L, VI., St, 15 a („Jutro" XIII., št. 83 b) Upravništvo: Ljubljana, Knalljeva ulica 6. — Telefon žt S122. 3123. 3124, 8125, 3120. faiseratni oddelek: Ljubljana, 6eleo-burgova uL — TeL 8492 1b 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eeeta St 13 — Telefon St 2456. Podružnica Celje: K ocen o va ali ca tt. — Telefon SL 190. Podn«£nicC Jesenice: pri kolodvora it. ijtjO. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Banov gartnerja. LJubljana, ponedeljek 11. aprila 1952 Cena 2 Din 1 , i ■ Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vaak ponedeljek ejutraj. — Naroča *m posebej in »elja po pošti prej®-mana 4 Din, po raznašaleib do> stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teleta« SL 3122, 3123. 3124. 8125 la 312«. Maribor: Aleksandrova ceeta 18. Telefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Rocenova ul & Telefon ftt 190 Rokopisi ao ne vračajo. — Ojrlaal pe tarifu. Glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije Zastopstvo češkoslovaškega in ruskega Sokolstva ~ Besolucija priporoča zopetno uvedbo volitev v sokolske uprave Beograd, 10. aprila, p. V dvorani Francoskega kluba se je vršila danes druga redna letra skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Prostorno dvorano so napolnili naj-ndi.čnejši sokolski delavci, ki so prihiteli z delegacijami sokolskih žup iz vseh delov države. Navzoč je bil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Dušan Srškič. v imenu vlade pa so prisostvovali zborovanju minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič in zastopnik ministrskega predsednika. minister za socialno politiko g- Ivan Puceli. zastopnik vojnega ministra general Kneževič in zastopnik prosvetnega ministra načelnik Sretenovič. Češkoslovaško poslaništvo je zastopal prvi tajnik dr. Reiser. Skupščini ie predsedoval prvi podstarešina Engelbert Gangl. Dvorana je bila svečano okrašena v ozadju pa ie bil postavljen lep Vn ustanovitelja sokolstva dr. T"rša. Častna mesta so zavzeli zastopnika COS Ivan Krejči in Bogumil Havel ter predstavnik ruskega sokolstva polkovnik Atamanov. Skupščino ie otvoril s kratkim nagovorom podstarosta E. Gangl, ki je med burnim odobravanjem predlagal, naj se odpošljejo pozdravne brzojavke Ni. Vel. kralju in starešini SKJ prestolonasledniku Petru. Prav t n k o so bi-e odposlane pozdravne brzojavke Vseslovanski sokolski zvezi ter poljskemu, češkemu, ruskemu in Iužičkosrbskemu Sokolu. Prv: podstarešina E. Gangl je nato v dai.šem govoru orisal razvoj sokolstva v Jugoslaviji, podčrtal veličino sokolske ideje ;n poudarjal, da hoče sokolstvo storiti vse, kar je za narod koristnega, in da ne bo popustilo niti za korak od svojih načel, kajti sokolstvo mora biti med dobrim najboljše. V svojem govoru se je nadalje spominja! stoletnice Tyrša ter smrti v prete-Vcm letu umrlega predsednika Vseslovan. sokolske zveze dr, Scheinerja ter umrlega četrtega podstarešine SK.I dr. Mergentha-ierja. Skupščina je počastila spomin umrlih sokolskih delavcev s trikratnim klicem slava. Burno pozdravljen je nato povzel besedo minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič, ki je pozdravil skupščino v imenu vlade in čestital k doseženim uspehom. Poudarjal je, da so ti uspehi tem pomembnejši, ker so bili doseženi v dobi hude gospodarske stiske, ki vpliva negativno na vsako kulturno delovanje. Vlada, zlasti pa njegovo ministrstvo, bosta storila vse, da se sokolska ideja v naši državi čim b olj razširi in poglobi. Podpirala bo prizadevanje SKJ. da bodo uspehi sokolskega dela še lepši, v ponos kralja in prestolonaslednika ter v dobro in korist vsega naroda in naše lepe Jugoslavije. Govorili so nato še v imenu češkoslovaškega sokolstva Ivan Krejči ter v imenu ruskega sokolstva polkovnik Atamanov, ki sta želela jugoslov. sokolstvu čim lepši razvoj in napredek. Ker ic uprava že prej natisnila in razdelila svoja poročila, ie bila razprava o delu uprave zelo kratka. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Na predlog predsednika pravnega odseka dr. Ignaca Pav-liča, je bila nato sprejeta naslednja resolucija: 1. Vzgojno, tehnično, prosvetno lri orga-nizatorno delo sokolstva je osnovano na prostovoljnem pristopu v sokolske organizacije in s prostovoljno podreditvijo sokolski disciplini. 2. Iz tega osnovnega načela izvira, da morata biti celokupno sokolsko delo in organizacija zasnovani na svobodno izraženi volji članstva tudi v vprašanju volitve sokolskih uprav. 3. Zaradi tega naroča skupščina upravi SKJ, da kot vrhovni izvršni organ in čuvar čistosti sokolske misli nadaljuje izvajanje tega sokolskega načela v celotnem sokolskem delu ter si prizadeva, da se to načelo oživotvori v organizaciji SKJ. Z lepim govorom, v katerem ie pozival k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu. je podstarešina Gangl zaključil uspelo skupščino. Zakon o zaščiti kmetov Farlamentarni odbor Je izdelal nov predlog zakona o zaščiti kmetov in maksimiranju obrestne mere, ki bo danes predložen plenumu Narodne skupščine Beograd, 10. aprila, p. Odbor, ki prouču-j zakonski predle«; o zaščiti kmetov in o maksimiranju obrestne, mere. ie zasedal včeraj pozno v noč ter .ie definitivno rc-digiral svoje poročilo. Kakor znano, pride ta zakon kot prva točka na dnevni red jutrišnje seje Narodne skupščine. Pri proučevanju teh zakonskih predlogov je prišel odbor do prepričanja, da je treba izdati nujne ukrepe za zaščito kmetov, da pa sta oba prvotna zakonska predloga talen obširna in tako važna, da zahtevata temeljito proučitev. Zaradi tega jc odbor posnel iz obeh zakonskih predlogov najvažnejše določbe ter s svojimi i/popolnitvami s pristankom finančnega in kmetijskega ministra sestavil nov predlog začasnega zakona o zaščiti kmetov, s katerim se uveljavijo tudi nekatere določbe izvršnega zakona. Predlog zakona se sedaj glasi: Čl. 1. Z dnem. ko stopi ta zakon v* veljavo, sc odgode vse prisilne proda je in ru-bežni premičnin in nepremičnin kmetov, kt so v teku. nove predaje pa niso dopustne. Z istim dnem se ukinejo tudi vse prisilne uprave (sekvestracije), kakor tudi začasnt odvzem premičnin (transperncije), izvedene v svrho izvršbe odnosno zavarovanja. Te določbe veljajo tako dolgo, dokler se r.c sprejme zakon o konverziji kmečkih dolgov, najdalie pa 6 mesecev nd dneva, ko stopi ta zakon v veljavo. Določbe tega člena veljajo tudi za osebe, ki so kot ži-ranti podpisale menice za kmečke dolgove, j Čl. 2. Prisilne in ja\-ne prodaje (rubežnl, \ dražbe) premičnin in nepremičnin kmetov, izvršene po dnevu, ko je bil načrt zakona o zaščiti kmetov predložen Narodnemu predstavništvu (t. j. /9. marca 1932), sc razveljavijo. Kupec je dolžan vrniti vse kupljene stvari, ako mu dolžnik vrne kupnino s 6 odstotnimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je kupec plačal kupnino, če kupec kupljenih stvari ne more več vrniti, ker jih fe predelal, uporabil ali prodal naprej, ali iz kakega drugega razloga, je dolžan vrniti celo vrednost teh stvari, dotič-ni kmet na mu mora v tem primeru vrnili kupno ceno s 6 odstotnimi obrestmi. Vrnitev se lahko zahteva najdalje fi mesecev po uvel javi jen ju tesa zakona. Pri takem povračilu nepremičnin ni treba plačati prenosne takse. Cl. 3. Za terjatve, zaradi katerih je bila prisilna prodaja v smislu čl. 1. tega zakona odložena, ie dolžan lotični kmet za-dolženec plačati 6 odstotne obresti letno od dneva tožbe, razen v primeru, da je bila s sodbo ali poravnavo ali na kak drug način določena nižja obrestna mera Če pa upnik prostovoljno pristane na odgoditev plačila brez tožbe ali če ne zahteva povračil t pravdnih stroškov, lahko znaša dogo- vorjena obrestna mera največ 10 odstotkov ne glede na prej določeno ah ob zadolžitvi dogovorjeno obrestno mero. V maksimalni iznos letnih obresti se morajo všteti tudi vsi postranski stroški. Dogovor o obrestni meri je neve'javen, če obrestna r^ra presega s tem zakonom določeno obrestno mero. Čl. 4. Razveljavijo se določbe členov 60, 119. 133, 134, 149. 165, 209 in 230 zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930. Čl. 5. Če pride denarni zavod v iežkoče zaradi svojih kreditnih odnošajev vsled splošne kreditne krize ali vsled neobičajnega tn prekomernega dviganjj vlog, pa izkazuje nieeo\'a financa večja aktiva kakor pasiva, lahko ministrski svet na zahtevo d etičnega denarnega zavoda in na predlog ministra za trgovino izda za vsak primer posebej uredbo z zakonsko močjo, s katero se določi rok za izplačilo vi og in izdajo drugi ukrepi za varnost vlaiateliev in upnikov ter ukreni 7a reorganizacijo dotične-ga zavoda. Minister za trgovino ima pravico, da v takem primeru imenuje za do-tični zavod svojega komisarja. Čl. 6. Za kmeta v smislu tega zakona se smatrajo osebe, ki same obdelujejo zemljo s člani svoje rodbine in katerih davčna bremena izvirajo pretežno od poljedelstva, če njihova posestva ne presegajo 75 ha obdelane zemlje odnosno 150 ha pri rodbinskih zadrugah. Prav tako se smatrajo za kmete v smislu tega zakona osebe, ki zaradi pomanjkanja lastnih delovnih sil s pomočjo najetih ljudi obdelujejo zemljo, kakor tudi mladoletni, če se vzdržujejo z dohodki kmetijstva. Cl. 7. Odlok o odgoditvi plačil v smislu določb čl. 1. tega zakona izda redno sodišče kot izvršna oblast po službeni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika, ko se prepriča, da je smatrati doižnika po določbah čl. 6. za kmeta. Čl. 8. Določbe tega zakona ne veljajo za dolgove napram državi, samoupravnim kor-poraciiam (občine, banovine) občinskim ln banovinskim hranilnicam. Narodni banki. Državni hipotekami banki. Privilegirani agrarni banki, zadružnim organizacijam, kakor tudi ne za plačilo alimentaclj In dolgov. ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Čl. 9. Zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z izjemo čl. 4. ko se objavi v »Službenih Novinah«. Določbe čl. 4. stopijo v veliavo 15 dni po uvel.iavlienju tega zakona. Minister pravde se pooblašča, da izda vse potrebne naredbe in pravilnike za izvajanje tega zakona. Hindenburg dobil absolutno večino Tudi pri včerajšnjih drugih predsedniških volitvah je bila volilna udeležba ogromna — Narasli so glasovi za Hindenburga in Hit* lerja, padli pa glasovi za komunista Thalmanna Berlin, 10. aprila, d. Po groznični napetosti včerajšnjega zadnjega agitacij-skega dne je izgledalo danes, na dan drugih predsedniških volitev, po vsej Nemčiji za čudo mirno. V resnici so volitve v splošnem potekle mirno in v redu in ni bilo niti toliko incidentov, kakor pri prvih volitvah dne 13. marca. Dosedaj je znano samo par spopadov, ki pa niso bili resnejšega značaja. Le v Berlinu je prišlo do večjega incidenta okrog poldneva, ko so komunisti napadli in pretepli tri narodne socialiste, ki so razdeljevali volilne lepake. V hipu se je nabrala velika množica in se začela med seboj pretepati. Energični intervenciji policije pa se je posrečilo, da je prav kmalu vzpostavila red. Aretiranih je bilo okrog 200 oseb, med njimi približno dve tretjini hitlerjevcev in ena tretjina komunistov. Po zaslišanju jih je bila večina zopet izpuščenih, okrog 50 pa jih je ostalo v zaporih. Policija je tekom dneva izvršila več preiskav v lokalih narodnih socialistov, kjer je iskala orožje in prepovedana propagandna sredstva. Kakor se uradno zatrjuje, ni našla ničesar sumljivega. Glasovanje je trajalo do 6. zvečer. Pol ure kasneje so že začeli prihajati prvi volilni rezultati, ki so se nato stekali v berlinski centrali v vedno večji množini. Ves volilni aparat funkcionira brezhibno, vendar pa bodo definitivni rezultati znani šele po polnoči. Že iz rezultatov, ki so prispeli do 22. ure, je jasno, da volitve ne bodo prinesle nikakega presenečenja. Hindenburg bo izvoljen s precejšnjo relativno večino, najbrž pa bo dobil celo absolutno večino oddanih glasov. Volilna udeležba je bila tudi danes povsod po Nemčiji naravnost ogromna in je v mnogih krajih in tudi v celih okrožjih celo presegla udeležbo pri prvih volitvah, kljub temu, da je bila Hindenburgova izvolitev že v naprej gotova in da sta odpadla dva kandidata, Diisterberg in Winter. Skoro povsod so narasli glasovi, oddani za Hindenburga in Hitlerja, dočim so glasovi za komunističnega kandidata Thalmanna splošno zelo nazadovali. Dosedanji rezultati kažejo, da so se glasovi, ki so bili pri prvih volitvah oddani za Diister-berga, približno po polovici delili na Hindenburga in Hitlerja, dočim so komunistični volilci zaradi brezupnosti svoje kandidature očividno v velikem številu ostali doma, deloma pa najbrž glasovali tudi za Hitlerja. Položaj ob 20. uri Berlin, 10. aprila. Do 8. zvečer so našteli 2.310.000 glasov, od katerih ie bilo oddanih za Hindenburga 1.241.000, za Hitleria 822.000, za Thalmanna pa 246.000. Zanimivo ie, da Hitler v Vzhodni Prusiji ni pridobil glasov, temveč jih celo precej zgubil, kar je šlo vse v korist Hindenburga. Ob 21. uri Berlin, 10. aprila, b. Ob 9.15 zvečer je bilo preštetih v vsej državi 17 milijonov glasov. Od tega so dobili Hindenburg 8.920.000. Hitler 6.800.000 in Thalmann 1.300.000 glasov. Berlin, 10. aprila. Ob 21..30. Dosedaj je bilo naštetih 21.678.000 glasov, in sicer za Hindenburga 11.435.000. za Hitlerja 8.039.000 in za Thalmanna 2,311.000 Ob 22. uri Berlin, 10. aprila, d. Ob 22. uri je bilo preštetih vsega 25 milijonov glasov. Od tega so dobiii Hindenburg 13,100.000, Hitler 8,920.000, Thalmann 2,500.000. Ob 23. uri Berlin, 10. aprila, d. Ob 23. je bil znan naslednji rezultat: oddanih glasov je 35,500.000 — Hindenburg 19.000.000, Hitler 13,009.000, Thalmann 3,500.000. Atentat na tir. Luthra Atentat n a predsednika nemške državne banke sta izvršila dva prenapeta človeka, ki sta hotela na ta način protestirati proti njegovi valutni politiki Berlin, 10. aprila, d. O atentatu, ki je bil izvršen snoči na predsednika državne banke dr. Luthra. se doznavajo naslednje podrobnosti. Dr. Luther je prišel na potsdam-ski kolodvor v spremstvu več uradnikov državne banke, da bi odpotoval v Basel. Preden je vstopil v vlak, je ustrelil dobro oblečen človek z revolverjem proti njemu. Krogla je dr. Luthru preluknjala samo ro-ka\ ter ga ni ranila. Atentator je bil neki 341etni Werner Kertschcr iz Berlina, ki je povsem mirno in smehljaje izročil po dejanju svoje orožje nadzorstvenemu uradniku. Aretiran je b;l tudi njegov spremljevalec dr. Rosen. Policijska preiskava je dognala, da atentat na dr. Luthra bržkone ni bil izvršen iz političnih razloeov in da gre za dejanje prenapetih oseb. Pri atentatu je bila ude'ežena tudi tretja oseba, ki pa jc pobegnila in katere imena aretirana napadalca nočeta izdati. Atentatorja sta fanatična denarna teoretika, ki sta pristaša posebne organizacije z zeslom »svoboden denar, svobodno gospodarstvo in svobodna zemlja«. Ta organizacija se zavzema zlasti za posebne vrste valutno reformo. Kertschcr in dr. Rosen sta skušala lani v oktobru za-početi proti državni banki pravdo, v kateri sta jo dolžila ponarejanja menic, veleizdaje in vseli mogočih drugih prestopkov. Seveda ie bilo njuno prizadevanje povsem brezuspešno. nakar so omenjeni trije fanatiki sklenili, da izvršijo na dr. Luthra atentat in opozore na ta način, kakor pravijo, javnost na pogubno valutno politiko predsednika državne banke. Zanimivo je. da jc tretji zarotnik, ki je pobegnil, sam opozoril nekega železniškega uradnika na glavnega atentatorja. Oba atentatorja sta se obnašala pri aretaciji povsem hladnokrvno. Do nedavnega sta bila pristaša narodno-socialistične stranke, iz katere pa sta v zadnjih tednih baje zaradi nesoglasja v na-ziranjih izstopila. Dr. Rosen se je udejstvo-val tudi literarno ter je spisal tudi neko dramo. V glavnem se je udejstvoval kot pravni konzulent ter je zbral v Berlinu okoli sebe več pristašev, ki so verjeli v njegovo denarno teorijo ter ga smatrali za velikega finančnega strokovnjaka. Aretacija štirih bankirjev v Nemčiji Berlin, 10. aprila, n. Berlinska carinarnica je včerr>" zaplenila štirim berlinskem bankirjem velike vsote denarja in izročil« vse štiri bankirje, kojih imena pa drže če v tajno6ti. sodišču. Prekršili so devizno na-redbo s tem, da so utajili večje zneske nakazane iz inozemstva za razne berlinske firme. Predlagane spremembe trošarinskega zakona Finančni odbor senata je predlagal več važnih sprememb, med drugimi znižanje trošarinske takse za gostilničarje Beograd, 10. aprila, p. Finančni odbor senata je danes nadaljeval razpravo o tro-šarinskem zakonu. Finančni minister je pristal na amandmane. ki iih je predložil finančni odbor senata k Cl. 2. in ki določajo med drugim: Pričenši s 1. januarjem 1933 lahko občine pobirajo na račun občinske trošarine največ 100 Din od 100 litrov vina. Trošarinska taksa, ki jo bodo plačevali gostilničarji namesto dosedanje trošarine, naj se izpremeni in odmeri za Beograd in Zagreb ua 6000 Din letno, za Ljubljano. Maribor, Sarajevo. Subotico. Osijek in Split pa na 4000 Din letno. K Cl. 4. je bil predložen amandman. ki določa, da smejo poljedelske tovarne špirita v eni I proizvajalni perijodi izdelati 50.000 hI Či- stega alkohola za motorne svrhe. Ta špirit se mora izdelati iz koruze. Samo v krajih, kjer koruza ne uspeva, se lahko izdeluje iz krompirja. V primeru slabe letine koruze sme minister financ dovoliti izdelavo špirita tudi iz drugih sirovin. Finančni minister se pooblašča, da v sporazumu z ministrom trgovine in ministrom za kmetijstvo predpiše mešanje špirita z bencinom. Od 1. julija dalje se mora primešati bencinu za motorni pogon najmanj 20 odstotkov špirita. V roku 30 dni po uveliavljeniu tega zakona morajo proizvajalci špirita osnovati v Beogradu prodajno centralo. Ce pa tega ne store, lahko to izvrši finančni minister. Berlin, 10. aprila, g. Zvečer poročajo iz Hamburga, da je prišlo tam do krvavega spopada med hitlerjevci In komunisti. Dva hitlerjevca sta bila ubita. — Storilci so ušli in še niso prijeti. Podrobnosti še niso znane. Končni rezultat Berlin, 11. aprila, d. Ob 1. zjutraj je bil objavljen začasni uradni končni rezultat predsedniških volitev. Skupno je bilo oddanih 36,491.694 glasov, torej 1,155.421 manj kakor pri predsedniških volitvah dne 13. marca. Državni predsednik Hindenburg je dobil 19,359.642 glasov (708.912 več kakor zadnjič), Hitler 13,417.460 (2,078.175 več kakor zadnjič) in Thaelmann 3 milijone 706.388 (1,276.809 manj kakor zadnjič). 