniti, odvrnoti, zavrnoti. Odlahnuti, odleči. Odlaziti, odhajati. Odliegati (-liežem) (se), odmevati. Odmah, takoj, precej. Odmetnik, odpadnik. Odmjena, nadomestitev. Odmoriti se, odpočiti se. Odnošaj, razmera, zadeva. Odojče (-eta), prašiček. Odolen, od onod. Odoljeti (-lim), upreti se, premagati. Od onda, od takrat. Odora, plen; obleka. Odovud (odovle), od tod. Odponac (-nca), jeziček (na
puški). Odpor, upor. Odpremiti, odpraviti. Odprtiti, odložiti. Odraz, odskok. Odrješit, odločen. Odrod, kdor se odriče svojega rodu; odroditi se, odreči se svojega rodu. Odroniti, odtrgati, spustiti. Odrpati, raztrgati. Odrubiti, odsekati. Od sad(a), od sedaj. Odsele, odslej. Odsjev, odsvit. Odskora, nedavno. Odsutan (-tna, -tno), nenavzočen. Odsvakud(a) (odsvakle), odvsod. Odšteta, odškodovanje. Od traga, odzad. Odustati (stanem), opustiti. Odušak (-ska), oddihljaj. Oduševiti, navdušiti. Odužiti (se), dolg plačati. Odvažan (-žna, -ino), srčan. Odveč, preveč.
Odviči (-viknuti), odvaditi se;
odvika, odvada. Odviše, preveč.
Odvjet, odgovor; odvjetak (-tka), odrastek; odvjetnik, advokat. Odvojiti, odločiti; prekositi.
B
OD VRST I
Odvrsti (-vržem), odvezati. Odvugnuti, južno postati. Odziv, oglas, odmev. Odžak*, dimnik. Ogaditi, pristuditi. Ogar, lovski pes. Ogariti, s sajami namazati. Ogavan (-vna, -vno), gnusen. Oglav, konjska oprava na glavi;
oglavina, koža na glavi. Oglobiti, odreti, oguliti. Ogluha, neprihod (na sodbo). Ognjanit (ognjevit), ognjen. Ognjilo, kresilo. Ogoljeti (-lim), gol postati. Ogorčiti, ogreniti. Ogovarati, obrekovati; opravičevati.
Ograisati*, naleteti, opeči se. Ogranak (-nka), vejica. Ograničiti, omejiti. Ogranuti, iziti (o solncu). Ograšje, boj.
Ogrebati (-bljem), smukati (ri-flati) predivo; ogreblo, smu-kalo.
Ogreznuti, utonoti. Ogriešiti se, pregrešiti se. Ogrijati (-jem), ogreti; ogrjev,
kurjava. Ogrknuti, zagreneti. Ogrlica, ovratni okras. Ogroman (-mna, -mno), velikanski. Ogrtac, ogrinjalo. Ogumak (-mka), majhen grm. Ohol, prevzeten. Ohronuti, ohrometi. Oka*, neka mera in vaga (bokal). Okaljati, oblatiti, oskruniti. Okaniti se, odreči se, opustiti. Okilaviti, kilo dobiti. Okivati, okovavati. Oklada, v. obklada. Oklaštriti, oklestiti. Oklievati, obotavljati se. Okliznuti se, spodrsnoti se. Oko, okolo; okol, tabor; okoliš, okolica; okolišiti, ovinke delati.
34	OMORIKA
Okomice, navpik; okomit, navpičen.
Okoran, (-rna, -rno), grajalen. Okoreo (-ela, -elo), trd. Okositi se, zadreti se (na koga). Okošt, koščen. Okotiti (se), vreči (mlade). Okračati, skrajšati se. Okrajak (-jka), krajec. Okrastati, okužiti s krastami;
— se, kraste dobiti. Okrečiti, pobeliti. Okrenuti, obrnoti. Okresine (mn. £.), odpadki pri
obsekovanji (kresanji). Okretan (-tna, -tno), uren; okre-
tati (-krečem), obračati. Okrilje (ed ar.), zaščita. Okrnjiti, odkrhati. Okrom, razun. Okrpiti, zašiti. Okršaj, boj.
Okrutan, [-tna, -tno), grozoviten. Okrznuti, uprasnoti. Okučiti se, hišo (dom) napraviti si. Okuka, zavinek. Okup, skup; okupiti, zbrati. Okusiti, odrezati. Okušati, poskusiti. Oli, ali.
Olina, veličina.
Oljuštine, lupine.
Ološati, shujšati.
Olovka, svinčnik; olovo, svinec.
Oluja, nevihta.
Olupak (-pka), ropotija.
Omači (omaknuti) se, spodleteti.
Omak, enoletno žrebe; omakinja,
— kobila. Omara, soparica. Omče (mn. ž), zamka, zadrga. Ome (-eta), enoletno žrebe. Omediti se, pokvariti se. Omedjak (-cka), grmiček. Omesti (-tem) se, zmotiti se. Omiljeti (-milim), mil postati. Omjera, mera, razmera. Omladina, mladina. Omorika, smreka.
OMRAZITI
Omraziti, spreti.
Omrsak (-mrska), užitek masnatih jedi.
Onaki (onakovi), tak.
Onamo, tija; tam.
Onda, tedaj, takrat; ondje, tam.
Onomadne, oni dan; onomlani, predlanskim.
Opačina, napaka; opačiti se, pačiti se.
Opadati, padati; obrekovati.
Opajgora, nesramna ženska.
Opak, napačen, hudoben.
Opaklija*, ovčji kožuh.
Opakliti, osmoliti.
Opanjkati, očrniti.
Opasan (sna, sno), nevaren; opasnost, nevarnost.
Opast, obrekovanje; opasti {-pa-dnem', pasti; očrniti.
Opatica, redovnica.
Opaž; biti na opažu, čuvati se.
Operjaiti se, perje dobiti.
Operušati, oskubsti.
Opet, zopet; opetovati, ponavljati.
Opielo, molitve (pesmi) pri pogrebu.
Opiljci (opiljaka), kar pri piljenji odpada.
Opipati, potipati.
Opirnjača, cunja za pranje.
Oplata, obloga; oplatiti, obložiti.
Oplaza, zemlja, ki jo plug pri oranji preskoči.
Oplečak (-čka), prednji del ženske srajce, kratka ženska srajca.
Opna, kožica.
Oporam (-rna, -mo), grenek.
Opora viti (oporavljati) se, okrevati.
Opozvati (-zonem), preklicati.
Opravdati, opravičiti.
Opraviti, popraviti, pripraviti, obleči; odpraviti.
Opregača, predpasnik.
Opreka, nasprotje.
Opremiti, napraviti, pripraviti.
Oprez; biti na oprezu, čuvati se.
Oprnatiti, perje dobiti.
35	OTAČBINA
Oprostiti se, slovo uzeti; opro-
štaj, slovč. Oputa, remen za opanke. Oranica, njiva. Ordija, vojska. Orijaš, velikan. Oriti se, razlegati se. Ormar, omara. Oroz, petelin.
Ortak*, drug (v trgovini); ortak-
luk*, družtvo (trgovsko). Osbiljan (-Ijna, -Ijno), resen. Osigurati, zavarovati. Osim, razun. Osinjak, osje gnezdo. Osip, spuščaj (po koži). Osjedaj, čut, občutek; osječati,
čutiti. Osjeka, odtok (morja). Osjekom, popreko. Osjetiti, občutiti Oskudan (-dna, -dno), reven. Oskvrniti, oskruniti. Osnova, osnutek; podlaga, pod-stava, črtež; osnovati, postaviti, sezidati, ustanoviti, izmisliti.
Osoje, senčnato mesto.
Osoran (-rna, -rno), nagel.
Osovina, os.
Ošpice, koze.
Ostaviti, pustiti.
Osti (ostve), trizob (ribarski).
Ostrag, odzad.
Ostrvo, otok.
Osujetiti, ovreti, pokaziti.
Osvaditi, ovaditi.
Osvanuti, vstati; napočiti.
Osveta, maščevanje; osvetiti,
maščevati. Osviestiti se, k sebi priti. Osvit, svit.
Osvjedočiti, spričati, prepričati. Osvjetlati (obraz), čast narediti. Osvrnuti se, ozreti se. Ošinuti, mahnoti, udariti. Oštetiti, poškodovati. Oštrac, oštrina. Oštrljat, špičast. Ošvanjiti se, osramotiti se
Otačbina, očetnjava, domovina.
*
OTAJSTVO
36
PAUN
Otajstvo, zakrament Otegotiti, obtežiti. Oteti (otmem), odvzeti, vzeti. Otici (otidem, odem), oditi. Otimati, odvzemati, jemati. Otirač, brisavka, terača. Otmica, odpeljanje dekleta. Otmjen, odličen. Otoič, otolič, ravno kar. Otraga, v. odtraga. Otrcati, oguliti, raztrgati. Otrov, strup. Otrti, obrisati. Otržito, razločno. Otvoriti (otvarati), odpreti (odpirati).
Ovaj (ova, ovo), ta le; ovamo, sim; ovdašnji,tukajšnji; ovdje, tukaj. Ovlastiti, pooblastiti. Ovnujski, ovnov. Ovrha, izvršitev, rubežen. Ovud(a), tod le. Ozbiljan, v. osbiljan. Ozliediti, poškodovati, raniti. Ožeči (-žežem), ožgati. Ožeg, greblja. Ožica, žlica. Ožujak (-ujka), sušeč.
Pacov, podgana.
Pače, nasproti, celo.
Pače (mn. ž.), žolča.
Pačista nedjelja, druga nedelja
v postu. Pač(i), čist. Padavica, božjast. Pahati, ometati. Pahulja, kosem. Paklina, smola. Pakost, zloba, hudoba. Palež, požig; palikuča, požiga-
lec; paliti, žgati. Paljetak (-tka), paberek; paljet-
kovati, paberkovati. Paluba, strop (na ladiji) (Verdeck).
Pamčenje, spomin; pamtiti, po-
mniti; pamtiviek; od pamti-vieka, odkar ljudje pomnijo. Pamuk, pavola. Panadjur, semenj. Pandur, stražar. Pandža, krempelj. Papa, papež. Papak (-pka), parkelj. Paperje, mehko perje. Papuča, Pantoffel. Par (u ovaj par), trenotek. P žira*, neki denar. Para, sopar, sopuh. Parac (-rca), tožnik. Paralaža, pomočnik v leganji. Parba, pravda; parbiti se, prav-
dati se. Parcov, podgana. Parče (-eta), kos. Parip, konj. Parnica, pravda. Parnuti, crknoti. Parojak (-rojka), drugi roj; pa-
rojčiti se, drugi krat rojiti. Parok, župnik. Parožak (-rožka), rogelj. Parusija, dar samostanu. Pasmina, pleme. Pastrma, postrva. Pastuh, žrebec. Pastva, paša. Pasulj, fažol.
Pašaluk*, področje in čast paše. Pašanac (-nca), pašenog, ženine
sestre mož. Pašinac (-inca) , pašin človek ;
pašinica, pašina žena. Paštiti se, truditi se. Pataki-ifcaJ, racman; patče (-eta), račica; patčiči, račice; patčji, račji.
Patisak (-tka), ponatis.
Patiti, trpeti.
Patka, raca.
Patnja, muka.
Patos, pod, tla.
Patriti, iti (komu).
Patuljak (-Ijka), pritlikavec.
Patvoriti, ponarejati.
Paučina, pajčevina; pauk, pajek.
Paun, pav.
PAUŽINA
37
PLISKA
Paužina, mala južina. Pavlaka, navlaka, prevleka blazine.
Pazar*, semenj; trgovina; pa-zarište, trgj pazariti, trgovati. Pazikuča, vratar. Paziti; ljubiti; painja; ljubezen. Pecara, žganjarija, žganjarnica. Pečati, bosti, loviti ribe (na trnek). Pecivo, peka. Peckati, zbadati, dražiti. Pečal (-i), skrb, toga. Pečina, jama, skala. Pedalj (-dlja), ped. Pedepsa, kazen. Pehar, kozarec, kupica, vrč. Pekmez*, pokuhano sadje. Pelenica, plenica. Pelivan*, skakač po vrvi. Pendžer*, okno. Penezi, denarji.
Penjač, plezalec; penjati (pe-njem), razpenjati; penjati se, popenjati se, plezati. Pentati, jecljati. Perad (-i), perotnina. Peraja, ščetine po hrbtu prašičjem; plavut. Perce, peresce. Perčin, kita. Pereč, presta. Perina, pernica. Periš, peresni nož. Perivoj, vrt, park. Perjanica, šopek peres (za klobukom); perni, s peresi. Peršin, peteršilj. Perunika, sabljica (lilija). Perušati (perutati), skubsti. Perut; prhljaj. Pervaz*, rob. Peškir*. brisavka, terača. Peteljka, pecelj. Petij a, zapona; petij ati, zapenjati; kaziti. Petni; iz petnih žila, na vso moč. Pijukati (-jučem), čivkati. Pila; žaga.
Pile (-eta) (mn. pilad, -i, piliči), p išče.
Piljarica, branjevka.
Pipati, tipati.
Piple (-eta), v. pile.
Pir, ženitnina.
Pirinač* (-nča), riž; mesing.
Piriti, pihati.
Pisanica, pireh.
Piskarati, črčkati.
Pisnuti, črhnoti, zinoti.
Pisati, scati.
Pištati (-tim), sikati (sičati).
Pita, potica.
Pitom, krotek, plemenit; pito-mac (-mca), gojenec, rejenec.
Pivnica, klet.
Pizma. sovraštvo.
Pjenezi, denarji; pjeneznica, bla-gajnica.
Pjenice (mn. ž.), kvas.
Pjenjača, žlica za posnemanje pen.
Pjetao (-tla), petelin.
Pjevanka, petje.
Pladanj (-dnja), krožnik.
Plah, nagel.
Plahta, ruha.
Plakati (plačem), jokati; spla-kovati.
Plandovati, o poldne počivati.
Plansati, plameneti.
Plast, stog.
Plata, plača, plačilo; platiti, plačati.
Platno; zid.
Plav (plavetan, -tna, -tno), moder; belolas; plavka, belolaska; plaviti, plav (moder) postajati.
Plaviti, poplavljati, zalivati; posnemati (mleko).
Plavučac (Sca), dor Bimsstein.
Plazati se, plaziti se.
Plaziti (jezik), moliti.
Plečka, krača.
Pletenica, kita; pleten kruh; pleter, lesa; pletica igla, igla za pletenje (štrikanje); pletilja , ktera plete (štrika); pletka, kovarstvo; pletkaš, kovarnik.
Pliesan (sni), plesnoba.
Plima, pritok (morjaj.
Pliska, pastirica.
PLITICA
Plitica, plitka skleda.
Plivati, plavati.
Pljačkati, pleniti, ropati.
Pljeskati, ploskati.
Pljucati, pljuvati.
Pljuska, zaušnica.
Pločnik, tlak.
Plodina, pridelek.
Ploska, čutara.
Plovan, župnik.
Ploviti, plavati; broditi.
Pluta (pluto), der Kork.
Pobiediti, zmagati; pobjeda,
zmaga. Pobočni, postranski. Pobre (pobro) = pobratim. Pobuna, vstaja (punt). Počelo, prvina (element). Počem, morda; potem ko. Počitovati, spoštovati. Poči (podjem), pojti (pojdem). Počudan (-dna, -dno), povoljen. Pod, nadstropje.
Podal (-dla, -dlo), nizkega (grdega) značaja. Podanik, podložnik; podanost,
podložnost. Podastirati (podastrieti) (-rem), podgrinjati (podgrnoti); vlagati (vložiti) (prošnjo). Podašan (Sna, -Sno), radodaren; podatak (tka), dejanje; podat-ljiv, radodaren. Podbočiti se, podpreti so (z rokami). Podcikivati, ukati. Podčiniti, podložiti. Podgovoriti, pregovoriti. Podhvat, podjetje ; podhvatiti
se, prijeti se. Podjemčiti se, biti porok. Podkivati, podkovavati. Podkožiti se, zrediti se. Podlanica, dlan. Podleči, premagan biti. Podlost, nizek (grd) značaj. Podlupiti se, otiskati se. Podmesiti se, zrediti se. Podmetnuti, podvreči, podložiti. Podmiesiti, vkvasiti. Podmiriti, zadovoljiti, plačati.
88	POHOD
Podmititi, podkupiti. Podmjeriti, izmeriti, izvagati. Podmladak (-dka), mladina. Podmukao (-kla, -lclo), potuhnen. Podnesak (ska), vloga. Podnieti (-nesem), prenesti, pretrpeti.
Podnimiti se, podpreti se. Podnipošto, nikakor. Podnizati (-nižem), obrobiti. Podnositi, prenašati, trpeti. Podoban (-bna, -bno), sposoben, zmožen.
Podobar (-bra, -bro), dosti dober. Podojnica, ovca, kterej se jagnje
vzame. Podosta, precej. Podpiriti, podpihati. Podplata, podstava, podloga. Podpun, popoln. Podraniti, zgodaj vstati. Podrepiti se, zastati. Podrietlo, primek; rod. Podrugivati se, posmehovati se. Podrum, klet.
Podtači (podtaknuti) (-taknem), spodbuditi; podticati (-liceni), spodbujati. Podudarati se, vjemati se. Poduporanj (-rnja), podpora. Podušje, darilo za mir in pokoj duše.
Poduzetje, podjetje; poduzeti (-uzmem), prevzeti, prijeti (se). Podužice (mn. ž.), majhni dolgovi.
Podvalak, podloga (pod sodom). Podvikivati (podviknuti), (zasukati.
Podvoljak (-Ijka), podbradek. Podvoz, vožnja.
Pogadjati, zadevati; spravljati Pogan, nečist. Pogibelj (-i), nevarnost. Poglavit, imeniten ; poglavito,
posebno. Pogodan (-dna, -dno), spravljiv;
pogoditi, zadeti, spraviti. Pohlepa, poželjivost. Pohod, odhod, obisk; pohoditi, obiskati.
POIMENCE
39
POSLENI
Poimence, po imenu, posebno. Pojac (pojca), pevec. Pojas, pas.
Pojata, hlev; spalnica. Pojav, prikazen. Pojedini, posamezen. Pojilo, napojišče. Poklade (mn. ž.), predpust. Pokle(m), potem ko, ker. Poklisar, poslanec. Poklopac (-pca), pokrov; poklo-piti, pokriti; — se, stisnoti se. Pokolj, klanje. Pokor, graja.
Pokret, gibanje; pokretnina,
gibljiva reč. Pokrov, mrtvaški prt; pokro-
vac (-vca), konjska odeja. Pokučar, hišni; pokucstvo, pohištvo.
Pokunjiti se, glavo pobesiti. Pokus, poskus, skušnja. Pola(k), pol. Polagano, počasi. Polagivati, legati za kom. Polaziti, odhajati; obiskovati. Polažajnik, prvi obiskovalec o
božiči. Poleguške, ležč. Poljak (poljar), poljski čuvaj. Položaj, stanje. Polučiti, doseči. Poludjeti (-dim), ponoreti. Poluga, drog (Hebel). Pomaganja, klicanje na pomoč. Pomaljati, moliti, kazati. Pomama, divjanje; pomamitise,
podivjati. Pomast (-i), mazilo. Pomedjaš, mejač. Pomen, spomin; pomenuti, omeniti.
Pometnja, pomota. Pometnuti, prezgodaj roditi. Pomilati, moliti, kazati. Pominjati, omenjati. Pomnja, pazljivost; pomnjiv, pazljiv.
Pomrčati (-čim), mrknoti; po-
mrčina, mrak. Pomrsiti, zmesti, zmešati.
Ponici (poniknuti) (-niknem), pognati ; oči pobesiti. Ponirati (-rem), gubiti se pod zemljo.
Ponjava, preproga, pogrinjalo. Ponor, brezden, propad. Ponuka. spodbuda. Popadija, popova (duhovnikova) žena.
Popara, neka jed; skuhati po-
paru, škoditi. Popiknuti se, spoteknoti se. Popoditi, pod narediti. Popratnica, spremno pismo. Poprište, bojišče; gledališče. Poput, kakor. Poputnina, popotnica. Poramenice (mn. ž.), hlačniki. Poraniti, rano vstati. Porašati, pršeti, rositi. Poraz, pobitje; poraziti, pobiti,
premagati. Poreci, preklicati, zanikati. Pored, zraven; poredak (-dka), red; porediti, primerjati; po-redjati, povrstiti. Poreklo, v. podrietlo. Poremetiti, zmešati. Porez, davek.
Poricati (-ričem), preklicovati,
nikati. Porobiti, oropati. Porodilja, otročnica; poroditi se, roditi; porodica, rodovina; porodjaj, porod. Porub, rob. Poručnik, Lieutenant. Poruga, posmeh. Poruka, poročilo. Porumenjeti (-im), za'rdeti. Posad, posele, od sedaj. Poselica, vasica. Posielo, v. sielo. Posije (mn. z.), otrobi. Posjed, posestvo. Posjet, obisk; posjetiti, obiskati. Poskupjeti (-pim), podražiti se. Poskura, hostija. Poslastice (mn. ž.), sladčice. Posleni, delavni; poslenik, delavec.
POSLIJE
40
PRAMA
Poslije, po, pozneje.
Posljedak (-dka), posljedica, nasledek, konec.
Poslovati, delati.
Poslovica, pregovor.
Posluga, postrežba; poslužiti, postreči.
Posmrtče (-eta), otrok, ki se rodi po očetovej smrti.
Posrnuti, omahnoti; posrtati (-srcem), omahovati.
Postepen, postopen.
Postici (-Hignem) doseči; posti-zati (-stižem), dosegati.
Postojan, stalen, stanoviten.
Postojbina, dom.
Postola, črevelj.
Postotak (-tka), odstotek (procent).
Postradati, v trpljenje, škodo, nesrečo pasti.
Postupice, postopno.
Posvaditi se, spreti se.
Posve(ma), popolnoma; posve-mašnji, popoln.
Posvjedočiti, spričati.
Posvjet, svečava.
Poša, v. popadija.
Pošalica, šala.
Pošast, kužna bolezen.
Pošta, spoštovanje.
Poštapati se, opirati se na palico.
Pošto, po tem ko.
Pošurice (mm. ž.), burke.
Potači (potaknuti), v. podtači.
Potapkati, poteptati.
Poticati, v. podticati.
Potka, votek.
Potmuran (-rna, -rno), mračen.
Potoč (-i), preganjanje; potočnik, preganjalec
Potomak (-mka), zanamec.
Potonji, poznejši.
Potra, škoda.
Potraga, iskanje, preganjanje; potražiti, poiskati.
Potrbušice (potrbuške), na trebuhu.
Potrkalište, kar človek ali konj preleti.
Potrljati, podrgnoti.
Potrošarina, vžitnina.
Potrovati, za vrstjo ostrupiti.
Potukač, klatež; potucati se, klatiti se.
Poturica, poturčen kristjan.
Potvarati, dolžiti; potvora, ob-dolžitev; potvoriti, obdolžiti.
Poutka, votek
Pouz, trak.
Pouzdan, zanesljiv; pouzdati se, zanesti se.
Povelja, pismo (die TJrkunde).
Povesti (-vedem) se, ravnati se.
Povezača, peča.
Poviest, zgodovina.
Povije (mn. ž.), prostor med očmi.
Povitica, potica.
Povjerenik, pooblaščenec (komisar) ; povjeriti, zaupati, pooblastiti.
Povjestnica, zgodovina.
Povjetarce, sapica.
Povladiti, pritrditi.
Povlaka, smetena.
Povlast, -ica, posebna pravica (privilegij).
Povod, konjska vrv; uzrok; po-voditi se, ravnati se; povod-ljiv, kdor se rad po kom ravna; povodnik, postranski konj.
Povorka, vrsta.
Povrče (povrtelje), zelenjava; povrtnica, retkev.
Pozaimati (pozajmiti), posoje-vati (posoditi).
Pozivati, vabiti.
Pozorište (pozornica), glediščni oder.
Pozvati (-zovem), poklicati, povabiti.
Požiljak (-Ijka), zarastek.
Požrtvovan (-vna, -vno), kdor rad žrtvuje (daruje).
Požuda, poželenje.
Pra, pravda.
Prača(ka)ti se, utripati.
Pralja, perica.
Pram, v. pramen.
Prama, v. prema.
Pramen, čop, šop, koder.
PRAMEN	41
Prangija, topič.
Praporac (-rca), kragulj ček.
Praska, pok; praskati, pokati; prasnuti, (na)počiti.
Prašiti, rahljati.
Praštati, opraščati; -se, slovo jemati.
Pratiti, spremljati; pratnja, spremstvo.
Pravac (-vca), ravna črta.
Pravda; pravica; pravdati, opravičevati; pravedan (-dna, -dno), pravičen.
Praviti, delati.
Prčevina, bravina.
Prčija, dota.
Preiti se, nos vihati.
Pre-, v. tudi prie-.
Prečaga, klin na lestvah.
Predati, bati se.
Predbrojiti (se), naročiti (se).
Predhodnik, v. prehodnik.
Predjesti (-djenem) ime, spremeniti.
Predji, predniki.
Predmnievati, slutiti, misliti.
Predplatiti (se), naročiti (se).
Predprega, vprega, vožnja.
Predstavka, vloga.
Predšastnik, prednik.
Predteča, predhodnik.
Predujam (-ujma), naprej dani denarji.
Pregača, predpasnik.
Pregalac (-gaoca), srčen, priden človek.
Pregljica, zapona.
Pregnuti, sklenoti.
Pregorjeti, preboleti, pretrpeti, prenesti, pozabiti.
Pregraditi, prezidati, predeli ti.
Pregršt, prgišče, perišče.
Prehodnica, zvezda, ki nebo prehaja, zvezda vodnica; prehodnik, oven vodnik.
Preimučstvo, prednost.
Preinačiti, predrugačiti; pre-inaka, predrugačitev, spre-menba.
Prekidati, pretrgovati.
Preklopiti, pokriti.
PRIČEST
Prekret, prekue, spremenba.
Prekriliti, pokriti.
Prekršaj, pregrešek; prekršiti,
prelomiti, prestopiti. Preksutra, pojutršnjem. Prelaziti, prehajati. Prelja, predica.
Preljubiti, prešustvati; preljub-
nik, prešustnik. Prelo, družba pri predicah. Prema, proti, po; premac (-mca), enak.
Premači (premaknuti) (-mahnem) se, poteči. Premalječe, pomlad. Premda, če ravno. Prenuti se, zdramiti se. Prepošt, stolni prošt. Prepreka, zavira, zadržek. Preslušati, zaslišati. Presuda, sodba.
Preteči, preostati; pretek, pre-
obilnost. Pretežniji, močnejši, znatniji. Pretilina, debelost; pretio (-ila,
-ilo), debel. Pretinac (-nca), predal, pregrada. Pretjecati, preostajati. Pretjerati, mero preseči. Pretvoriti (pretvarati), spremeniti (spreminjati); — se, delati se. Preumiti. premisliti se. Prevaliti, minoti. Prevariti, ukaniti, goljufati. Prevejan (previjan), premeten. Prevjeriti, vero spremeniti, nezvest postati; prepričati. Prevlaka, medmorje. Prevrat, prekucija. Prezati (se), dramiti se. Prezime, primek. Prezirati (-rem) (prezreti), zaničevati. Prhut (-i), prhljaj. Prianjati, prijemati se. Pribaviti, priskrbeti. Priča, basen; pričati, pripovedovati. Pričest, obhajilo. Pričuva, zaloga, reserva.
PRIČUVA
Prid, nadavek.
Priečac (-čca), bližnjica.
Priečiti, ovirati.
Prieci (priedjem), preiti (preidem).
Priedio (-djela), kraj.
Prieklad, kamen pri ognjišči.
Priekor, graja.
Prielaz, prehod, brod.
Priepor, spor.
Prierov, jarek.
Priesan (sna, sno), sirov.
Prietiti, groziti se; prietnja,
grožnja. Prievara, goljufija. Prievjes, pregrinjalo, zagrinjalo. Prigledati, nadzirati. Prigoda, priložnost. Prijam (-jma), vsprejem. Prijan, prijatelj. Prijašnji, prejšnji. Prijati, ugajati. Prije, prej, pred. Prikazati, igrati (v gledišči); po dariti.
Prikladan (-dna, -dno), priložen. Priklapati, blebetati. Priklopiti, prikriti; priključiti. Prikrajak (-jka); iz prikrajka,
od strani. Prikrpina, zaplata. Prikučiti se, približati se. Priličan (-ena, -čno), primeren; precejšnji; prilika, podoba; po tvoj prilici, verjetno, gotovo. Priljubiti se, prileči se. Priložiti; darovati. Primalja, babica. Primietiti, opaziti; primjetba,
opazka. Primiti, prejeti. Prionuti, prijeti se. Pripadom, za počitka, po strani. Pripievati, opevati. Pripravnik, kandidat. Pripremiti, pripraviti. Prirez, priklada. Prirječje, pregovor. Prirod, pridelek. Prisjetiti se, premisliti se, domisliti se. Prislavljati, (zraven) praznovati.