8.264 glasov je bilo razcepljenih. Hindenburg je dobil 1,148.000 glasov nad absolutno večino, čeprav bi pri drugih volitvah zadostovala za izvolitev relativna večina. Ker je komunistični kandidat Thaelmann izgubil več glasov, kakor znaša nazadovanje volilne udeležbe, se smatra za potrjeno, da je del komunistov glasoval za Hitlerja. Za Hitlerja je bila dalje oddana večina onih glasov, ki so dne 13. marca odpadli na Diisterberga in ki jih je bilo 2.573.519. Diisterbergov tabor se je očividno razcepil. Nemški nacijonalci so volili Hitlerja. stahlhelmovoi pa Hindenburga. Od skupno 35 volilnih okrožij je dobil Hindenburg absolutno večino v 22, relativno večino pa v 7 okrožjih. Hitler je dobil absolutno večino samo v 1 volilnem okrožju (Pommern), relativno pa v petih. Volilna udeležba znaša 83 odstotkov, torej 3 odstotke manj kakor pri marče-vih volitvah. Ker je Hindenburg nastopil svoje predsedniško mesto dne 2. maja I. 1925, teče njegova sedanja doba do 2. maja t. I.. ko se prične drugo Ilindcnburgovo predsednikovanje. Nekateri podrobni rezultati Grof>s-Berlin: na ozemlju Berlina in predmestij ie bilo oddanih skunno 2.765.000 glasov. 11Videnimrg je dobil 1.329.000 (več 21.000), Hitler 864.(KK) (več 2O0.000) in Thalmann 572.000 (manj 112.000). Dežela Saška: Hindenburg 1.535.000 (veS 44.000), Hitler 1.269.000 (več 220.000), Tha'mann 410.000 (manj 119.000). Okrožje Vratislava: Hindenburg 173.000, Hitler 144.000. Thklmann 260.000: Okrožje VViirtemberg: oddanih glasov 1,420.000 (minus 33.000). Hindenburg 8°8 tisoč (plus 50.000). Hitler 414.000 (p!us 44 tisoč). Thalmann 180.000 (minus 40.000). Okrožje Leipzig: oddanih glasov 867.0OO, Hkidenburg 449 (minus 5.000). Hitler 296 tisoč (plus 50.000), Thalmann 122.000 'minus 22.000)» Okrožje Badcn: Hindenburg 741.000 (plus 28.000). Hitler 439.000 (plus 56.000), Thalmann 107.000 (minus 40.000). GroSs-Stuttgart: Hindenburg 157.399, (pri prvih volitvah 157.140). Hitler 51.646 (45 tisoč 380), Thalmann 27.343 (34.396). Magdeburg: Hindenburg 109.000, Hitler 61.000. Thalmann 17.000. Silno zanimanje prebivalstva Berlin, 10. aprila, d. Čeprav ni bilo nobenega dvoma, da bo Hindenburg pri današnjih volitvah izvoljen z veliko večino, vlada med vsem prebivalstvom izredno veliko zanimanje za volilne rezultate. V Berlinu vrvi v večernih urah po vseh ulicah živahno življenje. Povsod s3 nastavljeni radijski megatoni, pred katerimi poslušajo velike množice poročila z volišč. Vse nemške radio postaje in tudi vse avstrijske so priključene na berlinsko oddajno postajo. ki objavlja vsake čel rt ure do takrat znane skupne. Da tudi zanimivejše r>odrnbn^ rezultat". Med narodnimi socialisti je zavladalo veliko veseije, ko so že prva poročila pokazala, da niso napredovali samo Hindenburgovi glasovi, temveč tudi glasovi za Hitlerja, kateremu so vladni krogi prorokovali. da bo pri današnjih volitvah dobil manj glasov kakor pri marčevih. Med hitler.ievci vlada veliko zmagoslavje, ker pravijo, da je s tem že tudi odločena zmaga desničarskih strank pri deželnozborskih volitvah na Pruskem, ki bodo 24. aprila. Tudi zvečer red ni bil nikjer kaljen. Sestanek jugoslovenskih književnikov Mednarodni kongres književnikov L 1933* bo v Jugoslaviji Ljubljana, 10. aprila. Danes so se v našem mestu sestali k po-rv-etovanju književniki iz BeogTada, Zagreba in Ljubljane, organizirana v mednarodni organizaciji PEN-klubov. Sestanek se je vršil v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo med 10. in 13. uro in med 16. ln 18 uro. Snoči so prispeli iz Zagreba književniki Milan Begovič, dr. Milan čurčin, dr. Badalič ,dr Andrassy, dr. Mile Budak in Zlatko Gorjan, z jutranjim brzovlakom pa so se pripeljali že snoči pričakovani gostje jz Beograda: dr. Svetislav Stefanovič, ki je bQ te dni izvoljen za predsednika srbskega centra Pen-kluba, novi tajnik beograjskega kluba Gustav Krklec in člani Desanka Ma-ksimovičeva, Milan Vukasovič in Rade Dravinac. že snoči so ljubljanski tovariši priredili svojim gostom večerjo, pri kateri se je kmalu razvila prijateljska izmenjava misli ne samo o klubskih, marveč tudi o splošno-literarnih vprašanjih. V znamenju najožje solidarnosti vseh treh samostojnih klubov, ki predstavljajo slovensko, hrvaško in srbsko književnost, so potekala tudi današnja posvetovanja. Predsedoval je Oton Župančič, v predsedstvu pa sta bila še dr. Svetislav Stefanovič, Milan Begovič. Poleg gostov so bili navzoči tudi mnogi književniki iz vrst slovenskega centra. Po poročilu o udeležbi jugoslovenskih delegatov na lanskem mednarodnem kongresu Pen-klubov v Haagu in po sklepu, da bo letos beograjski PENklub oficijelno zastopal jugoslovenske književnike na mednarodnem klubskem kongresu v Budimpešti, so zborovalci pretresali nekatere ožje medklubske zadeve. Anton Lajovic je stavil predlog, kako bi PEN-klubi storili še več kot doslej za to, da bi se malo znane književnosti boljše in pravičnejše uveljavile v mednarodnem svetu. Poglavitno pozornost pa so navzoči književniki posvetili pripravam za mednarodni kongres PEN-klubov, ki bo leta 1933. v Jugoslaviji. To dejstvo daleč presega običajni krog književnih stikov in dobiva pomen splošno važne zadeve, ki združuje v sebi naš narodni prestiž in tujsko - propagandne interese. Pričakovati je, da bo ta prilika zvabila v našo državo mnoge svetovnozna-ne književnike; tako je že zagotovljena udeležba slovečega angleškega romanopisca Galsworthyja, pridejo pa tudi Duhamel, Cremieux in drugi pisatelji z zapada. Nekateri bodo ostali več tednov v Jugoslaviji. V Ljubljani zbrani književniki so se podrobno posvetovali o težavnih in odgovornih organizacijskih nalogah, ki jih zastavlja že sedaj ta kongres in so sprejeli vrsto načelnih in konkretnih sklepov. Kongres bo prihodnje leto nekako med 25. — 30. majem v Dubrovniku z izleti po Jadranu in z obiski Beograda, Zagreba in. Ljubljane. Vse kaže, da bo to ena naj pomembnejših mednarodnih prireditev na naših tleh. Priprave bodo vodili poleg širšega prireditvenega odbora vsi trije PEN-klubi in ožji lokalni odbori. To je največji, tudi za Širšo Javnost zanimivi rezultat ljubljanskih posvetovanj. Današnji sestanek je bil prekinjen z opoldanskim kosilom, ki je zopet združilo goste in domačine v prijateljski družabnosti. Zaradi težkih gospodarskih razmer je letošnji medklubski sestanek jugoslovenskih PEN-klubov potekel skromno, vendar pa nič manj presrčno. Daljših izletov ni bilo. Popoldne so nekateri ob krasnem vremenu z Gradu občudovali Ljubljano in bleščeče planine, z večernim brzovlakom pa so se nekateri že vrnili. — Drugi bodo odpotovali jutri zjutraj. Mariborski hišni posestniki in najemnine Na včerajšnjem izrednem občnem zboru je Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico sprejelo predloge za primerno znižanje najemnin Maribor, 10. aprila. Danes dopoldne je bil pri Orlu izreden občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico, ki se ga je udeležilo THtd 350 hišnih posestnikov. Prisoten je bil tudi predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Ivan Frelih iz Ljubljane. Občni zbor je podrobno razpravljal o perečem najemninskem vprašanju in drugih težavah, ki jih imajo hišni posestniki. Predsednik društva g. Meglic je v svojem referatu naglašal, da je današnji izredni občni zbor bil sklican z namenom, da se urn-di vprašanje najemnin, da bi ne bilo potrebno pri tem uporabiti zakonske zaščite najemnikov. Ureditev stanovanjskih najemnin naj bi se izvršila sporazumno med hišnimi posestniki ir. najemniki, na jemniki. Nadalje je naglašal, da hišni posestniki ki stanovanjskimi najemniki. Nadalje je naglašal, da hišni posestniki nikakor niso deležni kakšnih olajšav ali pocenitve potrebščin za vzdrževanje hiš. Hišnim posestnikom se tudi niso priznale davčne olajšave, nego 60 se banovinske doklade celo precej zvišale, tako da torej hišni posestniki ne občutijo nikaKe pocenitve vsega tega, kar je za upravo hiš neobhodno potrebno. Poudarjal je, da so hišni posestniki kljub temu pripravljeni glede na sedanje hude gospodarske razmere prstati na to, da se najemnine primerno tirede in znižajo v primerih, kjer so glede na stavbno kakovost m opremo in lego posameznih stanovanj najemnine previsoke. Hišni posestniki se nikakor ne morejo strinjati z zahtevo stanovanjskih najemnikov, da bi se najemnina določila na podlagi zlate paritete v ra-zimerju ena krona je 10 Din po stanovanjski najemnini rz leta 1914., ni sicer zaradi tega, ker so se razmere v teku 18 let temeljito izpremenile. V Mariboru in drugod je pač lc malo hiš, ki so ostale v »tih rokah, kakor so bile leta 1914.. in ki bi se ne bile na ta eli drug način bistveno in temeljito popravile in ustrezno sedanjim zahtevam adaptirale in opremile z elektriko in drugimi udobnostmi, katerih v starih hišah 1. 1914. ni bilo. Tudi so bile najemnine leta 1914. za slič-na stanovanja zelo različne. Na podlagi zlate paritete bi dobil hišni posestnik z upoštevanjem dejstva, da so znašale občinske davščine 1. 1914. 