42	PROBAVITI
Prislušnik, avskultant. Prisluživati, prižigati svetilnico (pred podobo); = prislavljati. Prismakati (smaSem), prismo-čiti, prigrizovati, prigriznoti. Prisniti se, sanjati se. Prisoje, solnčno mesto; prisoj-kinja (guja), kača, ki se na solnci greje. Prispjeti (-pijem), o pravem času
priti; dozoreti. Prispodoba, primera. Pristajati (-jem) (pristati), slediti; privoliti; pristalica (pristaša), privrženec. Pristao (-la, -lo), spodoben, primeren.
Pristojati (-ji) se, spodobiti se;
pristojba, davščina. Pristran, enostranski. Prisutan (-tna, -tno), pričujoč. Prišipetlja, zapetač. Prišt, mozolj.
Pritaci (-taknem) (pritaknuti), priticati (-tičem), nateknoti, natikati (koliti). Pritiesniti, stisnoti. Pritka, natič, kol. Pritoman, (-mna, -mno), pričujoč. Priušak (-ška), zaušnica. Privici (-viknuti) se, navaditi se. Prividan (-dna, -dno), dozdeven, navidezen; prividjati (privi-djeti), dozdevati se (dozdeti se). Privoljeti (-lim), pregovoriti, napraviti; — se, privoliti. Privremeni, začasni. Privriediti, pridobiti. Prizemlje, pritličje. Prizivati (-zvati, -zovem), klicati,
sklicovati se. Prkno, rit.
Prkonjiti se, kljubovati. Prkos, kljubovanje; uz prkos, kljubu; prkositi, kljubovati. Prijati, mazati; prijav, zamazan. Prnja, cunja; prnjav, raztrgan. Prnjavor, samostansko selo; be-
račija (v. prnja). Probaviti, prebiti, preživeti; prekuhati.
PROBIJATI	43
Probijati, prešinjati.
Probušiti, prevrtati.
Pročelje, vrh mize; čelo (lice) poslopja.
Proči (-djem), preiti; — se, pustiti.
Prodja, prodaja.
Prodol (-i), dolina.
Produljiti (-dužiti), podaljšati.
Profučkati, zažvižgati, zapraviti.
Profunta, vojaški kruh.
Proha, proso.
Prohtjeti (-htije) se, zljubiti se.
Proizvesti (-dem), narediti; proizvod, izdelek, pridelek; pro-izvoditi, izdelovati, pridelovati.
Prokazati, ovaditi.
Prokola, odcepek.
Prokšen , razposajen; prokšiti, mehkužiti.
Prokunjati, zakimati.
Prolazak, (-zka), prehod; pro-laziti, prehajati.
Prolječe, pomlad.
Proljev, driska.
Promači (promaknuti), pospešiti, povišati.
Promaha, prepih; promahivati, prepihovati.
Promašiti, zgrešiti.
Promatrati, ogledovati, razgledovati.
Prometnuti se, spremeniti se.
Promicati (-čem), pospeševati, poviševati.
Promisao (sli), providnost.
Promuči (promuknuti), ohripeti.
Pronevjeriti, ponezvestiti.
Pronicav, bister.
Propanj, skok.
Propelo, križ (britka martra); propeti (propinjati), razpeti.
Proplanak (-nka), goljava.
Propovied, pridiga.
Propupčati, popke pognati.
Propustiti; opustiti.
Proraditi, podelati; proraditi se, dela lotiti se.
Proreči, naprej povedati; pro-ricati (-ričem), prerokovati.
PRPORITI SE
Prosac (sca), snubec. Prositi, snubiti; beračiti; pro-
sjak, berač. Prosjed, malo siv. Prosjek ; prosjekom, popreko. Prosjesti se, počiti. Proskura, v. poskura. Prostirač, pogrinjalo; prostirati
(-rem), pogrinjati. Prostiti, oprostiti. Prostrieti (strem), pogrnoti. Prosulja, ponev. Prosvietliti, razsvetliti, omikati. Prosvjed, upor (protest); pro-svjedovati, upirati se (protestirati). Prosvjeta, omika. Prošasti, pretekli. Proševina, kar kdo izprosi. Proštac (-tca), kol. Proštenje, odpustek, blagoslov-
ljenje (žegnanje). Protakati (tačem), rešetati. Proteči, poteči. Protepsti, zapraviti. Protiskivati; bosti; protisli (mn.
ž.), bodljaji. Protočiti, prerešetati. Proto(pop), dekan (pravoslavni). Protrljati, podrgnoti, pomencati. Protrnuti, otrpnoti. Protuha, potepuh. Protulječe, pomlad. Protusloviti, nasprotovati. Protužiti, začeti tožiti. Provadjati, prepeljevati; živeti. Provala, napad; razpoka; pro-valiti, razdreti, vdreti; — se, razpočiti se. Provesti (dem), prepeljati; preživeti. Providnik, oskrbnik. Provodadžija, snubač. Provodič, vodnik; provoditi, voditi, prepeljevati; živeti. Prozor, okno. Prozorje, zora. Prozuknuti, skisati se. Prpoljak (-Ijka), reznica, gre-
benica, ključ. Prporiti se, drstiti se.
PRPOŠAN
Prpošan (Sna, Sno), jezičen.
Prsak (-tka), pok.
Prsluk, telovnik.
Prsnuti, počiti.
Prstenovati, zaročnici prsten na-teknoti.
Prstovet, ščepec, oščapek.
Pršljiv, nagel.
Prštati (-štim), pokljati, prsketati.
Prtenjača, prtena torba.
Prtina, gaz.
Prtiti, nalagati na hrbet; prtljaga, roba potnikova.
Prtljati, blebetati; pobirati se.
Pruditi, koristiti.
Pruglo, zadrga.
Pružati, stegovati, ponnjati.
Prvačiti, ledino orati.
Prvašnji, prejšnji.
Prvenac (-nca), prvi roj, prvorojenec.
Prvienac (-nca), vodnik.
Prvine (mn. ž.), prvo delo.
Prvo, prej, pred; prvoč, prej.
Prvojagnjenica, ovca, ktera se prvi krat ojagnji; prvokozka, koza ktera se prvi krat okozi; prvoteoka, krava, ktera se prvi krat oteli.
Prvosjedilac (-dioca), prvoselec.
Prznica, kdor kvari društvo; prz-niti, kvariti društvo; pržnja, kvaritev društva.
Pržina, pesek.
Pržiti, pražiti, žgati, peči.
Pseči, pasji; pseto (-teta), pesek; psina, sitnost; psovati, zmerjati ; psovka, grda beseda, zdevek
Pucanj (-cnja), pok; pucati, pokati.
Puce (-eta), gumb (knof).
Pucketati, pokati; pucnjava, pokanje.
Pučanin, človek iz puka (naroda), meščan; pučanstvo, narod, meščanstvo.
Pučina, morska površina
Pučki, narodni.
Puči (puknem), počiti.
Pučiti se, napihovati se.
44	PDTANJA
Pudar, vinogradni čuvaj. Pudljiv, boječ.
Puhaljka, pihalnik; puhati (-ham
ali Sem), pihati. Puhor, prhavka. Pujka, pura. Puk, narod. Puki, cel, sam. Pukotina, razpoka. Pukovnija, polk (regiment); pu-
kovnik, polkovnik (oberst). Pulija, zapona. Punac (-nca), tast. Punan, poln; puncat (-cit); pun puncat (-cit), popolnoma poln. Punica, tašča.
Punomoč, punovlast, polna moč,
oblast, pooblastilo. Pupav, trebušat; pupavac (-vca),
vdab. Pupčast, izbuhel. Pupiti, popke poganjati; pupo-
ljak (-Ijka), popček. Purak (-rka), svinčenka, kugla. Puriti, (debelačo) peči. Pusat*, konjska oprava, oprega. Pusnik, grdež. Pust, klobučina. Pustaija, razbojnik. Pustara, pusta (na Ogerskem). Pustimica, krepel, cepec (s kte-rim se sadje klati); pusti-mičke, kakor krepel. Pustinja, puščava; pustinjak,
puščavnik. Pustolina, kar je zapuščeno. Pustolov, slepar. Pustopaš (-i), občinska paša. Pustoš (-i), puščava; pustošiti,
pokončevati. Puščani, strelni (za puško). Pušiti, kaditi.
Puškarati, streljati; puškomet,
streljaj. Pušljiv, piškav. Puštenica, ločena žena. Put, proti. Put (-i), polt.
Putalj = putonogast konj, lisast
na nogi. Putanja, steza.
PUTELJAK	45
RAZLAZ
Puteljak (-Ijka), stezica.
Puten, pohoten.
Putir, kelih.
Putiti, napotovati.
Puto, spona.
Putonogast, v. putalj.
Puzati (-žem), puziti, lesti, plezati.
IR,
Rabar, v. hrabar.
Rabota, delo; rabotati, delati.
Račve (mn. ž.), vile.
Rad, delo; raditi, delati; rad-ljiv, delaven; radnik, delavec; radnja, delo.
Radjati, roditi.
Raja*, kristjanski podložniki turški
Rakija, žganje.
Ralica, plug; rožica.
Ramazan*, turški post.
Rampaš, kiselo vino.
Ranjav, ranjen, ranljiv.
Raonik, črtalo.
Rasohe, v. razsohe.
Rašiti, rahljati.
Rašlje, v. račve.
Rašta = radi sta, zakaj.
Rat*, konjski lišp.
Rat, vojska; ratni, bojni, vojni; ratovati, vojskovati.
Razabrati, zvedeti, razločiti, razumeti ; — se, k sebi priti.
Razastirati (-rem), razastrieti (-rem), razgrinjati, razgrnoti.
Razaznati, razločiti.
Razbarusiti, razkuštrati.
Razbirati, v. razabrati.
Razbluditi, privaditi (n. pr. ovco); razmehkužiti; razbludnica, privajena (n. pr. ovca).
Razboj, statve; (razbojište), bojišče.
Razbor, pamet; razborit, pameten; širok.
Razcvieliti, razžalostiti.
Razčiniti (razčinjati), razdejati; — se, razpasti se.
Razčlaniti, na členke razvrstiti.
Razdobij e, doba. Razdragati, razveseliti. Razdrljiti, razkriti, razgaliti. Razdrozgati, raztolči. Razduhati, razpihati. Razgadjati, deliti, odkladati. Razgaliti, razvedriti, razveseliti. Razglabati, razdevati. Razglaviti, razdejati. Razglobiti, razdejati. Razgnječiti, razgnesti. Razgoditi, razdeliti, odložiti. Razgoropaditi se, razjariti se. Razgovarati, tolažiti. Razgovietan (-tna, -tno), razločen.
Razgraditi, podreti, razdejati. Razgranati se, veje pognati. Razgrtati (-dem), razmetati. Razgubati, razdejati (kakor bi
gobe razdejale). Razi zemlje, pri zemlji. Razigrati (konja), storiti, da
skače, razveseliti. Razilaziti se, razhajati se. Razjagliti se, raziti se. Razjediti (-iediti), razjeziti. Razkalašan (-sna, -šno), razuzdan.
Razkida, razdor; razkidati (-ki-
nuti), (raz)trgati. Razklamati (-klimati), razmajati.
Razklapati (-klopiti), odpirati (-preti).
Razkolačiti (oči), debelo pogledati.
Razkopčati, razpeti. Razkorak, n. pr. ide u r., široko. Razkoš, radost; potrata. Razkrečiti, razširiti. Razkriliti, odpreti. Razkrstnica, razpotje; razkr-stiti (se), ločiti se; razkršče, razpotje. Razkučiti, raztegnoti. Razkučiti (kuiu), raztepsti. Razkukati, na jok prisiliti. Razlaz, razhod; razlaziti se, razhajati se.
RAZLIČAK
46	RAZVIKATI
Različak (-čka), plavica.
Razlika, razloček.
Razlog, preudarek, uzrok; razložit, preudarjen.
Razma, razun.
Razmak, daljava.
Razmatrati, razgledovati.
Razmetati (-čem) se, bahati se; razmetkinja, zapravljivka; raz-metnuti, raz vreči.
Razmirica, razpor.
Razmniva, domišljija.
Razmrsiti, razplesti.
Razmrskati, raztolči.
Razmrznuti se, otajati se.
Raznieti (-neuem), raznesti.
Raznizati, sneti z vrvoe.
Razoriti, razdejati.
Razortačiti, razvreči društvo.
Razpelo, križ.
Razpitati, poprašati; — se, ločiti se.
Razplakati (-cem), na jok prisiliti.
Razplamtjeti (-lim) se, razneti se.
Razplinuti se, razkaditi se, iz-puhteti.
Razpojas, razpasan.
Razpolagati (-žem), ravnati; raz-položiv, pripravljen (disponibel).
Razpop, bivši pop (duhovnik); razpopiti, vzeti duhovniško čast.
Razporezati, razdeliti porez (davek).
Razpra, razpor.
Razprava, obravnava.
Razpremati, pospravljati.
Razpretati (-čem), razgrnoti.
Razprsnuti, razdrobiti.
Razpršati, raztresti.
Razprštati (-štirn) se, razleteti se.
Razprtiti, odložiti.
Razpučiti, razpeti.
Razpuci (-puknem) se, razpočiti se.
Razpust, ločitev zakona.
Razputica, razpotje.
Razriečje. razvodje.
Razriediti, zredčiti.
Razrogačiti (oči), debelo pogledati; — se, upreti se.
Razrok, škiljast.
Razsad, sadike; razsadnik, sa-
dišče.
Razsahnuti se, razsušiti se.
Razsap (-»pa), razdejanje.
Razsipati, zapravljati; razspi-kuca, zapravljivec.
Razsjelina, razpoka; razsjesti (-»jedem) se, počiti, odpreti se.
Razsohe (mm S.), vile.
Razsol, zelnica.
Razstajati (-jem.) se, ločiti se; razstanak (-nka), ločitev; raz-stati (-nem) se, ločiti se; razstaviti, ločiti.
Razstriž, razstrižek, razporek.
Razstrojiti, razdejati.
Razstubiti se, razpasti se.
Razsulo, razpad; razsuti (-spern), zapraviti.
Razsvanuti se, razdaniti se; raz-svitak (-tka), svit.
Razštrkati se, v. raztrkati se.
Raztači (-taknuti), razmetati.
Raztanjiti, raztanjšati.
Razteci (kuču), zapraviti.
Raztegljaj, dolgost razpetih rok.
Razteretiti, odvezati (zemljišče).
Raztjecati (-čem), zapravljati.
Raztočiti, razjesti.
Raztrkati (-čem), pognati n. pr. konja, da leti; — se, razleteti se.
Raztrošan (-sna, -sno), zapravljiv.
Raztruhliti (-truhnuti) se, stroh-neti.
Razturati -(turiti), razmetati, razpošiljati (-slati).
Raztvarati (-tvoriti), razdevati (-dejati).
Razudati, pomožiti.
Razumiti (koga), podučiti, naučiti.
Razvaditi (-vadjati), ločiti ljudi, ki se prepirajo.
Razvaliti, razdejati; usta, odpreti; — se, razprostreti se.
Razvikati (-čem), razvpiti.
RAZVLASTITI
Razvlastiti, razsvojiti (eltspro-priirati).
Razvodniti, z vodo pomešati.
Razvrsti (-vržem), razplesti.
Razvrzigra, kdor kvari, kazi društvo.
Raž, rž; ražan, ržen.
Rdja, rja,- nadloga; zanikarnež, malopridnež; rdjati, rjaveti; rdjav, slab, zanikaren, malopriden.
Rebrani, stranski.
Rečenica, beseda, izrek, stavek.
Redak (-edka), vrsta; redar, čuvar reda, policist; redarstvo, policija; redatelj, režiser.
Rediti, mikati; posvečevati (v duhovnika); redilja, mikavka.
Redjati, vrstiti; redom(ice), po redu, po vrsti, za vrstjo; re-dovit, navaden, pravilen; re-duša, ktera je, kjer je več žen v hiši, na vrsti, da gospodinji.
Regracija, počitek (recreatio).
Rekavica, mlin.
Reha, redka volna.
Remek(-djelo), mojstersko delo.
Resa, mačica; mn. franže; re-sati, mačice dobivati.
Rešiti, lepšati, zalšati.
Rešetka, omrežje.
Revan (-ima, -vno), priden.
Revati (-vem), rigati.
Rezak (-zka, -zko), oster.
Rezbar, rezlj ar.
Rezena, zapah.
Rezil*, sramoten.
Rezanj (-žnja), odrezek.
Ribati, ribe loviti.
Ridati, tarnati.
Ridj, rjav, rdeč.
Rieč, beseda; riečati se, prepirati se.
Rii, vatel.
Rikati (ričem), rjuti, ručati.
Rit (m.), trst.
Rita, krpa, cunja; ritav, raztrgan.
Riza, obleka.
Riznica, zakladnica.
47	RITKA
Rječit, zgovoren; rječnik, besednjak, slovar.
Rnjaga, v. hrnjaga.
Rnjav, razparanih ustnic.
Rpa, kup.
Rob, soženj; robija, tlaka; ro-biti, voditi v sožnjost; roblje (ed. sr.), sožnji.
Ročiti, pozivati na shod; ro-čište, mesto shoda.
Roda, štrk, štorklja.
Rodilja, otročnica; rodjak, sorodnik; rodjaka (rodjakinja), sorodnica.
Rogoz, bič, bičje; rogožina, štorja.
Rogulje, vile.
Rogušiti (se), ušesa nastavljati.
Rojte (mn. ž.), konci, rese (franže).
Rok, odločeni dan.
Roktati (rokcem), kruliti.
Rominjati, šumljati; romon, šumljanje.
Roniti, topiti se ; odvaljevati; (mze), prelivati.
Roptati (ropcem), mrmrati.
Rosulja, dež kakor rosa
Rotkva, retkev.
Rovaš, zarezana palica.
Rozga, kol, natič.
Rskat', v. hrskati.
Rsuz*, tat.
Rt, vrh.
Rtenica, rtenjača, v. hrbtenica, hrbtenjača.
Rubača (rubina), srajca; rube-nina (rublje), perilo.
Ručak (-čka), kosilo; ručati, kositi; ručkonoša, ktera kosilo (na njivo) nosi.
Ručnik, brisavka, terača.
Rud, rdečkast
Ruda (rudo), oje.
Rudast, goste volne, kodrav.
Rudina, travnik.
Rugati se, posmehovati se; ruglo, posmehovanje; rugoba, grdoba
Ruho, obleka.
Rujan (-jna), kimovec.
Rujan (-jna, -jno), rumen.
Ruka; zarukompoči, posrečiti se.
RTJKATI
48
SB0RIT1
Rukati (-čem), rjuti. Rukodavalac (-vaoca), posojevalec: rukodače, posojilo. Rnkosad, vinograd, kterega kdo
sam zasadi. Rukotvorina, izdelek rok. Rukovati, ravnati; — se, roke
dajati si. Rukovet (-i), peščica. Rukovoditi, ravnati. Rulja, kup. Rumen, rdeč.
Runjav, runje, v. rutav, rute. Rupa, luknja. Rus, rdeč.
Rušpa, beneški cekin. Rutav, kosmat; rute (mn. ž.),
dlake, kocine. Ružan (-zna, -žno), grd. Ružičast, rdeč kakor roža. Ružiti, grditi, zmerjati. Rvati (-rvem) se, boriti se; rvač, borilec.
S
S, sa, s, z. Saba*, zora. Sablast (-i), pošast. Sablazan (-zni), pohujšanje. Sabor, zbor, cerkveno blagoslov-ljenje (žegnanje); gube; sabo-risati (-rišem), zborovati; sa-borit, gubat, nabran. Sačma*, sekanec (šretelj). Sačura, košara. Sad(a), sedaj. Sadno, rana od sedla. Sadra, gips. Sadžija, urar. Sag, pogrinjalo (Teppich). Sahat* (= sat), ura. Sahibija*, gospodar, posestnik. Sahija*, sel.
Sahraniti, pokopati; spraviti. Sajam (-jma), semenj. Sakagija*, konjska bolezen. Sakat*, pohabljen, pokažen; sa-
katiti, kaziti. Saktisati* (Sem), pogubiti. Salaš, pristava.
j Saletjeti (-tim), napasti. Salt*, sam, samo. Samar, tovar.
Samohran, kdor se sam hrani. Samonik, kar samo požene. Samoteg; »amotegom mljeti, pri
odprti zatvornici mleti. Samotvor, iz enega kosa. Samovlastan (-tna, -tno), samo-
stalen. Samsar, mešetar. Samsov, mesarski pes. Samur*, sobolj. Sanduk*, zaboj.
Sanjkati se, voziti se na saneh. Sanljiv, zaspan. Santa, škrl. Saobčiti, naznaniti. Saoni, sani. Sapun, milo (žajfa). Sara, golenica. Sarač*, sedlar. Saraori, delavci. Sarma*, nadeto zelje. Saruk*, turban. Saslušati, zaslišati. Sasma, prav, popolnoma. Sastajati (-jem) se, shajati se; sastati (-nem) se, sniti se; sa staviti, zložiti. Sastrag, odzad. Sasvim, popolnoma. Sat, v. sahat. Satara*, mesarska sekira. Satariti, izgubiti. Satnija, stotnija (kompanija);
satnik, stotnik. Sav, sva, sve, ves, vsa, vse. Savjest, vest. Savjet, svet.
Savkolik, ves (kar ga je). Sazdati, ustvariti. Sažaliti, pomilovati. Sažeči (-Žezem), sežgati. Sažeti (-žmem), sažimati rame-nima, zganoti, zgibati z ramami.
Sbilja, resnost, resnica, res. Sbiti (abude) se, zgoditi se. Sbog, zavoljo. Sboriti, govoriti.
SBUBATI
49
SKINUTI
Sbubati, skrpati.
Sčeliti se, v. sučeliti se.
Sčepati, zgrabiti.
Sčinjati se, obotavljati se.
Sčučunjiti (scucuriti) se, po-čenoti.
Sdjela, skleda.
Sdjetan (-tna, -tno), noseč.
Sdušan (-sna, -šno), vesten.
Sdvajati (sdvojiti), obupovati (obupati).
Sebeznao (-la, -lo), sebičen.
Sedef*, biserna matica (Perl-mutter).
Sedmica, teden.
Sehir*, čudo; sehiriti (Siniti aehir), ogledovati.
Seisana*, tovorni konj.
Seiz*, konjski hlapec.
Seja, seka, sela, sestra.
Selam (alecim)*, turški, pozdrav.
Seljak, kmet.
Seoba, selitev; seoce, selce, vasica.
Sepaf, košara.
Serašcer*, poveljnik, zapovednik.
Serdar*, okrajni poglavar; ječar.
Sglavak (-vka), člen; sglaviti, zložiti.
Sglob, člen; sglobiti, zložiti.
Sgoda, priložnost; dogodek; sgo-dan (-dna, -dno), priložen, primeren; sgoditak (-tka), zadetek; sgoditi, zadeti.
Sgrada, poslopje.
Sgranov, divji človek; sgranuti se, zdivjati.
Sgrnuti se, privreti.
Sgroziti (sgražati) se, prepasti (prepadati) se.
Sgrtati (-čem), zgrinjati.
Sgruhati se, zgruditi se, zvr-noti se.
Sgrušiti, stolči.
Sgučiti, stisnoti.
Sguriti se, zgrbiti se.
Sgusnuti se, zgostiti se.
Shodan (-dna, -dno), priložen, primeren.
Shvacati (shvatiti), zapopadati (-pasti), razumeti; shvatljiv, razumljiv.
Kječnik hrvatako-slovenski.
Sičušan (-šna, -šno), droben. Siečanj (-čnja), prosenec (januar). Sied, siv.
Sielo, seja, družba. Sieri (mn. ž.) dozdevki. Sievak (-vka), svit; sievati (siev-
nuti), (za) bliskati se. Siguran (-rna,-rno), varen, gotov. Sijaset*, brez števila. Sijavica, bliskanje. Silaziti, shajati.
Siledžija, silnik; silesija, (sila =)
prav velik, prav mnogo. Simit*, pšenični kruh. Sindžilat*, potrdilo. Sindžir*, veriga. Sinija, nizka miza. Sinji, siv. Sinor, meja.
Sinovac (-vca), bratov sin. Sinuti, zasvetiti. Sipiti, prše ti.
Sipljiv, nadušljiv; sipnja, naduha.
Sirac (-rca), hleb sira. Sirak, sirotek. Sirce* (-eta), kis, jesih. Siromah, revež. Sirotinja, revščina, reveži. Sitan (-tna, -tno), droben; sitnica, malenkost; sitničar, kramar; sitniž, drobiž. Sjecati se, spominjati se. Sjeci (stečem), sekati. Sjednica, seja. Sjeguran, v. siguran. Sjenica, senčnica, lopa (uta). Sjeta, otožnost; sjetilo, čutilo;
sjetiti se, spomniti se. Sjetovati = svjetovati. Sjutra, jutri.
Skakavac (-vca), kobilica. Skanjivati se, obotavljati se. Skapati (-pijem), poginoti. Skapčati, spenjati. Skela*, brod, prevozna ladija;
skele, oder. Skičati (-Čim), cviliti kakor prašič; skika, cviljenje. Skinuti, sneti.
4
SKITAČ	50	SMUŠEN
Skitač, potepuh; skitati se, potepati se. Skladište, zaloga. Sklapati, sklepati, zlagati. Sklenica, steklenica. Sklizak (-zka, -zko), spolzek;
sklizati se, drsati se. Sklon, nagnen, naklonjen; skloniti, nagnoti, pripraviti; — se, skriti se. Sklopiti, sklenoti, zložiti. Skoba, kljuka. Skobiti, srečati.
Skolke (vin. ž.), oder (mrtvaški).
Skopac (-pca), koštrun.
Skopčati, speti.
Skorup, smetena.
Skot, živina; zalega; skotan
(-tna, -tnc), brej. Skozan (-zna, -zno), brej (o kozi). Skrhati, zlomiti. Skrižaljka, tabela. Škrob, šterka; skrobiti, šterkati. Skroz, skozi.
Skrstiti (skrščati) n. pr. ruke,
prekrižati, križem položiti Skrušiti, streti; skrušen, potrt. Skucati, (komaj) nabrati. Skučiti, pritisnoti. Skuditi, pograjati. Skunatoriti, v. skucati. Skunjiti se, potuhnoti se. Skup; drag; skupoca, draginja. Skupština, zbor. Skut, rob; skuti, dolnji kraj
srajce. Skvrčiti, skrčiti. Skvrna, oskrunba. Slabina, lakotnica. Sladkiš, sladkarije; sladoled,
Gefrorenes. Slamnjača, Strohsack. Slanica, solnica, solenka. Slati (šaljem), pošiljati. Slavičan (-črna, -enoj, slavohlepeu, slavoželjen; slaviti, praznovati. Slavulj, slavec. Slaziti, shajati, navzdol iti. Sleči (-ženi, -gnem) (ramenima),
z »enoti; — se, privreti. Sledj, slanik.
Slezina, vranica.
Sliepi miš, netopir,
Sljedbenik, privrženec.
Sljepočice (mn. ž), senci.
Sljubiti se, zvezati se.
Sloboda, srčnost; prostost; slo-boditi, spodbujati; sloboština, pravica.
Slog, greda.
Slovka, zlog; slovo, črka.
Slučenina, zveza (v kemiji); slu-čiti se, zgoditi se; zvezati se (v kemiji).
Slutiti, dozdevati se; slutnja, dozdevek.
Službovnik, službeni red.
Smači (smaknuti), sneti; ubiti.
Smagnuti, potrneti.
Smatrati, ogledovati; držati, imeti.
Smedj, rjav.
Smesti (-tem.), ovreti; smetati, ovirati; smeten, zmešan; sme-tenjak, zmešan človek; smet-nja, ovira.
Smicati (-čem), snemati; ubijati.
Smiešiti se, smehljati se.
Smiliti se, dopasti (se).
Smion, srčan.
Smiriti, umiriti.
Smisao (sla), pomen; smisliti' sklenoti; smišljati, izmišljati.
Smjel, srčan.
Smjer, pot; smjeran (-rna, -rno), ponižen; smjerati (smjeriti), namerjati (nameriti), meriti.
Smjestiti, postaviti.
Smočan (-ena, -enoj, masten; smočiti, prigriznoti; smok, prikuha; mast.
Smoriti, utruditi
Smotra, ogled , razgled; smo-triti, zagledati.
Smožditi, zdrobiti, streti.
Smrč (smreka),'*brin.
Smrči (smrknuti), smrkavati se, (z)mračiti se.
Smrskati, zdrobiti, streti.