16 odstotkov, letos pa znašajo 23 odstotkov, za stanovanje, za katero je bila leta 1914. prijavljena najemnina 30 kron, sedaj 320 Din, drugi hišni posestnik pa bi dobil za stanovanje iste kvalitete in v is+i legi, za katero se je plačevalo tedaj 55 kron, 583 Din, torej za 263 Din več. Nadalje je predsednik poudarjal, da je odbor na mnogih sejah razpravljal o tem perečem vprašanju in prišel do zaključka, da najemninskega vprašanja ni mogoče rešiti na drug način, kakor da se za stanovanja določi najemnina, ki ustreza današ-nj m razmeram, in sicer: za euosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami od 150 do 350, za dvosobno s kuhinjo in pritiklinami 350 do 700, za trisobno s kuhinjo in pritiklinami 700 do 1000 Din, za stanovanja, ki so opremljena s kopalnicami, bi se plačalo še posebej od 100 do 200 Din. V teh ravnalnih cenah je všteta tudi 23od-atotna občinska davščina in bi stranke poleg najemnine ne plačevale nikakih postranskih dajatev Za štiri in večsobna stanovanja se ne določijo nikake ravnalne cene, ker se taka stanovanja ne morejo več smatrati za neobhodno potrebna in tudi niso bila zaščitena v času stanovanjske zaščite. Najemniki, ki imajo štirisobna stanovanj«, si bodo pač morali najti svojim dohodkom ustrezajoča manjša stanovanja. Hišni lastniki, ki zahtevajo za štiri in večsobna stanovanja pretirane najemnine, bodo pa itak prisiljeni znižati jih, ker sicer stanovanja ne bodo mogli oddati. Tudi glede poslovnih lokalov ne pristajajo hišni posestniki na nobene ravnalne cene, ker bi se ne mogle faktično izvesti. Pri poslovnih lokalih igra bistveno vlogo le lega. V prometnem delu mesta, kjer so v Mariboru povečini kvalitetno najslabši prostori, se plačuje kljub temu zanje laže jn rajši višje najemnine kakor pa za udobne poslovne prostore na kakem neprometnem kraju. Glede najemnin naj 6e v prvi vrsti sporazumejo hišni lastniki in najemniki v okviru ravnalnih cen, šele ako bi tak sporazum ne bil mogoč, naj se obrnejo prizadeti na razsodišče, sestavljeno iz dveh zastopnikov hišnih lastnikov in dveh zastopnikov najemnikov, pod predsedstvom nepristranskega razsodnika. Ob koncu svojega referata je predsednik poudarjal, da so hišni posestniki pokazali s tem svojo najboljšo voljo m tako tudi s svoje strani prispevali k omiljen ju današnjih težavnih razmer. Po referatu je sledila debata, v katero je posegel tudi predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Frelih, ki je obrazložil obstoječi položaj in pozival zboroval ce, naj pristanejo na te predloge. G. dr. Strmšek je naglašal, da niso vsi hišni posestniki včlanjeni v društvu in da bi bilo treba najti način, da bi tudi ti hišni posestniki upoštevali te predloge, ker je znano, da so baš oni zahtevali res pretirane najemnine. Mestnik stavbenik g. Julij Glaser je sprožil vprašanje znižanja visokih obrestnih mer, ki jih zahtevajo denarni zavodi m zaradi katerih bo v bodoče zelo trpela stavbna podjetnost. G. Hinko Sax je naglašal, naj zbor spričo težavnih razmer, ki so se z redukcijo plač državnega urad-ništva še poslabšale, to upošteva in sprejme v celoti stavljene predloge, zlasti ravnalne najemnine. Poudarjal je nujno potrebo svobodnega sporazuma med hišnimi posestniki in najemniki. Stanovanja 60 važna življensba potrebščina in hišni posestniki ne zahtevajo več kakor to, da lahko vzdržujejo svoje hiše, ker so tudi oni naposled pripravljeni žrtvovati svoj del za skupnost pri omiljenju 6edanje krize. Govorili so še posestniki gg. benko, Grgič in Krati jc, nakaT je preči tal predsednik g. Meglie resolucijo, katere predlogi se v glavnem pridružujejo resoluciji delegatov zveze v Ljubljani in ki bo poslana g. banu in g, ministru za socialno politiko m narodno zdravje, nadalje resolucijo, naslovljeno na mariborskega mestnega župana, glede ukinjenja prirastkarine, uki-njenja kuluka za lansko leto, parcelne davščine in dimnikarske tarife, in resolucijo glede prisilnega sklepanja najemninskih pogodb in tozadevnih taks. Resolucijo, ki se tiče znižanja najemnin, bo Društvo hišnih posestnikov poslalo tudi Akcijskemu odboru za znižanje najemnin v .Mariboru. Vse predlagane resolucije so bile soglasno sprejete z živahnim odobravanjem. Lepo uspHo zborovanje je predsednik zaključil ob 12. uri. Zborovanje gradbenih in progovnih železničarjev Ljubljana, 10. aprila. Današnje zborovanje železničarjev gradbene in progovzdrževalne stroke UJN2IB, ki se je vršilo v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru, je bilo prav lepo. Okrog 300 prisotnih je paizljivo sledilo poročilom svojih funkcijonarjev. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik načelnika gradbenega oddelka g inž. Petržela. Iz obširnih poročil se je dalo razbrati, da se naši železničarji dobro zavedajo današnjih hudih Časov in da gre njih stremljenje za tem, da se ščitijo interesi uslužbencev, kar naj bi imelo za posledico tudi blagor same službe. Železničarji si želijo le, da se jim zagotovi primerna eksistenca, ki bi jim omogočala redno izvrševanje naporne službe. Ostro gospodarsko krizo cfočuti prav posebno osebje gradbene m progovzdrževalne službe zaradi znižanja kreditov. Zato so zborovalci pooblastili nov odbor, v katerega so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, da deluje z vsemi močmi na tem, da se potrebni krediti zvišajo. Osebju naj bi 6e zopet priznal star eervitut v obliki oddaje starih nerabnih pragov, v zimskem času pa naj bi se dali osebju kožuhi, odnosno za deževno vreme dežni plašči im slično. Vse te želje $o bale ab kancu zbo- rovanja sprejete v precej obširno resolucijo. Eden glavnih predlogov pa je bii, da se ukine določba vplačevanja v penzij6ki sklad pomožnega o6ebja za nazaj in pa da se z zakonom odpravi določba v zakonu o državnem prometnem osebju, ki priznava za penzijsko dobo le efektivni čas, ki ga prebije uslužbenec v svojstvu reguliranega uslužbenca. Tardieujeva čestitka dr. Marinkovicu Beograd, 10. aprila. AA. Emil Dard. izredni poslanik in pooblaščeni minister Francije na našem dvoru ie obiskal p »močnika zunanjega ministra Konstantina Fo-tiča in mu izročil pri tej priliki brzojavko tele vsebine: K prevzemu predsedstva ministrskega sveta izvolite sprejeti moje iskrene čestitke in najprisrčnejše želje. — A. Andre Tardieu. Predsednik ministrskega sveta Marinkovič je naprosil našega poslanika v Parizu, naj se v njegovem imenu zahvali g. Tardieuju za čestitke. Izprememba v čsl. vladi Praga, 10. aprila d. Predsednik Masarvk je sprejel demisijo železniškega nrnistra Mlcocha in imenoval za njegovega naslednika ministrskega svetnika v železniškem ministrstvu inž. Josipa Hulo. Novi železniški nrlnister inž. Hula je 59 let star ter je sin železniškega delavca. Z ostavko železniškega ministra Mlcocha je nastal nov politični položaj. Sicer bo razpolagala večina po izstopu obrtne stranke iz vladne koalicije še vedno z več ko 200 glasovi proti 100 glasovom opozicije, toda z izstopom obrtne stranke jc bil oslabljen meščanski element v vladni koaliciji, kar vsekakor ne bo ostalo brez vpliva na notra-nje-politične razmere v Češkoslovaški. Inž. Hula je vstopil v vlado kot uradniški minister, vendar pa se zatrjuje, da je v tesnih zvezah s češko agrarno stranko. Novi ameriški poslanik v Londona London, 10 aprila. AA. V petek je prispel v li»ndon nova ameriški veleposlanik na angleškem dvom, Andrevv Mellon. Pri izkrcamo« v Southamptonu so ga pozdravili predsednik občine In odbornikd. Mellon .le v svojem odgovoru med drugim dejal, da al šteje v veteko čast, ker bo .lahko sodeloval pri okrepitvi prijateljskih stikov med obema državama Justifikacija atentatorjev v Moskvi Moskva, 10. aprila s. Vasiljev ln Stern, ki sta bila zaradi atentata na nemškega poslaniškega svetnika Twardowskega obsojena na smrt z ustrelitvijo, sta vložila na centralni eksekutivni odbor Sovjetske unije prošnjo za pomilostitev. Centralni eksekutivni odbor je prošnjo odklonil in je bila smrtna obsodba že izvršena. Težke letalske nesreče Rim, 10. aprila AA. V petek sta trčila dva aeroplana za bombardiranje, ki pripadata letalskemcentru Tonato e Bocelo, v okolici Gardskega jezera. Letali sta treščili na zemljo, pri čemer sta našla smrt dva oficirja in pet mož posadke, ki so bili v letalih Le Bourget, 10. aprila, a. Dve vojaški letali sta v zraku trčili. Od štirih pilotov so trije s padalom skočili iz letal ter pristali popolnoma zdravi, četrti pilot, neki podčastnik, se je ubil. Letali sta se razbili. Nenaden povratek princa MkoJe v Bukarešto Bukarešta, 10. aprila, d. Rumunski princ Nikolaj je včeraj ob 4. popoldne prispel iz Pariza z letalom v rumunsko prestolnico. Njegov nenaden prihod je zbudil največjo senzacijo. Za danes je bil sklican kronski svet, ki so se ga udeležili razen članov vlade tudi predsednika senata in poslanske zbornice ter maršal Presan. Kakor se zatrjuje, je povratek princa Nikolaja v zvezi z vprašanjem končne ureditve njegove že-nitve. Princ je bil baje pozvan pred petimi dnevi po odposlancu kralja Karola. naj se odloči, ali se pusti ločiti od svoje žene ali pa se odpove vsem pravicam člana kraljevske rodbine. Kralj je določil svojemu bratu za odločitev rok treh dni. Ureditev dvolastmških posestev ob bolgarski meii Sofija, 10. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča ,da je bolgarska delegacija v glavni mešani komisiji za likvidacijo dvo-lastniških posestev, ki jo tvorijo polkovnik Bačov, Markov in Manolov, odpotovala davi v Beograd. Umor kitajskega senerpla Pariz, 10. aprila. A A. Agencija Rengo poroča iz Harbina, da so generala Jungčaja, poveljnika čet, ki so neprijateljsko razpoložene nasproti novi mandžurski vladi, ubili njegovi oficirji, ki so mu zamerili, ker je bil nevtralen napram japonski vladi. Kreugerjeve poneverbe New-York, 10. aprila, g. Delničar »International Match Corporaation« Benjamin Po-toker, ki ima 85% delnic te družbe, je predlagal sodniii, naj se uvede nad družbo nadzor, češ, da je Ivar Kreuger zakrivil v vodstvu podjetja ogromne poneverbe. Poto-ker zatrjuje, da so »International Match Corporation« in ostale z njo združene družbe izgubile zaradi slabega Kreugerievega gospodarstva okroglo pol miljarde dolarjev. Razglas o p rijavi mlinov V smislu določb novega zakona o prometu pšenice se morajo prijaviti vsi mEni razen navadnih kmečkih mlinov Beograd, 10. aprila. AA. Na podlagi zakona o prometu s pšenico v tuzetnstvu z dne 31. marca t L in pravilnika ministrstva za trgovino ir, industrijo št. 664 z dne 5 aprila t 1. morajo vsi avtomatični in drugi mlini s pripravami za čiščenje, sejanje in sortiranje moke predložiti prijavo delegatu ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani družbi za izvoz poljskih pridelkov o temle: a) število mlinskih kamnov in dolžina njihovih premerov, b) število in dolžina valjev in sicer posebej glede dvojnih in posebej o enostavnih, c) število in velikost naprav za sejanje, čiščenje in sortiranje mok«5. d) pogonska sila, ki ž njo mlini razpolagajo, e) kapaciteta mletve pri polnem pogonu za 24 ur, f) podatki o napravah za čiščenje pšenice, presejanje in sortiranje moke. Pod kapaciteto je treba razumeti največjo mletvo vseh mlinskih naprav pri polni pogonski sili v 24 urah. V prijavi je treba točno navesti naslov mlina, ime lastnika (zakupca), pošto ra srez. Prijave morajo biti podpisane. Prijavo je treba predložiti tudi v primeru. Če je mlin vložil podobno prijavo kakemu drugemu oblastvu. Avtomatični in drugi mlini z napravo za čiščenje pšenice, sejanje in sortiranje moke, ki so predložili svoje prijave delegatu ministrstva za trgovino in industrijo pni Privilegirani družbi za izvoz poljskih pridelkov, ki pa niso v teh prijavah navedli instalacij in strojev teh naprav, morajo predložiti naknadno prijavo, ker jim predložene prijave ne bodo potrjene. Pri predložitvi prijav je treba upoštevati, da na podlagi zakona o prometu s pšenico z mlinskim pavšalom ni obremenjena kapaciteta mletve pšenice, marveč kapaciteta mletve vseh žntaric. Kmečki mlini so mlini brez valjev in brez instalacij za čiščenje pšenice ali za sejanje in sortiranje moke. ne glede na število kamnov, pogonske sile in kapacitete. Mešani mlmi. to j« nVlim, ki meljejo tipizirano m kmečko moko, ne smejo pri prijavi kapaciitete ločiti kapacitete kamna od kapacitete valja in predložiti posebno prijavo za eno ali drugo. Prav tako se ne sme pri teh mlinih ločiti kapacitete mletve drugih žitaric. Po čl. 10 pravilnika je bil določen mlinski pavšal za inecec april. Ta pavšal morajo mlini plačati brez predhodnega poziva delegata ministrstva za trgovino in industrijo po prijavljeni kapaciteti in tei kapaciteti odgovarjajoči kategoriji na poštno- čekovni račun št. 56026 najdalje de 16. aprila t. 1. Na podlsgi čl. 7 pravilnika morajo mlini, ki ne bodo več obratovali, predložiti prijavo O tem mnistnstvu za trgovino in industrijo ozirom« delegatu ministrstva ali Privilegirani družbi za izvoz poljskih pridelkov najkasneje do 12. aprila t. L, siccr bodo morali plačati mlinski pavšal. Mlini, ki bodo predložili prijavo o ustavitvi obrata, ne bodo smeli v nobenem primeru obratovati do 30. junija t L Mlini, ki so obratovali med uveljavitvijo zakona o prometu s pšenico v tuzemstvu in ki se niso redno prijavili, bodo obtoženi ze prekršitev navedenega zakona in bodo morali plačati predpisani pavšal do 30. junija 1932. . . Po § 7 zakona o prometu s pšenico p odo lastniki (zakupci) mlinov, ki bodo kršili predpise tega zakona ali ki bodo vložili lažnjive prijave o kapaciteti svojih obratov oziroma, ki bodo trgovali in rnleli žitarice brez predhodne prijave, kaznovani z zaplembo vseh zalog in z denarno kaznijo do 100.000 Din, z ustavitvijo obrata in z zaporom od 3 mesecev do ene«ga leta. Ako lastnik (zakupec) mlina sam ne vodi mlina, bo z zaporom kaznovana oseba, ki je postavljena, da vodi mlin. druge kazni pa bodo zadele lastnika (zakupnika mlina). Kazni bodo izrekala krajevna pristojna redna sodišča prve stopnje (sreska sodišča, kjer pa teh ni, prvostopna oziroma okrožna sodišča) po kratkem postopku, ki pa ne Sime trajati delj kot 14 dni. Sodišča se bodo ravnala po določbah kazenskega sodnega postopka, ki je zanje obvezen. Razsodba drugostopnega sodišča je izvršna. Pristojna občinska in upravna oblastva bodo na zahtevo ministrstva trgovine in industrije zaplenila zaloge pšenice in moke in ustavila obrate dotlej, dokler sodišče ne izreče končnega sklepa o tožbi (ovadbi). Organizacija JRKD Beograd, 10. aprila, p. Snoči se je vršila seja glavnega tajništva JRKD, na kateri so razpravljali o organizaciji banovinskih odborov. Danes je imel v Narodni skupščini svojo sejo začasni glavni odbor JRJCD. V smislu sklepov z dne 8. t. m. Je začasni glavni odbor sklical za ponedeljek ob 11. dopoldne v prostorih Narodne skupščine konferenco vseh senatorjev in narodnih poslancev JRKD. Za sredo popoldne j« sklican sestanek narodnih poslancev iz dunavske banovine, ki bodo razpravljali o organizaciji banovrnskega odbora JRKD za donavsko banovino. Novi zakoni Beograd, 10. aprila. Jutri dopoldne bo imel sejo skupščinski odbor, ki razpravlja o zakonu glede pobijanja dragirvie. popoldne pa bo zasedal odbor, ki proučuje ®akom o gradnji društvenih domov. Nadaljnje naraščanje rek Beograd," 10. aprila, p. Zaradi deževja reke še vedno naraščajo in poplave zavzemajo vse večji obseg Na tisoče in tisoče oralov, rodovitnega polja je že poplavljenega, kar bo imelo za posledico ne »amo uničenje zimskih posevkov, marveč tudi veliko zakasnitev spomladanskih deL kar bi moglo kvarno vplivati na letošnjo žetev Zdi se. .la vode še ne bodo tako kmalu padle. Ne sa mo velike reke. tudi vse manjše reke po zelo narasle in prestopajo bregove. Največ škode je dosedaj napravila Sava. najmanj pa Drava, ki še ni povzročila večjih poplav Tudi Dunav stalno narašča in pričakuje se, da m bo t bližnjih izbi v tako zvani pančevski rit ter v okolici Beograda Poletni semester na zagrebški univerzi Zagreb, 10. aprila n. Vpisovanje na univerzo je sicer zaključeno, le izredno se bo nadaljevalo do 29. L m. Dotlej se bo bržkone vpisalo na univerzo Se 9 do 20 slušateljev. Na zagrebški univerzi je po podatkih, ki so zbrani te dni, vpisanih 4.466 slušateljev. Stavka na vetertnardld fakulteti v Solili Sofija, 10. aprila. AA. Dijaki sofijske veterinarske fakultete so stopili v stavko, ki jo utemeljujejo s tem. da univerzitetne oblasti niso sprejele njihovih zahtev glede - izpitov. Spremembe v botearsUrt diplomatski službi Sofija, 10. aprila. AA Prvotno se je mislilo, da bodo še v teku tega meseca imenovani novi bolgarski pooblaščeni ministri ▼ Beogradu, Bernu, Pragi in Washingto-nu, sedaj pa trdijo poučeni krogi, da bodo ta mesta zasedena šele prihodnji mesec, torej bržkone šele po uveljavljenju novega proračuna. Po poročilih listov bo sedanji bolgarski poslanik v Washingtonu, znani zgodovinar Simeon Radev, premeščen v Švico kot bolgarski stalni delegat pri Društvu narodov. Vohunski proces v Varšavi Varšava, 10. aprila AA. Na varšavskem okrožnem sodišču se je vršila razprava proti Antonu Staniszewskemu in Grotu, ki sta obtožena da sta vohunila za Rusijo. Razprava Je bila tajna. Anton Staniszew-ski je bil obsojen na 10, Grot pa na tri leta zapora. Staniszewski, ki se je izdajal za inženjerja, je bi) ▼ zvezi z namestnikom sovjetskega vojnega atašeja v Varšavi, polkovnikom Bogovojem, ki je bil zapleten v vohunsko afero poljskega majorja Demkovvskega ln je zato moral zapustiti Varšavo. Neusnela angleško-ruska oosrafanfa London, 10. aprila d. V spodnji zbornici je v pdn. izjavil državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, da so se pogajanja z rusko vlado o ureditvi predvojnih dolgov ponesrečila in da ne vidi vlada nobene možnosti za pilačflo dolgo?; Važna konferenca mednarodnega urada dela Bzograd. 