Smrzao (-zli), mraz.
Smučati se, potepati se; drsati se.
Smušen, zmešan.
SMUTLJIVAC
Smutljivac f-vca), rogovilež, ko-varnik; smutnja, zadrega.
Snači (•djem); snašlo ga, božjast ga lomi.
Snaga, moč.
Snahoditi, zadevati; lomiti (o božjasti).
Snažan (-¿na, -žno), močan.
Snebivati (snebiti) se, v zadrego prihajati (priti); (za)čuditi se.
Snieti (snesem), znesti.
Snimak (-mka), posnetek; sni-mati (snimiti), (po)snemat (-sneti).
Snizati (-žem), sneti z vrvee.
Snositi; trpeti; snosljiv, pre trpljiv.
Sobarica, hišna.
Sobet*, pojedina.
Sobstven, svoj.
Sočiti, zvajati; ovajati.
Sodžbina, plača soku.
Soira*, miza.
Sohe, vile.
Soj*, rod.
Sok, kdor krivca (tata) najde.
Sokač, kuhar.
Sokak*, ulica.
Sokoliti, spodbujati.
Solika, babje pšeno.
Solufe* ("¡n. S.), kodri.
Somun, hleb.
Soriti, podreti; — se, podreti se, razlefci se
Sotona, satan.
Spačka, ovira; pohujšanje.
Spahija*, graščak; spahiluk*, graščina.
Spas, rešitev, odrešenje; (spasi-telj) odrešenih: spasiti («pasti, -sem), rešiti; Spasovo, praznik vnebohoda.
Spavači, spalni.
Spila (spilja), jama.
Splačine (mn. z), pomije.
Spletka, zvijača, kovarstvo.
Spočitati, očitati.
Spojiti, zložiti.
Spolja, zunaj; spoljašnji, zunanji.
Spona, zapona, vez.
STANIČA Spor, nočasen.
Spotači (-taknuti), spoticati
(-čem), očitati. Spram, proti. Sprat, nadstropje. Spratiti, vgnati (v hlev). Sprava, priprava; spraviti, pripraviti, odpraviti. Spravište, zbor.
Sprdati se, posmehovati se;
sprdnja, posmeh. Spreman (-m na,-mno), pripraven;
spremiti, pripraviti. Sproču, proti. Sprovod, pogreb. Spučati (spučiti), speti, zapeti. Spuriti, osmoditi. Sputiti, zvezati, Spuž, polž. Spužva, goba. Sračka, driska. Sravniti, zravnati, primeriti. Srč, hrast.
Srča, steklo; srčali, steklen; srče
(-eta), steklenica. Srčba, jeza. Srčika, stržen, svrž. Srdačan (-čna, -Čno), srčen; sr-
dašce, srček. Sresti (-tem, -tnem), srečati; sre-
tati, srečevati. Srez, okraj. Srh, rob.
Sricati (-čem), zlogovati. Srieš, vinska skorja (Weinstein). Srma*, srebro. Srndač, srnjak. Srnuti, pohiteti. Sročiti, zložiti; srok, vjem, rima. Srpanj (-pnja), mali srpan. Srtati (-čem), hiteti. Srž (srš), svrž, stržen. Stači (staknuti), zgrnoti. Stado, čreda. Staja, hlev. Stajači, prazničen. Stalež (stališ), stan. Stan, statve. J Stanac (-nca), utrjen kamen. ! Stanar, planinar.
i Staniča, piskrec v satovji.
*
STANKA
52 SUNOVRAT(ICE)
Stanka, prenehljaj.
Stanovit; gotov.
Stap, pinja, metilnica.
Starati se, skrbeti.
Starež (-i), starina; starina, starec.
Stas, postava.
Stečaj, sklic (upnikov), (konkurs).
Steči (Sem), dobiti; — se, zgoditi se.
Steon, brej (o kravi).
Stepen, stopinja; stepenice (mn. ž.), stopnice.
Sterati, razprostirati.
Steznik, modrec (Mieder).
Sticati (Sem), zgrinjati; (stje-cati), dobivati; — se, goditi se.
Stiči (atignem), doseči, doiti; priti.
Stid, sram; stidjeti (-dim) se, sramovati se.
Stieg, zastava.
Stih, vrsta (v pesmi), vers.
Stinuti se, strditi se.
Stizati (Sem), dosegati, dohajati.
Stjecati (se), v. sticati (se).
Stočarstvo , živinoreja; stoka, živina.
Stol, miza; stolac (-¿ca), stol; stolar, mizar; stolica, v. stolac; stolnjak, mizni prt.
Stopa, stopinja.
Stopram, stoprv, še le.
Stožer, tečaj; stožernik, kardinal.
Stradati, trpeti.
Straga, zad.
Stran, stranjski, tuj; stranpu-tica, stranska pot.
Stratište, morišče.
Strava, strah.
Stražmeštar (Stra), naddesetnik (Feldwebel).
Stražnji, zadnji.
Strcati, brizgati.
Strelimke, kakor strela; streljana, strelišče.
Strepiti, tresti se, bati se.
Strina, stričeva žena.
Striza, odstrižek sukna
Strmac (-mca), strmen (-i), str- |
mina; strmogled (-gred), žalostna vrba. Strog, oster.
Stropoštati se, zgruditi se. Strovaliti, zvaliti. Stršiti, ščetiniti se. Strug, stružec; strugotina, o-
blanje. Struja, tok.
Struk, stebelce, šopek; postava. Struka, plašč; vrsta (sorta). Strun j a, kozja dlaka. Strvina, mrhovina. Stube (mn. ž.), stopnice. Stublina, otel panj. Stubokom, do tal. Studen (-i), zima; studen (-a, -o), mrzel; studeni, listopad. Stupanj (-pnja), stopinja. Stužiti se, pristuditi se. Stvoriti, ustvariti. Sučeljavati (sučeliti) se, gledati se (z licem — čelom — obr-nen biti proti čemu). Sud, posoda. Sudarati se, vjemati se. Sudbina, osoda.
Sudija, sodnik; sudnica, sodnija. Sudjelovati, delati s kom. Sudjenica, prisojena. Sugare (-eta), črno jagnje. Suhomedjina, zid za ograjo brez
apna; suhonjav, suhoten. Sujevjerje, praznoverje. Sujma, strah.
Sukob, spopad; sukobiti, srečati; — se, srečati se, spopasti se. Suložnica, priležnica. Sulud, prismojen, Sumacan (-ena, -eno), brej (o mački).
Sumoran (-rna, -rno), mračen. Sumpor, žveplo. Suncokret, solnčnica. Sunčarica, vrtoglavost od solnca
(Sonnenstich). Sundjer, goba. Sunetiti*, rezati. Sunovrat(ice), na glavo.
STJOČITI	53
Suočiti, postaviti enega proti drugemu, da si v lice govorita (konfrontirati).
Suparnik, zopernik, protivnik.
Suprasan (sna, sno), brej (o prašiči).
Suproč, suprot, proti.
Sur, siv; surina, suknja.
Surla, rilec.
Surodica, daljni sorodnik.
Survati se, zgruditi se.
Susnježica, sneg z dežjem.
Susreča, srečanje; susresti (-tem, -tnem), srečati; na susret, naproti.
Sustati (-nem), opešati.
Sustiči, sustizati, v. stiči, sti-zati.
Sustopice, za petami; za vrstjo.
Sušten, brej (o kuzli).
Sušti, pravi.
Suton, mrak.
Sutra, jutri.
Suvad, suhljad; suvarak (-rka), suvatka, kos suhljadi.
Suvišak (-ška), prebitek, ostanek; suviše, preveč.
Suvjerica, malo primirje.
Svačiji (-a, -e), čegar si bodi, vsacega.
Svaditi (svadjati) se, spreti (prepirati) se; svadja, prepir; svadljiv, prepirljiv.
Svagda, vselej, zmirom; svagdje, povsod; svakako, na vsak način; svakojak , vsakoršen; svakuda, povsod.
Svanuti, zdaniti se.
Svašta, marsikaj.
Svečar, kdor god praznuje.
Svečenik, duhovnik.
Svedj, svedjer, vselej, zmirom.
Svemir, vesoljen svet.
Svetkovati, praznovati; svetko-vina, praznik.
Svetotajstvo, zakrament.
Sveudilj, vedno.
Svežanj (-žnja), povezek.
Svibanj (-bnja), veliki traven.
Sviči (sviknuti), privaditi se.
ŠENLUK
Svidjati (svidjeti, -dim) se, do-
padati (dopasti). Sviest, zavest; sviestan (-Ina,
-tno), zaveden. Svigdje, povsod. Svilac (-Ica), sviloprejka. Svirala, piščal; svirati, piskati. Svisnuti, počiti. Svita, sukno. Svitac (-tca), kresnica. Svitati (svicem), daniti se. Svitice, (dolnje) hlače; svitnjak, hlačnik.
Svjedočba, spričevalo; svjedo-
čiti, pričati; svjedok, priča. Svjerovati, besedo držati. Svjetina, svet (ljudje). Svjetlucati se, lesketati se. Svjetovnjak, posvetnjak. Svjež, frišen. Svladati, zmagati. Svojak, svak; svojski, (kakor svojega),dobro; svojstvo, vlast-nost; svojta, svojci. Svrab, garje.
Svračati (svratiti), odvračati; — se, ustavljati se, ostajati; svratište, velika krčma, hotel. Svrdao (-dla), sveder. Svrha, konec, cilj. Svrnuti, v. svratiti. Svršetak (-tka), konec; svršiti,
dokončati. Svuda, povsod.
Š
Šajka, ladij a. Šaka, pest. Šalidžija, šaljivec. Sarac (-rca), čaren konj; šarati, pisati; šaren, pisan; šarka, pisana puška. Saraglje (mn. z.), kobila, kozel. Šatra, sejmska prodajalnica. Šav (sva), šiv. Šečer*, sladkor. Šegrt*, rokodelski učenec. Šeher*, mesto. Šenluk*, veselje.
ŠENUTI
Šenuti (razumom), ponoreti. Šeprtlja, izgovarjanje; kdor se
izgovarja. Šereg, četa; šerežanin, orožnik,
žandar. Šestar, šestilo, Zirkel. Sesana*, puška. Šešarica (šešarka), šiška. Šešir, klobuk.
Šetalica (šetaljka), Pendel; še-tati (se), sprehajati se; šetnja sprehod. Seva, škorjanec. Sevrdati, nestanoviten biti. Ševrljuga, v. seva. Šibika (šibljika), šiba. Sicar*, dobiček, plen. Sija, zatilnik. Sik, loš, zlate pene. Šikara, šikarje, grmovje. Šikati, zibati; (-čem), sičati. Šiljak (-Ijka), špica; šiljast
špičast. Siljati (-Ijem), pošiljati. Šiljeg, mlad oven. $imšir, zelenika (pušpan). Šinuti, udariti (s šibo). Sipak (-pka), margarana, grana tovo jabolko; jagoda od ba-bjega zoba. Sira*, mošt.
Šišarica (šišarka), šiška. Šišati, striči, rezati. Sišmiš, netopir. Skakljati, šegetati. Skanjac (-njca), kragulj.
Skloca, pipec; šklocati, hlastati. Skolj, otok.
Škopac (-pca), koštrun. Skrabica, skrinjica. Škrebetaljka, ropotulja. Škrge (mn. ž.), ribja ušesa. Skrgutati (-čem), škripati. Škrob, šterka. Skrt, skop. Škuda, tolar, kulj, koštrun. kulja, luknja. Sljaka, v. štaka.
I	ŠUŠTATI
Šljuka, kljunač.
Sljunak (-nka), debel pesek, prod,
Smrk, brizgalnica; ščepec, ošča-pek (tobaka); šmrkati, nosljati (šnofati).
Sogor, (= nemški Schwager)
v svak, šurjak.
Sokac (-kca), katoličan.
Spag, žep.
Spilja, otlina, jama.
Sprih, sekanci (šretlji).
Stagalj (-glja), skedenj.
Štaka, krevlja (bergla).
Stampa, tisk; štamparija, tiskar
v niča; štampati, tiskati.
Štap, palica.
Stedionica, hranilnica; štedjeti (-dim), hraniti, varovati; šted-ljiv, varčen; štednja, varčnost; štednjak, Sparherd.
Šteta, škoda; štetovati, škodo trpeti.
Štičenik, branjenec, varovanec.
Stilac (-oca), čitalec; štiti, či-tati.
Štititi, braniti, varovati; štitnik, skrbnik (tutor).
Štivo, berilo.
Što, kaj, kar; štogod(j), karkoli, nekaj; štošta, marsikaj.
Štrcalica (štrcaljka), brizgalnica.
Štrk, štrkalj ( kija), obad, bren-
v ceJj-
Štrojiti, rezati, skopiti.
Stucati se, kolcati se.
Šubara, kučma.
Suga, garje; šugav, garjav.
Šukunbaba, praprababa; šukun-djed, prapraded.
Šuljevi, zlata žila.
Šuma, gozd, hosta.
Šumati se, plaziti, krasti se.
Šupalj (-pija, -pije), otel; šup-ljak, prazna glava; šupljikast, luknjast.
Šura, šurjak, ženin brat.
Šurka, šala.
Šušanj (-šnja), listje.
Šušav, brez rogov.
Suštati (-lim), šumeti.
f
ŠUT
Šut, v. šušav. Suvak, levičnik. Švalja, šivilja.
T
Ta, sej.
Tabak, pola (papirja). Taban, podplat. Tabati, stopati. Tačka, natič, kol. Tačke (mn. ž.), samokolnica, voziček. Tada, tedaj, takrat. Tam', obrok (hrane). Taj, ta. Taki, takoj.
Taki (broj), ravno (število). Takodjer, tudi.
Talac (taoca), porok, zastavljenee. Talas, val. Taliti, topiti.
Taljige (mn. ž.), voz za enega
konja. Talog, gošča. Taman*, ravno. Tamaniti, pokončovati. Tamjan, kadilo.
Tamnica, ječa, zapor; tamno-
vati, v ječi biti. Tane* (-eta), svinčenka, kugla. Tanjir (tanjur), pladenj, krožnik Taraba*, ograja od desk. Tarac(a), tlak; taracati, tlak delati.
Tarnice (mn. ž.), težak voz. Tašt, tešč; ničemuren. Tava*, ponev. Tavan*, podstrešje. Tavnica, v. tamnica. Te, ter.
Tecivo, tečevina, pridobitek; teči,
dobivati; trajati. Teg, poteg; težina; setev; te-gleči n. pr. vol, kteri vleče, kteri je uprežen; teglica, buča, zajemalo (der Heber); tegliti, vleči; tehtati. Tegoba, teža, težava. Tek, teke, še le, samo. Teklič, hitri sel.
55	TORLAK
Telal* , oznanjevalec; telaliti,
oznanjevati. Temelj, osnova, podstava. Tepati, jecljati. Tepsija*, ponev. Teret, breme, tovor. Testerati, piliti, žagati; testere
(-eta), pila, žaga. Testir*, dovoljenje. Tetiva, kita. Tetošiti, gojiti, rediti. Teturati, opotekati se. Tezulja, tehtnica (vaga). Težatni dan = težatnik, delavnik; težiti, obdelovati. Težiti, hrepeneti; tehtati (va-
gati); težnja, hrepenenje. Tičiti se, podrastke poganjati. Tielovo, praznik sv. rešnjega to-lesa.
Tiesak (-aka), tlačilnica (preša),
tieštiti, tlačiti (prešati). Tiganj, koza. Tikva, buča. Timariti, česati, čohati. Timor, skala. Tinjati, tleti.
Tinji; z a tinji čas, na enkrat. Titrati, migljati; — se, norčevati se Tjelovježba, telovadba. Tjeskoba, tesnoba, strah. Tješiti, tolažiti. Tko, kdo, kdor.
Tlapnja, bledenje; tlapiti, blesti. Tmuša, tema. Tobolac (-Ica), mošnja. Tobože, češ.
Tocilj, brus; tociljati se, drsati se. Točak (-Čka), kolo. Tok, nožnica.
Toke* (mn. ž.), srebrne plošče
na prsih. Tolič, v. otolič. Toljaga, gorjača Toprv, še le. Topuz*, bat, cep. Tor, pletena ograja za živino;
toriti, srati. Torlak, bahač.
TOSKATI
56
UDOBAN
Toskati, nazaj rinoti.
Tovan (-vna, -vno), debel, rejen ;
toviti, rediti. Trag, sled. Trajati (-jem), trpeti. Tralje (mn. ž.), krpe, cunje. Trampiti, zamenjati. Trapi ti, trpinčiti. Travanj (-vnja), mali traven. Tražbina, terjatev; tražiti, iskati,
terjati. Trčati (-čim), leteti. Treptati (-čem), pomežkovati; treptjeti (-tim), migljati, bli-ščati (se). Trešnja, črešnja. Trgnuti, potegnoti. Trh, breme, tovor. Trice (mn. ž.), otrobi; (tričarija)
čenčarija. Triem, lopa, veža. Trklja, kol. Trljati, treti, drgnoti. Trnokop, rovnica. Tinuti, gasiti. Trnuti, otrpnoti. Trojaci, binkošti. Trom, težak, len. Tronuti, genoti. Troska, žlindra. Trovati, ostrupiti. Trpati, mašiti, tlačiti. Trpeza, miza. Trs, trta; trsje, vinograd. Trsiti se, skrbeti, truditi se. Truba, trublja, trompeta. Trud, kresilna goba. Trudan (-dna, -dno), noseč: tru-dovi, popadki, porodne bolečine.
Truhlež, trohnoba; truhliti (truhnuti), trohneti; truo
(truhla, truhlo), trohljiv. Trun, mrva; truniti, trositi. Trvenje, trenje.
Trzati (-zem), trgati, potegovati;
— se, dramiti se. Tucak, berač. Tučak (-čka), tolkač. Tudj, tuj; tudjinac (-nca), tujec. Tug*, konjski rep.
Tuka, pura; tukan, puran. Tulum*, meh. Tumačiti, razlagati. Tumarati, tavati, potikati se. Tunja, kutina. Tur, dal hlač mej nogami. Turad (-i), Turki. Turati, metati, rivati. Turpija*, pi!a.
Tutanj (-tnja), tutnjava, bobnenje; tutnjiti, bobneti. Tuviti, pomniti. Tvar, snov. Tvor, dihur.
Tvor, delo; tvorac (-rca), stvarnik; tvoriti, delati; tvornica, fabrika. Tvrdica, skopuh. Tvrdka, firma.
TJ
U, v, pri, od. Uapsiti, zapreti. Ubav, lep.
Ubariestiti. v. obaviestiti. Ubitačan (-čna, -Čno), poguben. Ublažiti, potolažiti. Ubrus, robec. Učati (-čim), tuliti, rjuti. Učenik, učenec. Učestati, pomnožiti se. Učestnik, deležnik; učestvovati, vdeleževati se; učešče, vde-ležba.
Učinak (-nka), delo, nasledek;
učiniti, storiti. Učtiv, priljuden. Uči (udjem), vniti. Udati, omožiti. Udav, kača velikanka. Udes, osoda; udesiti (udešavati), narediti (narejati); srečati (srečevati). Udica, vodica, trnek. Udieliti, podeliti. Udilj, vedno.
Uditi, razrezovati; škodovati. Udjelak (-dioka), miloščinja. Udoban (-bna, -bno), priročen, zložen, ugoden.
UDVOEAN
57
UŠTRB
Udvoran (-ma, -rno), postrežen; udvoravati se, prikupovati se, prilizovati se; udvorica, pri-lizovalec.
Ugadjati, vstrezati; vbirati.
Ugar (-i), praha.
Ugarak (-rka), ogorek.
Uglaviti, vsaditi; sklenoti.
Ugljen, ogel; ugljevlje, ogelje.
Ugnjetavati, pritiskati.
Ugoditi, vstreči.
Ugor, jegulja.
Ugorak (-rlca), kumara.
Ugursuz*, malopridnež.
Uhar, korist, dobiček.
Uhoda, ogleduh; uhoditi, ogledovati.
Uholaža, štrigla.
Ujamčiti, pripeti.
Ujamčiti, za poroka vzeti; — se, postaviti se za poroka.
Ujati (-jim), tuliti, rjuti.
Ujedno, vkupe.
Uka, vpitje; ukati (-učem), vpiti; pihati (hukati).
Ukinuti (ukidati), odpraviti, ovreči; utrgati.
Ukloniti, odstraniti; — se, umek-noti se.
Uklopiti, vtisnoti.
Ukočiti se, otrpnoti.
Ukopnica, mrtvaška obleka.
Ukosnici, okrasilne verižice za vlase.
Ukrcati, naložiti; — se, stopiti na ladijo.
Ulagivati se, prilizovati se.
Ulak*, hitri sel.
Ulaz, vhod; ulaziti, vhajati, prihajati.
Ulažica, prilizovalec.
Uličiti, olikati; — se, napraviti se.
Ulište, panj; uljevi, bčelna zalega.
Ulozi, trganje, protin.
Umači (umaknuti), niti.
Umah, takoj.
Umalo, skoro.
Umicati (-čem), uhajati.
Umiljat, mil.
Umječe, umetnost.
Umoran (-ma, -rno), truden.
Unakrst, navzkriž.
Unatoč, kljubu.
Unieti (-netem), vnesti.
Unovčiti, v denar spraviti.
Upala, vnetje.
Upanjiti se, osnpnoti se.
Upeti (-pnem), upinjati (-njem)
se, upreti, upirati se. Upotrebiti, porabiti. Uprava, vodstvo: upravljati, ravnati; upravo, prav, ravno. Uraniti, zgodaj vstati. Ured, urad. Ures, olepšava. Urlikati (-čem), tuliti. Urnebes, bobnenje. Uročiti, določiti. Urota, zarota. Urvina, strmina. Usebina, obseg. Usidjelica, staro dekle. Usjev, setev. Uskoriti, pospešiti. Uslov, pogoj.
Uslužan (Sna, Sno), postrežen. Usniti (se), sanjati (se); usnuti,
zaspati. Usov, plaz, lavina. Uspievati (uspjeti, -ijem), napredovati, dosegati. Uspomena, spomin. Usrdan (-dna, -dno), prisrčen; postrežen; usrdje, prisrčnost; postrežnost. Ustaša, upornik; ustati, upreti se. Ustava, zatvornica. Ustopice (ustopce), za petami
za vrstjo. Ustrojiti, uravnati, urediti, narediti.
Ustručavati se, obotavljati se. Usud, osoda; usuditi, določiti;
— se, predrznoti se. Ušara, sova.
Uši (usiju), ušesa. Uškati, dražiti Uštap, ščip.
Uštipak (-pka), krof (jed). Uštrb, prikrata, škoda.
UTALOŽITI	58	VARAKATI (SE)
Utaložiti, potolažiti. Utaman, zastonj. Utanačiti, določiti. Utega, modrec (Mieder). Utez, teža (za mero drugih reči). Utirati, brisati. Utišati, potolažiti (se). Utjecaj, upliv; utjecati, upli-
vati. Utjeha, tolažba. Utjeloviti, vtelesiti, vdružiti. Utočište, pribežališče. Utok, pritožba. Utrenik, cesta. Utrina, travnik. Utrkivati se, dirjati za stavo. Utroba, drob.
Utuviti, zapomniti; u glavu, vti-snoti.
Utvara, dozdevek, prikazen; utva-rati (utvoriti) se, (do)zdeti se. Uvala, dolina, sedlo (mej gorami). Uvažiti, preudariti; ceniti. Uviek, vedno. Uvjerica, primirje. Uvjeriti, zagotoviti, prepričat'. Uvjet, pogoj. Uvježbati, izuriti. Uvojka, koder.
Uvreda, razžaljenje; uvriediti,
razžaliti. Uvrsti (-zem), vdeti. Uvršan (Sna, -šno), z vrhom. Uz, gori, nazaj, zraven, o(b). Uza, ječa.
Uzaci f-djem), vspeti se. Uzagrebce, v skok. Uzajmiti, na posodo vzeti, — dati. Uzalud, zastonj. Uzamance, za vrstjo. Uzaptiti, zarubiti, zapreti. Uzastopce, za vrstjo. Uzašašce, vnebohod. Uzbrdica, strmina; uzbrdo, navkreber. Uzburkati, vznemiriti. Uzdarje, povračilo za dar. Uzdati se, zaupati. Uzduh, zrak. Uzduž, po dolgem, ob. Uzet, mrtvouden.
Uzgred, mimo grede.
Uzhititi, očarati.
Uzica, vrv.
Uzimati, jemati.
Uzkrs, velika noč; uzkrsnuti,
vstati, obuditi (od mrtvih). Uzlaz, vspenjanje; uzlaziti, vspe-
njati se. Uzletjeti, kvišku poleteti. Uzmaci (-maknuti), uzmicati (Sem), umeknoti (umikati) se. Uznik, jetnik.
Uznosit, navdušen; uznositi se,
napihovati se. Uzporediti, primeriti; uzporedo,
eden zraven drugega. Uzpraviti, po konci postaviti. Uzpregnuti, uzprezati (Sem),
zadržati, zadrževati. Uzprkos, kljubu. Uzput, mej potjo, gredoč. Uzrujati, razdražiti. Uztrajati (-jem), trpeti, prenašati. Uztrpjeti (-pim) se, potrpeti. Uztuk, zavračilo, pomoč. Užas, groza, strah. Užditi, užeci (Sežem), užgati. Uže (-eta), vrv.
TT
Va, v; va viek, vedno. Vaditi, jemati (iz česa). Vaj, ioj!
Vajat, klet, shramba.
Vaj da*, korist.
Vajkada, oi nekdaj.
Vaj me, joj meni!
Vala*, res, gotovo.
Valjak (-Ijka), valjar.
Valjan, veljaven, dober, priden;
valjati, veljati valja, treba je. Valjda, brž ko ne. Valjuška, cmok. Van, ven, zunaj, razun; vani (vanka) zunaj; vanjski, zunanji ; vanjština , zunanjost; vanredan (-dna, -dno), izreden. Vapaj, vpitje ; vapiti, vpiti. Varak* (-rka), loš, zlate pene. Varakati (se), ugibati se.
VARALICA
59
VLAST
Varalica, goljuf; varancija, goljufija; varati, goljufati. Varenika, toplo, sladko mleko. Varganj, goba, gliva. Variti, Kuhati; varivo, sočivje;
prikulia; varjača, kuhača. Varka, goljufija. Varmedja, županija. Varnica, iskra Varoš* (-i), mesto. Vasioni aviet, vesoljen svet. Vaskrs, v. uzkrs. Vasmir, vesoljen svet. Vaš (-i), uš. Vašar, semenj. Vaška, pes.
Vatra, ogenj; vatralj, lopatica. Vavoljak (-Ijka), svalek. Vazam (-zmaj, velika noč. Vazda, vedno. Vazduh, zrak. Važiti, veljati. Večeras, nocoj.
Ved, uže; ali; več ako, razun če;
večma, bolje. Vedja, obrv. Veka, meketanje. Vekšinjom, veči del. Vela, vrsta (sorta). Vele, mnogo; vrlo Veljača, svečan. Velji, velik.
Veo (vela), ten, zagrinjalo. Veoma, vrlo. Vepar (-pra), merjasec. Verati (-rem), skrivati; — se,
skrivaj okolo hoditi. Veresija, upanje. Vergija*, davek. Verugati se, viti se, zvijati se. Vesti (-zem), štikati (sticken); I
vez, štikarija. Vičan (-čna, -čno), navajen. Vidati, zdraviti. Vidik, pogled, razgled. Vidjelo, luč.
Viečati, posvetovati se; viece.
svet; viecnik, svetovalec. Vieno, dota.
Vijača, vevnica; vijalište, kjer volkovi tulijo; vijati (-jem),
vejati; snežiti; tuliti; vijavica, metenje.
Vijor, vihar; vijoriti se, vihrati.
Vijugati se, viti se.
Vikati (vicem), vpiti.
Vilaet*, dežela.
Vildiš*, slonova kost.
Vilica, čeljust.
Viljev, slonov.
Viljuške, vilice.
Vinjaga, vinika.
Vinko Lozid, vino od lože (trte) (v šali).
Vinuti se, zavihtiti se.
Viriti, lukati.
Visibaba, zvonček.
Viška, rzgetanje; vrisk.
Višak (-ška), ostanek, presežek, prebitek; više, več; višnji, najviši.
Vi tak (-tka, -tko), šibek, tenek.
Vitice (mn. ž.), kodri.
Vitilj, v. fitilj.
Vitlati, mahati; goniti.
Vižle (-eta), pes prepeličar; vi-žliti, zijati.
Vjedja, obrv.
Vjenčati, poročiti.
Vjera; zvestoba; upanje; vjeran (-rna, -rno), zvest; vjerenica, zaročnica; vjeresija, v. veresija; vjeriti, izsnubiti; — se, zaročiti se; vjerovnik, upnik.