10. aprila, r. V torek, dne 12. aprila, se sestane v Ženevi 16. mednarodna konferenca dela. Na dnevnem redu so važna vprašanja socialne zaščite. Med drugim bo konferenca razpravljala o ukinitvi zasebnih posredovalnic služb, o zavarovanju delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti, o določitvi starosti mladoletnih, zaposlenih pri neindustrijskih delih ter o zaščiti delavcev, zaposlenih pri natovarjanju in raztovarjanju parnikov. Poleg tega se bo konferenca bavila z vpra šanjem brezposelnosti v zvezi z gospodarsko krizo in s splošnimi mednarodnimi problemi socialne zaščite. Jugoslavijo bodo na konferenci zastopali: načelnik ministrstva socialne politike Dušan Jeremič, ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Radovan Matjašič. za delodajalce generalni tajnik Centrale industrijskih korjx>racij gospod Djordje Čurčin, za delavce generalni tajnik Saveza uedinjenih delavskih sindikatov Jugoslavije Bogdan Krekič in kot eks-pert generalni tajnik Centrale delavskih zbornic dr. 2-ivko Topalovič. Konferenca mednarodne trgovske zbornice Dunaj, 10. aprila. A A. Na konferenci mednarodne trgovske zbornice, ki bo med 16. in 24. aprilom v Tnnsbrucku. bodo zlasti razpravljali o gospodarskem položaju držav Srednje Evrope in skušali določiti mebv-rie, po katerih naj bi se doseglo eospodar-sko zbližanje mpd evropskimi državami. Na konferenci bodo zastopane Nemčija, Anglija, Avstrija. Bolgarija, Francija. Madžarska. Italiia, Poljska, Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Glede na velik ugled, ki ga uživa v vseh evropskih gospodarskih krosih mednarodna trgovska zbornica, se rezultat zasedan a innsbruške konference pričakuje z največjim zanimanjem v vseh gospodarskih in političnih krogih. Aretacija Starhemhergovega odvetnika Dunaj, 10. aprila. AA. V Linzu so aretirali odvetnika dr. Ludvika Reisebauerja zaradi poneverbe 300.000 šilingov, ki so mu jih zaupali njegovi klijenti. Med klijenti je tudi knez Starhemberg, ki ga je dr. R.eise-bauer branil v vseh njegovih procesih. Dr. Reisebauer je potvoril menice kneza Star-hemberga v znesku 250.000. Dr. Reisebauer je bil odvetnik stare aristokracije skoro vse Zg. Avstrije, živel je zelo potratno. Smrtna obsodba dveh madžarskih vo«akov Budimpešta, 10. aprila. Vrhovno vojno sodišče je opoldne potrdilo smrtno obsodbo vojakov Josipa Stanislavskepa in Gustava Kare, ki sta sredi januarja z ročno granato ubila gostilničarja Adalberta Su-kaesa iin oplenila njegovo gostilno, če guverner obeh na smrt obsojenih vojakov ne bo pomilostil, bosta oba obešena, čim no imenovan novj krvnik. Proces proti atentatorju Matuški Dunaj, 10. aprila. AA. Po poročilu dunajskih listov pride atentator Matušek ob koncu aprila ali prve dni maja pred dunajsko poroto, kjer se bo moral zagovarjati zaradi poskušenega atentata pri Ansbachu. Za atentate pri Jiiterbogu in Biatorbagviu se ne bo zagovarjal pred dunajskim sodiščem. Dunping Ruski Eau de C 'ogne liter po Din 30.— toči odprto Parfnmerija URAN, Ilestni trg št. 11. — Prazno steklenico prinesite seboj! 4645 Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, skujša-nju, bledici .obolelosti žlez .izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« grenčtco. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- Goethe in prfroda Zanimivo predavanje dr. Oblaka v društvu „Soči" LJubljana, 10. aprila. Sinoči se je vršilo v salonu pri »Levu« redno predavanje društva »Soča«. Predaval je g- dr. Oblak o Goetheja In njegovem odnosa do prlrode in o njegovi pokrajini. G. predavatelj je po kratkem uvodu, v katerem je poudaril veliki pomen spoznavanja prirode, podal geografično podobo Nemčije, ienoto njenih pokrajin in mest in se tako vse bolj bližal rojstnemu kraju enega največjih svetovnih ■genijev, Erfurtu, k er se je rodil Goethe. V globokem in pesniško zasnovanem govoru je g. predavatc-li prikazal vso lepoto turinške pokrajine, ki je dala iz sebe ne le samo Nemcem, ampak vsemu svetu velikega poeta. Zlasti lepo pa ?e naslikal \Yeimar, mesto, v katerem je Goethe delal in umrl, in ki je po svoii zunanjosti, preprostosti in romantičnosti kljub svojim 40.000 prebivalcem v nekakem sorodstvu z našo Vrhniko, kakor je Jena druga Ljubljana. Prav to je g. predavatelju nujno moralo izzvati spomin na Cankarja, ob katerem je sprožil celo vrsto misli o umetnikovem odnosu do pokrajine in o odvisnosti od nje. Tako je vsako mesto, vsak kraj. vsak še tako majhen košček prirode osebnost zase. In prav ta osebnost kraja je tisti car, ki daje umetnikovemu delu svoj neizbrisen pečat. V svojem nadaljnjem predavanju se je g. dr. Oblak dotaknil nemških kulturnih razmer, .zlasti je poudaril veliko spoštovanje nemškega naroda do njegovih velmož in povedal ob tej priliki marsškako grenko na račun naše malomarnosti proti slovenskemu geniju. Nemcu je vsak košček, ki ga zapusti ta ali oni veliki pokojnik, svet. ga spravi na varno in izpreminja njegovo rojstno fc .So ali hišo. v kateri je umrl, v muzej — pri nas pa Prešernova rojstna hiša propada, dasi bi se z majhnimi stroški dala iz-premenitj v svetinjo vsega naroda. Po naši lastni krivdi mora zato marsikak dragocen spomin izginiti. In morda je g. predavatelj prav zaradi te misli o izgubi omenil Goethejeva pisma, v katerih je bore malo zapisano o Napoleonu, kj ga je Goethe častil vse življenje kot enega največjih genijev, dasi je bi! njegov sodobnik. G. dr. Oblaku se vidi povsem neverjetno, da ne bi bil veliki nemški mislec kaj več zapisal o silnem JCorzičanu, in pravi, da je v tem slavil spet zmago nemški šovinLem... Nato šele je gosp. predavatelj prikaza! Goetheja kot velikega prijatelja narave, prirodoslovca-pesnika, kj se je z vso svojo veliko pesniško dušo poglobil v skrivnost življenja in bi! kot poet eden največjih njenih raziskovalcev, ki je svoje življenje posvetil neprestanemu iskanju, da bi dognal absolutno resnico — ki ie in ki ni. Tako mu ni bilo nobeno področje na polju pri-rodoslovne znanosti tuje. Pečal se je z bo- taniko. mehnlko, meterologijo in je danes proglašen v vsem znanstvenem svetu kot oče primerjalne anatomije, ki je spoznal, da med rastlinskim in živalskim svetom ni nobenega pravega prehoda in da je vsepovsod opaziti enoten zakon razvoja. Tako je bil ta veliki poet, mislec in globoki znanstvenik predhodnik Danvjnove teorije. In dasi je prejel od svojih sodobnikov, zlasti od znanstvenikov prirodoslovcev, marsika-ko pikro, je bi! tako samonikel duh, da je vztrajal do konca kljub vsem napadom. Pa tudi kot planinec je znan. Saj njegova zbirka mineralij je znana med vsem znanstvenim svetom. Ta univerzalni duh se je pečal z geologijo prav tako kakor z verzi. In blesteča oblika njegovega izraza je bila njegovim znanstvenim spisom le v prid, nikakor pa ne v izgubo, kakor so si in si nemara še domišljajo kaki moderni, a mrtvi znanstveniki, ki prodaiajo za bisere svojo možgansko navlako. Goethe, ki je bi! kot pesnik in mislec človek nenavadno visoke srčne kulture, je to dobro vedel, in dal prav s tem neizpodbiten dokaz za svoj absolutno samostojen duh. Njegovi aforizmi o priredi so večni. Tn kakor so vse velike reči preproste, je tudi Goethe v prav teh mislih o kosmosu pokazal človeka v prirodi tako preprosto in umljivo, s tolikšno toplino do vsega življenja, da ostanejo človeku nepozabno v spominu. In kako je on potoval! Schillerju piše v nekem pismu, da mu je potovanje igra, v kateri more izgubiti in dobiti, ali dobiček ie zmerom večji od izgube. Po vsem tem je bil kakor naš Cankar. Kosovel in drugi večni tujec, neprestano razglabljajoč o skrivnosti vsega sveta in neprestano iščoč večne, absolutne resnice. On ni nikoli občutil v prirodi disharmonije. ki jo jc iznašel moderni človek. Goethe jc čutil povsod v prirodi neskončno lepo. t:ho ubranost Le iz te ubranosti je mogel opisati tako čudovito sproščeno svoje »potovanje v Italijo*. V tem načinu Goethejevega potovanja, v tej njegovi igri s prirodo, pa je dan dokaz, da mora človek ie na en način živeti s prirodo in io uživati: po korakih. Zakaj ža časa Goethejevega življenja ni bilo ne železnice ne aero-planov, vendar so de'a iz tega časa, zlasti Goethejeva, polna duha večnosti. Goethejeva osebnost je našla prav v prirodi svojo globino. * O. predavatelj je žel od maloštevilne publike navdušeno pohvalo. Za njegova tehtna izvajanja se mu je v imenu društva »Soče« zahvali! načelnik predavateljskega odseka g. dr. Ražem. Čudno pa ie res. da je bilo to predavanje tako slabo obiskano, saj je bilo edino slovensko javno predavanje o velikem nemškem pesniku in mislecu! Zbor državnih upokojencev In upokojenk iz Ljubljana. 10. aprila. FMnes dopoldne se je vrši v Delavski rKomici občni zbor Društva državnih upokojencev in upokojenk za dravsko banovino, ki je bil ra zmerno povoljno obiskan. Zbor je otvoril in vodil že dolgoletni predsednik, za uradniške težnje se boreči in v tem delu osiveli višji davčni upravitelj v pokoju g. Maks L i 11 e g. V uvodu svojega otvoritvenega govora *e je g. predsednik spominjal s toplimi besedami največjega zaščitnika uradništva kakor tudi upokojencev Nj. Vel. kralja, kateremu se je po soglasnem pritrjevanju poslala udanostna izjava, nakar je podal kratek pregled društvenega dela v preteklem letu. Izčrpno poročilo o delovanju odbora ta *ijega prizadevanju za izboljšanje hudega gmotnega položaja upokojencev, posebno še starih upokojencev, je podal društveni tajnik g. Anton Špende s poudarkom, da se žal ni dalo doseči vidnih uspehov pri ssdanjlh hudih gospodarskih in finančnih razmerah, ki tlačijo ves svet in tudi našo državo. Svoje poročilo je sklenil z apelom na članstvo, da vztraja pri društvu In izikuša pridobiti za društvo kot člane še one, ki stoje izven njega, ker le močna organizacija lahko računa na uspehe. K tajniškemu poročilu se je oglasil prosvetni inšpektor v pokoju g. Josip \V e -s ter, ki je priznal odboru, da se je trudil šn izpolnil v polni meri svojo dolžnost, a niso izpolnili obljub oni gospodje, ki so j-;h dajali ob gotovih prilikah. Za g. \Vestrom se je oglasil k besedi ravnatelj v pokoju dr. Lovro Požar. Tu- di ono jame je precej obsežno in znaša približno !? kv. m. S s l rop a vise prav lepi kapniki v obliki sveč in zaves. Raziskovalca sta v»:a s seboj reka j kapnikov, ki si jih lahko vsakdo ogleda pri njih. Iskala sta tudi stranske rove vendar nista mogla zarai. smradu v ■.5nij — ljudstvo namreč meče •% jamo mrhovino — natančno praskati v.sega prostora. Preiskavo jame nameravata oba gospoda oh priliki ponoviti. Nadalje bosta oba gospoda prerskala drugo podzemsko jamo na Drusčah, o kateri"' trdi ljudstvo, da sta nekoč padi« v njo vola z jarmom vred. Vola sra izginila, a iarem je voda prinesla na dan nekje za Mirno. svoje matere. Žumre pa ni bilo nikjer, toda orožniki 60 jo kmalu izsledili. Pri zas!l-šavanju je izpovedala, da je umorila taščo, da bi se mogla sestajati z Ramizom. Vzela je vso krivdo nase. češ. da je ona sama izvršila zločin. Pozneje pa je vendarle priznala, da sta oba skupaj umorila taščo. Seveda so oblastva takoj prijela sokrivca. Bližnjemu na pomoč! Včeraj Je podala Ljubljanska gasilska župa letno bilanco o svojem neumornem delu za bližnjega Ljubljana, 10 aprila. V prostorih Mestnega doma se je vršil danes dopoldne redni občni zbor Ljubljanske gasilske župe ob prav lepi udeležbi delegatov društev iz vse okolice. Zbor je otvoril župni načelnik g. Zupan Franjo iz Most ki je pozdravil vse delegate in izrazil zadovoljstvo nad lepo udeležbo s pozivom da vsi delajo v pravcu. kakor so si ga društva začrtala: Bližnjemu na pomoč! župni tajnik g. R o š Boris je podal izčrpno tajniško poročilo, lz katerega je razvidno, da vsa društva, včlanjena v župi, prav lepo napredujejo in se zlasti izpopolnjujejo v tehniškem pogledu. Župa je imela v teku leta 9 odborovih sej, na katerih se je razpravljalo o raznih podrobnostih in pa o prireditvah. Izredno je uspela župna vaja na poslopje tovarne »Satumus« v Mostah, kje; je sodelovalo 11 motork in 4 ročne brizgalne. Daije sta prav lepo potekla župna vaja na Barju in gasilski alarm na Brezovici, župa je izvršila revizijo 19 gasilnih društev ter so ta dobila pohvalo. Za bodoče poslovno leto so določene naslednje prireditve: 3. julija 35-letnica gasilnega društva v Mostah, istega dne 25-letnica društva v Stožcah. 10. julija zvezna skupščina v Lubljani. istega dne 60-letnica in blagoslovitev gasilnega doma na Viču, in 17. julija zvezni zlet v Kamniku. Iz blagajniškega poročila g. Miku ž a Zdravka je razvidno, da ima župa 1350 Din prebitka. Računski preglednik gosp. Lotrič Anton je zatem predlagal odbora razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri raznoterostih se Je razpravljalo o enotnem poslovanju v društvih. Sprejet je bil predlog g. Presetnika Franca :z Smartna, da se stavi Jugoslovenski gasilski zvezi predlog o ustanovitvi gasilske zavarovalnice. Kot delegati za skupščina JC?Z so bili določeni: Presetnik Franc. Mehle Ivan in Roš Boris. Nevaren požar pr! Ptuju V Spodnji Hajdini je zgorelo dvema posestnikoma osem objektov — Ostalo vas je rešil dež — Ogenj je najbrž zanetila hudobna roka Ptuj, 10. eprila. Ni se še poleglo razburjenj" na Dravskem polju zaradi številnih požarov v zadnjem času. že je zanetila zlobna roka požar na Ptujskem polju? V petek zvečer okoli pol 20. ure se je obupno razlegal klic na pomoč po vasi Spodnji Hajdini. Ogenj je nastal najprej pri vdovi poisestnici Nadel-sberger-jevi Mariji, pri kateri stanuje tudi njena sestra Marija Pulkova s štirimi nedoraslimi otroki. Goreti j* začelo baš v času, ko so se nahajali pri večerji in odmolili večerno molitev. Ker je bilo vse leseno, le stanovanjsko posloipje je bilo deloma zidano, a krito s slamo, je bila na mah vsa domačija v plamenih. Ogenj je pa objel tudi so>sedna pots'oipja, last posestnika Zupančiča Mihe. Tudi Zupančičeva domačija je pogorela do tal. Skupno je zgorelo osem objektov. Ostalo je le golo zidovje. kolikor ga je bilo. in ipa železje gospodarskega orodja. Premičnine so delno rešili; prav tako živino. Zgorelo pa je mnogo perutnine. Prvi so prihiteli na pomoč dormači gasil- ci, nato pa še gasilci rz Ptuja 8 svojo motorno brizgalko in reševalnim avtom, ki pa ni stopil v akcijo, ker ni bilo nikake nezgode. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci od Sv. Janža na Dravskem polju. Vodo so črpali iz domačih studencev in rz bližn;« mlake. Tudi tu se jc zopet pokazalo, kako nujno bi bilo potrebno, zgraditi na d°žeK vodne cisterne. Sreča v nesreči je bila, da je usodnega dne deževalo in so bile strehe bližnjih hiš, ki so bile vse s slamo krite, mokre, zaradi česar se požar ni dalje rsr-širil. Obstaiala je velika nevarnost, da bi zgorela polovica vasi. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobna roka, ker imata oba posestnika več sovraži ni.kov. Sumljivo je zlasti dejstvo, da ie ogenj nastal v času, ko so se nahajali domači doma pri večerji. Pri požaru so se pa našli tudi brezvestneži, ki so izrabili ugodno priliko in kradli kakor srake rasno obleko, katero pogrešajo pogorelci. Orožniki pridno raziskujejo vzrok požara m iščejo tatove oblek. Hud zločin muslimanske kmetice Prijepolje, 10. aprila. V vasi Sooicah v prijepoljskem okrožju se je Šaban Frič pred tremi leti poročil z lepo Žumro. Ta zakon pa že takoj od vsega začetka ni bil srečen, ker je Žumra Ie pod pritiskom svojih domačih vzela Šaiba-na. dočim je svoje srce že zdavnaj darovala drugemu, Ramizu, s katerim 6e je želela poročiti. Ker se je tudi po poroki še sestajala z njim, ji je seveda Šaban strogo prepovedal tako ravnanje in je obenem sporočil svoji materi, naj pazi na Zumro, kadar njega ne bo doma. Vkljub tej prepovedi in strogemu taščinemu nadzorstvu p« je Žumra vendarle zna'a najti priliko, da se je zopet in zopet sešla z Ramizom. Ker pa tašča le ni popustila in je še poostrila nadzorstvo, da ji je skoro čisto onemogočila te sestanke, se je Žumra dogovorila z Ramizom, da ubijeta taščo. Kot najboljšo priliko za izvršitev tega naklepa sta si izbrala odsotnost Šabana, ki je pred dnevi gnal svojo živino v drugo vas in se zadržal tamkaj tri dni. Ponoči sta s sekirama umorila taščo, njeno truplo pa zakopala v gnoj. Zbor mariborske Narodne odbrane Maribor, W. aprila. V mali dvorani Narodnega doma je bil danes dopoldne letni občni zbor Narodne odbrane. Dvorano so člani NO in zastopniki raznih organizacij napolnili do zadnjega kotička. Zborovanje je otvoril predsednik g. profesor Kenda, ki je pozdravil zborovalce, zlasti pa bivšega ministra g. dr. Kukovca. Po objasnitvi postanka Narodne odbrane ie predsednik obširno obrazložil njen zgodovinski razvoj. Obenem je očrtal narodno-kulturni program NO, ki sta ji edini vrednoti edinstvo in morala naroda. Podrobno in zelo zanimivo je bilo poročilo tajnika NO g. Perica. Obsegalo je delovanje Narodne odbrane v preteklih dveh letih, vrste in funkcije narodnih organizacij. nacionalnih prireditev, raznih izletov, skratka vse, kar se je vršilo za obrambo in povzdigo narodnega življa na naši severni meji. Po tajniškem poročilu, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, se je razvila živahna debata, pri kateri so se oglasili k besedi gg. Mohorko, dr. Miiller, bivši minister dr. Ku-kovec, profesor Baš, dr. Rapotec. Brandt-ner, Vahtar, Tumpej in drugi. Poslanico generala Maistra, v kateri je ta odboru NO izrekel priznanje za vztrajno in uspešno delo in pozdrave zboru, so zborovalci sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Sledili so razni predlogi in nasveti, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom, naj vsi navzoči ostanejo zvesti sodelavci in graditelji boljše bodočnosti naroda in domovine. Novi grobovi Včeraj popoldne je preminila v ni ga. Viktorija Sede jeva, upokojena delavka tobačne tovarne in žena črkostavca Narodne tiskarne g. Jožeta Sedeja. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v torek ob 16. iz hiše žalosti v Krakovski ulici 19. V št Jerneju je po dolgi bolezni v visoki starosti 81 let umrla ga. Frančiška Reitzova. Blago pokojnico, ki je bila velika dobrotntca siromakov, so pokopali včeraj na domačem pokopališču. V soboto ie preminila ga. Ana Setinova, gostilničarka na šmarni gori. Blago pokojnico bodo pokopali v torek ob 9 .uri dopoldne na šmaroogorskem pokopališču Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! Objave Na splo&no željo publike film »Pesmi J« konec« še danes ob s/i S. popoldne. WiUy Forst je ljubljenec naše kinematograf, publike, to je pokazala sedaj njegova pravkar od ZKD prevajana opereta »Pesmi je konec«. Vse dni predvajanja je publika kar vrela v kino in z največjim zadovoljstvom gledala svojega oboževan ca, se zabavala in se naslajaJa ob lepih šlagerjih. Da se ugodi vsem tistim mnogoštevilnim, ki so bili doslej ovirani, ogledati si lepo opereto, bo ZKD ponovila film »Pesmi je konec« še danes, tn to nepreklicno zadnjikrat ob % 3. popoldne v Elitnem kinu Matici. Vsi, ki se hočejo dobro zabavati, naj tega sporeda ne zamude! Zabavni večer priredi v torek oi> 21. r restavraciji »Zvezdi« zakonski par g. Zo-tovič in njegova soproga. Na sporedu bodo šaljivi govori in kupleti. Vstop svoboden. Zagatenje. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje naravna »Frani: Josefova« grenčica tudi pri zelo dražljivem črevesu brez bolečin. S. M.: Moj učite!] Rožica »Ocvirek, uprite svoja lepa očesca v tablo!» »Dovolite mi, da z vami zasanjam, Strjen. Naj skupaj sanjava!