Vješala (mn. sr.), vislice; vje-šati, obešati.
Vješt, umen, izveden, sposoben, spreten; vještak, izvedenec; vještica, čarovnica.
Vjetrenjača, veterni mlin; vevnica ; vjetrenjak, nestano-vitnež.
Vježba, vaja; vježbati, vaditi.
Vlade, klasje (vlat, klas).
Vlaga, moča.
Vlah, človek pravoslavne vere,
Brb
Vlast, oblast; vlastan (-tna, -tno), pooblaščen; vlastelin (mn vla-stela) , graščak , plemenitaš; vlastit, vlasten, svoj; vlasti-tost, vlastnost.
VLASULJA
60
ZANIETI
Vlasulja, baroka. Vlašiči, gostosevci (zvezde). Vlažan (-zna, -žno), moker. Vode, ovočje, sadje; vodka, sadno
drevo; vodnjak, sadni vrt. Vodenica, mlin. Vodjice (mn. ž.), vajeti. Vojna, vojska. Vojno, mož, soprog. Vojska, vojaki, armada. Volij, rajši; voljeti, rad (rajše)
imeti. Voštan, voščen.
Vrač, vedež; zdravnik; vračati, vedeževati; vračiti, zdraviti. Vran, črn. Vratiti, vrnoti.
Vrcati, brizgati, odletovati; — se,
gibati, metati se. Vrebati, prežati. Vrelo, vrelec, izvirek, studenec. Vreva, vrenje, mrgolenje, gneča. Vrhnje, smetena. Vrieči (vršem), vršiti. Vriedjati, žaliti. Vrieme, čas. Vrkati, šuntati. Vrlet (-i), strmina. Vrljati (vrludati), klatiti se. Vrndati, debelo presti; blebetati. Vrpca, vrvca, trak. Vrstan (-tna, -tno), izvrsten, sposoben. Vršnjak, vrstnik. Vrtlog, vrtinec. Vrutak (-tka), v. vrelo. Vrvjeti (-i™), mrgoleti. Vucibatina, klatež. Vučac (-čca), snet.
S
Zabašuriti, potlačiti, skriti. Zabezeknuti se, osupnoti se. Zabit (-i), samota. Zabluda, zmota. Zaborav, pozabljenost; zabora-van (-tma, -vno), pozabljiv; zaboraviti, pozabiti. Zabuniti, osupnoti, zmotiti. Zabušiti, potlačiti; zadeti. Začeče, spočetje; začeti, spočeti.
Začelje, vrh mize. Začepiti, zamašiti. Začina, zabela; začiniti, zabeliti. Zaci (zadjem), zaiti. Zadaca (zadatak, -tka), naloga. Zadah, neprijeten duh. Zadievati, zadirkivati, dražiti. Zadjevica, prepir. Zaduhati se, zasopsti se. Zadužbina, kar kdo sezida ali naredi za zveličanje svoje duše. Zagaliti, razgaliti. Zaglaviti, zagvozditi; dokončati;
poginoti. Zagonetati (-¿em), uganke, zastavice zastavljati; zagonetka, uganka, zastavica. Zahod, stranišče. Zahvalan (-In,a, -Ino), hvaležen. Zaimati, na posodo jemati, dajati. Zaira*, živež. Zaista, zares. Zajam (-jma), posojilo. Zajednica, vkupnost, družba. Zajedno, vkupe. Zaklon, zavetje; zakloniti (za-klanjati), (o)braniti; — se, (sjkriti so. Zaklopac (-pca), pokrov; zaklo-piti (zaklapati), pokriti (-kri-vati).
Zakon, vera; postava.
Zakuka, zavinek.
Zalaziti, zahajati.
Zaliha, zaloga.
Založiti, zastaviti.
Zaludan (-Ana, -dno), prazen.
Zalupati, zabiti.
Zalutati, zaiti.
Zamači (-maknuti), obesiti.
Zaman, zastonj
Zamašaj, mahljaj; važnost; za-mašan (-Sna, -šno), važen, velik. Zametak (-tka), zarodek, klica; zametati (-¿em), zametnuti, začenjati, začeti. Zamietiti, opaziti. Zamrsiti, zaplesti. Zanat*, rokodelstvo. Zanieti (-nesem), navdušiti; zanosit, navdušen.
ZANOVIETATI
61
ŽAO
Zanovietati, kvasiti. Zao (zla, slo), hudoben. Zapara, soparica. Zaporka, oklep.
Zaprdivati, z vprašanji nadlegovati. Zapreka, ovira.
Zapremiti (zapremati), zasesti, zavzeti.
Zapt*, strahovanje; zaptiti, u-
strabovati. Zapučiti (-pueati), zapeti. Zapušač, zamašek, čep; zapušiti,
zamašiti. Zar, ali?
Zaravanak (-tika), ravan v gori. Zarobiti, v sožnjost odpeljati. Zaroniti, potopiti se. Zaselak (-oka), pristava. Zasjeda, prežanje; zasjedati
(-sjesti), prežati. Zastava; dno mize. Zastor, pregrinjalo, zavesa'. Zašto, zakaj? ker. Zateči (zatjecati, -čem) se, obljubiti (obetati). Zatočiti, zapreti Zatočnik, kdor se zateče, obveže ; junak.
Zatomiti, zatajiti, ukrasti; za-
treti, uničiti. Zator, zatir, pokončanje. Zatvor, zapor; zatvoriti (zatva-
rati), zapreti (zapirati). Zaudarati, dišati. Zavaditi, razpreti. Zavičaj, dom, domovina. Zavidan (-dna, -dno), nevoščljiv;
zavist (-i), nevoščljivost. Zavjera, zarota; zavjeriti se,
priseči, obljubiti, zarotiti se. Zavjet, obljuba; zavjetovati se,
obljubiti se. Završiti, dokončati. Zbilja, v. sbilja. Zbiti se, v. sbiti se. Zboriti, v. sboriti. Zbubati, v. sbubati. Zdjela, v. sdjela. Zec, zajec. Zemljak, rojak.
Zglobiti, v. sglobiti.
Zgoda, v. sgoda.
Zgrada, v. sgrada.
Zievati, zijati, zdehati se.
Zimus, te zime.
Zjenica, punčica.
Zlikovac (-vca), malopridnež, hudobnež, hudodelec; zločest, malopriden, hudoben; zločin, hudodelstvo; zlorad, škodoželjen; zlotvor, hudodelec.
Zmija, kača.
Značlti, pomeniti; znak, znamenje.
Znaličan (-čna, -čno), radovoden.
Znamenit, imeniten.
Znoj, pot.
Zob (i), oves.
Zobun, oprsnik.
Zolja, osa.
Zor*, sila; zoran (-rna, -rno), silen.
Zova, bezeg.
Zraka, žarek.
Zublja, baklja.
Zujati (-jim), brenčati.
Zulum*, nasilje.
Zuriti, zijati, zijale prodajati.
Zvanica, povabljenec.
Zveka, zvonjenje, glas.
Zvekan, trap.
Zveket, brenkanje; zveketati (-čem), brenkati.
Zvekir, obroček, trkalce (na vratih).
Zviznuti, zažvižgati.
Zvrčak (-čka), volk (igrača); zvrčati (-čim), brenčati.
Zvuk, zvonjenje, glas; zvučiti, zvoniti, glasiti se.
Ž
Žacati se, bati se.
Žalfija, žajbelj.
Zaliti, obžalovati; -se, tožiti se.
Žamor, šum, hrup.
Zao, žal; žao mi je na koga, jezen sem; žaobina, denarna zastava.
ŽAPATISE
62
ŽVATATI
Žapati se, sramovati se. Žar, žerjavica: žara, urna; ža-
rilo, drog. Žban, škaf, vedro. Zbuka, omet (frajh). Žbun, v. džbun Zdral, žerjav. Zdrieb, kocka. Ždrielo, klanec.
Žeci (žežem), žgati; žega, pripeka. Zenar , babjak, babež; ženik,
ženin; ženka, samica. Zesta, alkohol; žestiti se, jeziti „ se; žestok, hud. Zganica, žganje. Zgaravica, zgaga. Žica, konec; drat; struna. Žice, življenje. Žid(ov), Jud.
Židak (-dka, -dko), redek. Žigosati (-Sem), vžigati znamenje
(žig); sramotiti, grajati. Žik, loš, zlate pene. Žir, želod; žiriti, hraniti z želodom.
Žitak (-tka), življenje, živež.
Žitelj, stanovalec. | Živa, živo srebro. Živad (-i), perotnina. Živica, živa meja, šefi. Živoder, konjedirec. Život, življenje; životariti, živa-v riti, revno živeti. Životinja, žival. Žižak (-žka), luč. Žmiriti, pomežkovati; žmuriti,
mežati. Žohar, ščurek.
Zrtva, darilo; žrtvenik, oltar;
žrtvovati, darovati. Zrvanj (-vnja), žrnek; žrvnjati, žrniti.
Zuber (žubor), šumljanje; žu-
boriti, šumljati. Žudjeti (-dim),hrepeneti; žudnja, v hrepenenje.
Žumanac (-nca), rumenjak. Zuriti se, hiteti. Žut, rumen; žutica, zlatenica. Žvale (ran. ž.), uzda; žvalo, žrelo. Žvatati (žvakati) (-čem), žvečiti.
Zemljopisna imena.
Bag, Carlopago. Bakar, Buccari. Bar, Antivari. Beč, Dunaj.
Blatno jezero, Plattensee. Brač, Brazza. Budim, Ofen. Cavtat, Bagusa vecchia. Cres, Cherso. Črna gora, Monte negro. Cakovac, Csakaturn. Djakovo, Diakovar. Drač, Darazzo. Dubrovnik, Bagusa. Dunaj (Dunav), Donava. Erdelj, Siebenbürgen. Gjur, Eaab. Gruž, Gravosa.
Hvar, Lesina. Jakin, Ancona. Karlovci, Karlowitz. Kiseg, Giins. Kološvar, Klausenburg. Kopar, Capodistria. Košice, Kaschau. Kotor, Cattaro. Kraljeviča, Portore. Križevac (Križevci), Kreuz. Krk, Veglia. Labin, Albona. Lastovo, Lagosta. Leš, Alessio. Lošinj, Lussin. Misir, Egipt. Mletci, Benetke. Mljet, Meleda.

Napulj, Neapel.
Neretva, Narenta.
Nižidersko jezero, Neusiedlersee
Novi, Oastelnuovo.
Novi sad, Neusatz.
Ocinj, Dulcigno.
Omiš, Almissa.
Osiek, Esseg.
Osor, Ossero.
Ostrogon, Gran.
Pec, lpek.
Pečuh, Funfkirchen. Plominj, Fianona. Poreč, Parenzo. Požun, Pressburg. Pulj, Pola. Pulja, Apulija. Rieka, Fiume. Senj, Zengg. Sibinj, Hermannstadt. Skadar, Scutari.
Skradin, Scardona. Slunj, Sluin. Smederevo, Semendria. Solin, Salona. Solun, Thessalonich. Spljet, Spalato.
Stolni Biograd, Stuhlweissen-
burg. Sriem, Sirmien. Subotica, Maria Theresiopel. Subotište, Steinamanger. Šopronj, Oedenburg. Stavnica, Schemnitz. Tisa, Theiss. Ulčin, Dulcigno. Veliki Varadin, Grossivardoin. Vis, Lisa. Zadar, Zara. Zemun, Semlin. Žumberak, Sichelburg.
Bartol, Jernej. Benko, Benedikt. Božidar, Teodor. Cvjetko, Florijan. Ciril (Čiro), Ciril. Danilo (Dane), Daniel. Dimitrija, Demetrij. Gjuro (Gjorgje), Jurij. Hinko, Henrik. Ilija, Elija. Isus, Jezus. Ivan, Janez. Jaga, Agata. Jakša (Jaso), Jakob. Jelena (Jelka), Helena. Jelisava, Elizabeta. Jerolim (Jerko), Hieronim. Kosta, Konstantin. Krsto, Krištof. Lavoslav, Leopold. Ljubica, Amalija.
imena.
Maca, Mara, Marija. ¡ Manojlo (Mane), Emanuel. Mihovio (-Ha), Mijat, Mijo, Miško,
Mišo, Mihael. Mirko, Emerik. Mito, v. Dimitrija. Ognjeslav, Ignacij. Pero, Peter. Euža, Rozalija. Slavoljub, Eduard. Srečko, Feliks. Skender, Aloksander. Vatroslav, Ignacij. Vjekoslav, Alojzij. Vuk, Wolfgang. Zlata, Avrelija. Zlatko, Avrelij. Zeljko, Desiderij. Žiga, Sigismund. I Zivko, Vitalis.



Bi H





■
■
t
;


■




Izvadak iz pravila „Matice Hrvatske".
Smjer i sredstva.
§. 1. Dosadanje družtvo „Matica Ilirska" zvat če se „Matica Hrvatska", na koju prelaze sva imovinska prava i obveze „Matice ilirske", te kojoj je poglaviti smjer:
a) šiiiti koristne nauke, na koliko nespadaju na strogo znan-stvenu i pučku knjigu; b) unapredjivati hrvatsku liepu knjigu (beletri-stiku); auza to prema dosegu sredstva: c) unapredjivati gla-sbenu i likovnu umjetnost (slikarstvo i kiparstvo); d) podpomagati domače zaslužne pisce i umjetnike, a ponajprije članove ovoga družtva na književnem radu i na nevolji; e) namicati pomoč njihovim udovicam i sirotam.
§. 2. Sredstva su „Matici Hrvatakoj":
a) kamati od glavnice; b) godišnji prinosi članova radnika i prinosnika; c) prihodi od razprodaje izdanih knjiga, od čitačih i drugih zabava; te napokon d) darovi.
Članovi, njihova prava i dužnosti.
§. 3. Članovi su „Matice Hrvatske":
a) Zakladnici (utemeljitelji), koji na jedanput ili na deset rokova za pet godina platiše ili plate u družtvenu blagajnu 50 for. a. vr. ili ako su juristične osobe (knjižnice, škole, čitaonice itd.) 100 for. a. vr. Izni-mice može svaka pučka škola siromašnijih občina postati zakladnicom „Matice Hrvatske" uz prinos od 50 for. a. vr., ako politička oblast to siromaštvo potvrdi. b) Radnici, koji ako nisu zakladnici, plačaju svake godine 3 stot. prinosa, te koji se osim toga obvežu unapredjivati smjer družtva svojom književnom ili umjetničkom radnjom, čitanjem na zabavah, zajedničkim radom u strukovnih odborih ili inim načinom prama ustanovam §. 1. c) Prinosniei, koji plačaju svake godine 3 fr. prinosa, a nikakve se druge dužnosti nepodhvačaju. d) Počastili članovi, koji nisu ni zakladnici ni plačujuči radnici, ni prinosniei „Matice Hrvatske", ali se ipak odlikuju književnim ili umjetničkim radom, ili kojim drugim načinom u pomoč pritječu ovomu družtvu, te koji se na predlog književno-umjetničkoga odDora u glavnih skupštinah imenuju.
§. 6. Zakladnici koji nisu voljni svoga prinosa na jedan put izpla-titi, a i radnici obvezuju se pismeno, da če se ustanovam§. 3. odužiti.
§. 7. Tko šest mjeseci poslije pismene opomene dospjela obroka neplati, prestaje biti članom „Matice Hrvatske" i lišava se prava, koja mu kao „Matičaru" pripadaju.
§. 10. Zakladnici, radnici i prinosnici dobivaju dok živu, a juri-stične osobe dok kao takove obstoje, sve knjige, koje družtvo svojim troškom izdaje, bezplatice; samo ako bi troškovi izdavanja bili veliki, platiti če „Matičari" dielomičnu kupninu, koju za svaku knjigu ustanovi zajednički odbor. Trošak odpreme namirivat če oni „Matičari", koji tim putem dobivaju knjige.
Opazka. Da se olakša pristup u družtvo, imade „Matica" u svib večih mjestih svoje povjerenike, kojim se prijaviti valja, te u opredi<yjeno vrieme prinos uplatiti.
Članovi dobivaju svekolike „Maticom" izdane knjige preko gg. po-vjerenikft, kojim treba razmjerno danadoknade poštarinu, skopčanu b pošilikom.
Knjige „Matice" se absolutno nikomu nešalju, koji nije ili svoj utemeljiteljni ili godišnji prinos uplatio, a povrh toga u pogledu utemeljitelja drži se strogo §. 7. družtvenih pravila.
Svake godine, iza kako se sve onogodišnje knjige „Matice" druž-tvenim povjerenikom dotično članovom dostave, oglasi ge u novinah, da su knjige , Matice" svim članovom odaslane, i opredieli ujedno vrieme reklamacije, ako koji član slučajno nebi bio dobio sebi pripadajuče knjige, da je uzmogne ili kod dotičnoga družtvenoga povjerenika ili kod družtva potražiti. Tko u opredieljeno vrieme reklamacije ili u povjerenika ili u družtva sebi pripadajuče knjige nepotraži, nema je prava više iza toga vremena tražiti, i „Matica" neuvažuje kasnije reklamacije radi nedobivenih knjiga.
Ako je u bližini kojega „Matičina" povjerenika ili člana boje poveče mjesto ili okolica, boja nema povjerenika, a bilo bi izgleda, da tamo pristupi „Matici" više članova, neka se to dojavi družtvenomu blagajniku, i ujedno naznači pouzdanu i rodoljubivu osobu, koja bi voljna bila dužnosti povjerenika na sebe uzeti i sdušno vršiti.

Nakladom
„MATICE HRVATSKE"
izašle su sliedeče knjige:
1.	Vraz Stanko: Djela. Svezdk 2—5 (prvoga svezka više neima)	for.	4.—
2.	*Osvetnici: L Obrenov...............—.20
m. Boj turški i črnogorski 1862.....„	—.40
3.	*Mesič: Život Niiolo Šubica Zrinskoga.........1.—
4.	Tisucnica slovenskih apostola..........„	1.—
o. *Senoa: Antologija pjesničtva hrvatskoga i srbskoga . . „	2.—
6.. * „ O poetici (posebni otisak uvoda k antologiji) . „	—.20
7. *Verne Jules: Put na mjesec i okolo mjeseca . . . .	„	1.20
5.	* „ „ Put oko zemlje za 80 dana.......1.—
9 *Andersen: Izabrane priče...........„	—.80
Izdanja godine 1877.
10.	*Bernardin de Saint-Pierre: Pavao i "Virginija. (Zabavna knjižnica I.).................for.	—25
11.	*Sand George: Nahod Pranjo. (Zab. knj. n.—m.) . .	„	—'50
12.	*Kraszewski: Pjesnik i sviet. (Zab. knj. IV.—VI.) . .	„	—.75
13.	*Pfleger-Moravski: Iz maloga svieta. (Zab. knj. VH.—XI.)	„	1.—
14.	*Klaic: Prirodni zemljopis Hrvatske. (Poučna knjižnica I.)	„	3.—
Izdanja godine 1878.
15.	*Jurkovic: Dramatička djela, sv. I. (Zab. knj. XII.—XIII.)	for.	—.50
16.	*Irving: Izabrane crtice, svezak I. (Zab. knj. XTV.) . .	„	—.25
17.	*Tomic: Komedije, svezak I. (Zab. knj. XV—XVIL) .	„	—.75
18.	*Kišpatic: Slike iz rudstva. (Pouč. knj. H.).......1.50
19.	*Czajkowski: Kirdžali. Podunavska pripoviest. (Zabavna knjižnica XVIH.—XX.)...............-.7-6
20.	*Andersen: Improvizator. Roman. (Zab. knj. XXI.-XXIV.)	„	1.—
21.	*Senoa: Diogenes. Historična pripoviest XVIII. vieka
(Zab. knj. XXV.—XXVIII.).............1.—
22.	*Klaič: Bosna. Prvi dio: Zemljopis. (Poučna knj. m.) .	„	1.80
23.	*Kukuljevic: Julio Klovio . •...........1.50
Izdanja godine 1879.
24.	*Fenelon: Zgode Telemaka. (Zab. knj. XXIX-XXXTTf.)	for.	1 —
25.	*Jurkovic: Dramatička djela, svezak H. (Zabavna knjižnica XXXIV.—XXXV.) .........■•..■»	—50
26.	*De Amicis: Slike iz vojničkog života. (Zabavna knjižnica
XXXVI.—xxxvn.)..............B	—.50
27.	*Smičiklas: Poviest hrvatska, H. dio. (Pouč. knjiž. V.) .	„	2.60
28.	*Tomič: Zmaj od Bosne. (Zab. knj. XXXVIII.-XXXIX.)	„	—.50 29 *Šenoa: Prosjak Luka. (Zab. knj. XL,—XLI.) . ...	„	—.50
30.	Irving: Izabrane crtice, svezak II. (Zab. knj. XLII.) . .	„	—.25
31.	*Lopašic: Karlovac. (Poučna knjižnica VI.).....„	1.50
Izdanja goditie 1880.
32.	*Kišpatič: Slike iz geologije. (Poučna knj. VII.) . . .	for.	1.50
33.	*Lorkovid: Razgovori o nar. gospodarstvu.....„	1.—
34.	Vraz Stanko: Izabrane pjesme. S uvodom Fr. Markoviča	„	1.80 Liepo uvezane u platno sa zlatorezom.......„	2.80
35.	*Jurkovic: Sabrane pripoviesti, I. svezak (Zabavna knjižnica XLin.-XLV.)..............for.	—.75
36.	*Sienkiewicz: Hania. Pripoviest. (Zab. knj. XLVI.-XLVH.)	„	—.50
37.	Puškin: Evgenij Onjegin. Preveo Ivan Trnski (Zabavna knjižnica XLVIII.—L.).......... . . .	„	—.75
38.	Cantu: Zdrav razum i pošteno srdce. Preveo Ivan Despot	„	1.50
Izdanja godine 1881.
39.	Sulek: Lučba za svakoga. (Poučna knjižnica VIH.) . .	for.	2.—
40.	Duruy: Poviest grčka. Preveo i popunio Petar Tomic. (Svjetske poviesfci knj. H.) ...........„	2.50
41.	Jurkovič: Sabrane pripoviesti. II. sv. (Zab. knj. LI.-LHI.)	„	—.75
42.	pler: Cvieta i Miljenko. Tragedija. (Zab. knj. LIV.-LV.)	„	—.50
43.	Senoa: Izabrane pjesme. S uvodom Fr. Markoviča. . .	„	1.80
Izdanja godine 1882.
44.	Becič: Zavjet. Pripoviest iz krajiškoga života. (Zabavna knjižnica LVI —LVHL)............for.	—.75
45.	Turgenjev: Klara Miliceva. Pripoviest. Preveo s ruskoga
i uvodom popratio Jos. Miškatovič. (Zab. knj. LIX.-LX.)	„	—.50
46.	Kraszewski: Kolibar. Pripoviest iz života. Preveo s polj-skoga i životopisom piščevim popratio Aleks. Tomic. (Zabavna knjižnica LXt.—LXII.).........„	—.50
47.	*Smičiklas: Poviest hrvatska. Dio prvi. (Poučna knj. IV.)	„	3.80
48.	Tomic: Komedije, svezak II. (Zab. knj. LXHL—LXV.)	„	—.75
49.	Novovjeki izumi u znanosti, obrtu i trgovini. Knjiga I.	„	2.50
Izdanja godine 1883.
50.	*Maspero: Poviest iztočnih naroda u starom vieku. Preveo
Gavro Manojlovič. (Svjetske poviesti knj. I.) ....	for.	2.—
51.	Novovjeki izumi u znanosti, obrtu i trgovini. Knjiga H.	„	3. —
52.	Lorkovic: Zena u kuči i u družtvu........„	—.80
53.	Senoa: Sabrane pripoviesti. Svezak prvi......„	1.50
54.	Markovic: Iz mladih dana. Pjesme izvorne i prevedene.
(Zab. knj. LXVI.—LXVm.)...........„	—.75
55.	Sisolski: Gospodja Sabina. Roman. (Zabavna knjižnica
LXIX.—LXXH.)...............„	1.—
56. Mažuranič: Grof Ivan. Igrokaz u pet Sina. (Zabavna knjižnica LXXHX—LXXIV.)............n —.50
Izdan}a godine 1884.
57.	Tomič P.: Poviest rimska do careva. Prvi dio. (Svjetske poviesti knjiga m.)..............for. 2._
58.	Kišpatic: Iz bilinskoga svieta. Knjiga I. (Poučna knj. IX.)	„	2.50
59.	Caric: Slike iz pomorskoga života. Knjiga prva . . .	„	1.50
60.	Senoa: Sabrane pripoviesti. Svezak treči......„	1.50
61.	Okrugič: Šokica.Pučki igrokaz. (Zab. knj.LXXV.-LXXVI.)	„	—.50
62.	Sergij : Perom i olovkom. Črtice. (Zabavna knjižnica LXXVn.~LXXIX.)..............„	—.75
63.	Tomič J. E.: Kapitanova kči. Pripoviest. (Zabavna knjižnica LXXX—LXXXH.)............„	—.75
Izdanja godine 1885.
64.	Tomič P.: Poviest rimska do careva. Dio drugi. (Svjetske poviesti knj. III.)...............for.	2.—
65.	Kišpatic: Iz bilinskoga svieta. Knj. druga (Pouč. knj. X.)	„	2.—
66.	Caric: Slike iz pomorskoga života. Knjiga druga . . .	„	1.50
67.	Šenoa: Sabrane pripoviesti. Svezak četvrti......„	1.50
68.	Botič: Pjesme. S uvodom M/i. Pavlinoviča i Fr. Markoviča	„	2.—
69.	Kumičic (Sisolski): Sirota. Boman iz života istarskoga. (Zabavna knjižnica LipOH.-LXXXVI.).....„	1.—
Izdanja godine 1880.
70.	Kišpatic: Kukci. Knjiga prva. (Poučna knj. XI.) . . .	for.	2.—
71.	Kukuljevič: Glasoviti Hrvati prošlih vjekova . ...	„	2.—
72.	Broz: Črtice iz hrvatske književnosti. Knjiga prva . .	„	1.50
73.	Veber: Put u Carigrad............•	„	1-50
74.	Šenoa: Sabrane pripoviesti. Svezak peti......„	1.20
75.	Šandor-Gjalski: Pod starimi krovovi. Zapisci. (Zabavna knjižnica LXXXV1X—LXXXIX.).........„	—.75
76.	Vojnovič (Sergij).-Ksanta. Pripoviest. (Zab. knj. XC.-XCII.)	„	—.75
U nakladi „Matice Hrvatske" su kao družtvene „na-kladnine" takodjer izašle sliedeče knjige: I. Prievodi g:rčkih i rimskih klasika Izdaje „Matica Hrvatska".
1.	Homer: Odysseja. Preveo, uvod napisao i tumač dodao T.
Maretič. Zagreb. 1882. 8° Ciena za članove ,,Matice" for. 1.— Knjižarska ciena . ... „ 1.50
2.	Sallustij : Knjiga o Catilininoj uroti i o Jugurthinom ratu.
Preveo i uvodom popratio Ad. Veber. Zagreb 1882. 8°
Ciena za članove „Matice" . for. —.40 Knjižarska ciena . ... „ —.60
3.	Homer: Iliada. Preveo i tumač dodao T.Maretič. Zagreb 1883.8°
Ciena za članove „Matice" . for. 1.— Knjižarska ciena . ... „ 1.50
4. Ciceron M. T.: Izabrani govori. Preveo i uvodom popratio Ad.
Veder. Zagreb 1886. 8° Ciena za članove „Matice" . . for. 1.— Knjižarska ciena . ... „ 1.50 Ciena za članove „Matice" i učenike srednjih učiona za sva četir; svezka ovih „Prievoda" zajedno (mjesto 3 for. 40 novč.) samo S for. 50 nove.
II. Hrvatsko skladbe. Izdala „Matica Hrvatska".
1. Zaje: Sbirka pjesama (XXTV) za jedan glas uz pratnju
glasovira. Zagreb 1883. 4° Ciena za članove „Matice" for. 1.— Knjižarska ciena . . . . „ 1,50
g^* Ostale nakladom „Matice" izašle knjige, kao i one, koje su ovdje zvjezdicom (*) označene, več su razprodane, te se nemogu dobiti.
©a -Gi mov i članovi SCove-nci „STčatice Tizvali-ke." Sto ia-kšc nabaviti i one -knjige, 'koje je, „<3K,atica Jttvafoka" do-oa3 izdala, ptipxavna ju „0TCa-ticau do us&zaa Sud-uce- yodine 1888. wa4oww članu §>lov<zncu dati hnji<^c od ovahe cp-dine, hoja ima još u zalifoi (a to $u c^odine, 1881., 1884., i 1886.), ¡&a okibni ■pzinoo od 3 z>a yvahu c^ odinu; a »ve ostale- „9TLatičine" hnjic^e &a polov i cu