* »Sedite, idijot! Nezadostne Tak n i bil moj učitelj Rožica. Ko je prvič stopil v razred, smo mislili, da je novi šolski sluga. Tako neznaten je bil videti. Nosil je visoko zapeto črno suknjo, ki se je vse pretesno oklepala njegovih ozkih ramen in njeni rokavi niso segali prav do tankih členkov. Kakor od življenja pozabljen ostarel birmanec je bil Rožica v tej suknji. Njegove nedoločno sive harmonikaste hlače so, povejmo takoj, cvetele in zmeraj je nosil čevlje z izhoje-n:mi petami. Lasje? Sivkast čop je štrlel kakor čopič nad njegovim visokim izbočenim čelom. Vse na Rožici je bilo posebno. Njegovi udje, vrat, roke, ustnice, ušesa, obrvi, vse je bilo ali prekratko ali predolgo, premajhno ali preveliko. Tudi njegove oči. Dolga leta so že odtlej pretekla in videl sem dosti človeških oči. Toda nikdar niso bile oči Rožice. Kajti v njegovih očeb je bila dobrota, ki ni od tega sveta. Toda takrat o tem nismo nič vedeli. Videli smo le škrice njegove suknje, ki so vneto prileteli v razred in to, da bi bil skoraj padel, kakor je bil dolg in širok, ko je plezal na oder. Potem je stopil za kateder in se oglato priklonil nalik možicu. »Dragi moji prijatelji...« Ali smo prav Culi? česa takega nismo bili vajeni in tudi razumevanja za take besede nismo imeli. Dečki so jeli drug drugega suvati s komolci, začulo se je pridušeno hehetanje, ki je naraslo v bučno roganje. Rožica je stal nemo za katedrom. S svojimi kratkovidnimi očmi je sanjavo gledal v smeh in potrpežljivo čakal konca tega sprejema. »Prevzel sem poučevanje zgodovine.« je rekel nato. »Skupaj bomc delali, nočem biti vaš učitelj, ampak prijatelj.« Govoril je še nekaj časa, kako si pouk zamišlja. Kar nam je pripovedoval, nam je bilo tako novo, toda zapomnili smo si le to, kar nam je bilo všeč. Nič več učenja na pamet, predavanja namestu lekcij, svobodno izmenjavanje misli in tako naprej. Sedeli smo nalik vrečam moke in strmeli v Rožico kakor v neko tujo žival. Proti koncu ure je streljal Koren v Rožico z jabolčnimi peškami, toda novi učitelj se za ta napad si Pustil je Korena pri miru. Dosti ur je imel Rožica tisto leto, ki ga je med nami preživel, toda naučili se nismo prav ničesar. To je bilo razumljivo, kajti njegov način učenja je zahteval svobodnih ljudi. Postal je tarča našega zasmehovanja. Imel je službo pomožnega učitelja in drugi profesorji so ga gledali zviška z nekim prezirom. Rožica je bil z vsakomur vljuden in dostikrat se je zgodilo, da je nas, mlade paglavce, na cesti prvi pozdravil. Potem smo se seveda namenoma delali, kakor ga ne bi videli. Nikdar pa se ni zgodilo, da bi nam bil rekel Rožica žal besedo. Lica Rožice so tisto leto upadla in čeljustne kosti so mu stopile ostro naprej. Rdeče lise so zacvetele na njegovi žolti koži in čedalje pogosteje je kašljal v svoj veliki, višnjevo kockasti robec. Pri njegovih urah smo govorili na glas o vremenu, o svojih igrah, dajali gnila jabolka v škat-ljo za kredo, mazali Rožičin stol s češplje-vo mezgo in nekoč, ko je Rožica urno kakor vselej stopil v razred, je gorela vrsta pisanih svečnih končkov na katedru ... V mestu je zbujal Rožica precej pozornosti. Pripovedovali so, da je ušel iz semenišča in bil župnik, da pa ee J« čisto zapi- sal znanosti in bil slab božji služabnik. Starši učencev so se iz njega norčevali, ko so ga srečavali na cesti. »Dobro jutro, gospod Rožica. Včeraj ste pa morali piti kavo,« in kazali na zavihe njegovega suknjiča, ki so bili seveda zmeraj polni sledov minilih kosil. Toda Rožica se je zmeraj samo raztreseno smehljal predse in šel hitro dalje. Rožica je stanoval pri neki vdovi v barvarski četrti. Precej siromašna je bila izbica v pritličju, ki jo je gospa Neža Smoletova prepustila pomožnemu učitelju. Nekega večera smo se splazili k Rožičnemu oknu, kjer je gorela luč. Tam je sedel Rožica za mizo, ki Je bila na debelo pokrita s knjigami in pisanji, pri slabotni luči in globoko sklanjaj glavo. Pero mu je naglo plesalo po papirju in med tem ko smo brez diha opazovali skozi okno, je v nekaj minutah popisal dve veliki poli. Zamijavkali smo in urno zbežali. Tak je bil Rožica. Vse noči je presedel za zaprašenimi knjigami in papirji. Nekoč smo položili pred uro šop poljskih cvetic na Rožičevo mizo. Ocvirek je bil doma v vodnjaku vjel debelo krastačo in to krastačo smo skrili med cvetje. Rožica je stopil x razred. Zagledal Je cvetje in ae nasmehnil. Prvič, kar smo ga poznali, se je nasmehnil. Potem je dvignil oči in nas gledal. Takrat pa je skočila krastača z glasnim pljuskom na mizo. Smehljaj je postal za senco bledejši na Rožičinem obrazu, toda dejal je: »Vzlic temu sem cvetja vesel,« — in začel je predavati. V mestecu so vedeli bore malo o Rožičinem življenju. Nikoli ni dobival pošte, nikogar ni obiskoval ln nihče ni prihajal k njemu. Nekoč, ko so me hoteli poslati v tuje mesto med tuje ljudi v šolo, sem rekel materi: »Ne bi bil rad tako sam kakor Rožica.< Cez leto dni, ko je bila ravno zgodovinska ura pri kraju, je Rožica nalahno omahnil, ko je vstajal s stola. Gledal nas je z motnimi očmi malo delj kakor kdaj poprej. Prihajal in odhajal je že sključeno tisti čas in ozka suknja se ni več tako tesno prijemala njegovih ramen. In ko je neko noč stotine otrok spalo za novo življenje, je Rožičino čelo trdo padlo naprej čez mizo. črnilo Je curljalo v tankem pramenu na najslabšo preprogo gospe Neže Smoletove. Roilca, učitelj moj, počivaj sladko l DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU K včerajšnjim volitvam v Nemčiji Adolf Hitler (v treh govorniških pozah), ki je moral prepustiti mesto državnega predsednika Hindenburgu. (Glej poročilo na prvi strani) Milijonarji kopne ' Neka angleška statistika dokazuje. da fhra danes Anglija približno 100 milijonar-jjev manj kakor pred tremi leti. Število teh K rezov se je v sedan ji gospodarski krizi po uradnih podatkih skrčilo na Neki imovit Anglež, kri so ga cenili pred nekaj leti na -10 milijonov funtov, je sedaj ^izkazal »samo« še deset milijonov funtov »premoženja. Neki drugi bogatin, lastnik (ladjedelnic pa je zabeležil svoje premože-,n;e, ki je znašalo ^e pred nekaj leti 30 milijonov funtov, s 5 milijoni funtov. Gledališki podjetnik Sollv Joel, ki .«o ga cenili pred par leti na 12 milijonov funtov, ie pred letom dni umrl in jc zapustil Mino milijon funtov. Lord Mdchett, ki je svoje čase veljal za K reza in se jc p;sal prvotno pJr Mond. je svoje čase zabeležil 5 milijonov funtov. Ob svoji smrti v decembru J0.10 je imel samo še l^.OOO funtov. Delnice tobačnega mogotca Reniharda Barona so padle neka i mesecev po njegovi smrti za dober milijon funtov. V let h 102S in 1«20 je umrlo 2° anclcšk:h milijonarjev, zadnje dve leti pa nadaljnjih 25. Še močnejše pa se odraža sedanja gospodarska kriza pri drugih, ki so bili še včeraj ali predvčerajšnjim velrki gospodje. Med milijonarji je tudi mnogo takšnih, ki nimajo niti pen.nv.ja dohodka. Pri mnogih presegajo davčne dajatve dohodke. To vse gre na račun zmanjšanih d i v.iden d, skrčenih ravnate!iskih plač in zmanjšanih tantijem. ^Precej milijonarjev ie iz tega razloga pro-daio svoja i menja ali pa .iih vsaj zaprlo, dokler se časi ne izboljšajo. Zaenkrat se Se najboljše godi p:vovarnarjem šn tvorn-ičar-jem tobačnih izdelkov. Za žensko emancipacijo! Znana angleška sufragetka Pankhurst je obiskala avstralsko mesto Sydney, kjer je na svoj način lomila kopje za žensko pokret Požar tržnice v Monakovem Radio slika zgorele monakovske tržnice. Pri požaru je bilo ranjenih 87 ljudi, med njimi precej težko 75 ognjcgascev. Požar je uničil tudi več podstrešij bližnjih hiš. Tucfi maščevanje Nekega tapetnika iz Stuttgarta je zapustila zaročenka, ker ji je prišlo na uho, aa si je nekje nakopal nespodobno bolezen. Mladi mož njenih očitkov ni mogel zavreči, a je prisegel, da se maščuje: »Grem, toda prej bom vse zbil. nakar si lahko pomagate s svetilnim plinom.« Zaročenka in njena mati sta se mu smejali in se odpravili k nekim sorodnikom. Toda tapetnik je držal besedo. S ponarejenim ključem je odprl njiju stanovanje in je začel z največjo skrbjo izvajati svojo grožnjo. Vse omare je odprl, razbil vrata. razparal postelje, raztrgal vse obleke, razrezal in raztolkel blazine, podobe, kuhinjsko opravo, razpra-skal mobilijo, razžagal gramofon itd. — nič ni ostalo celo pred njegovo jezo. V nekem predalu je našel denar v bankovcih, ki jih je raztrgal, nato je v kuhinji odprl plinsko cev. V zadnjem trenutku se je premislil in je skočil skozi okno na prosto. Ko sta se nesrečni ženski vrnili domov, jima ni bilo treba dolgo premišljati, kdo je izvršil to vandalstvo. Seveda sta šli k sodnikom. Sodniki pa so besneža obsodili — na tri mesece zapora. Novi romunski poslanik v Berlinu Konflikt med madžarsko vlado in socialisti Poslanec Poyer, vodja madžarskih socialistov Grof Julij Karolvi, madžarski ministrski predsednik Ker je budimpeštanska vlada prepovedala izhajanje glavnega organa socialnih demokratov, se je notranjepolitična napetost zelo poostrila. Delavstvo vseh budimpeštanskih tiskarn je napovedalo stavko, kateri so se pridružili tudi mnogi drugi delavski sloji Namestu dosedanjega poslanika Tasce, ki je odstopil, je imenovala romunska vlada za novega poslanika v Berlinu Petresca „Kralj diSav* Mttl '■M Hi P mm pt mm Mih •"Siil&i® Qoty, ki ga napada pariško časopisje, predvsem desničarska >La L.iberte<, da je s svojimi špekulacijami na pariški borzi izropal fran-cosKi prihranjeni kapital Sredstvo za rast Prof. Erik Agduhr. vodja tnstoloSkega peminarija na univerzi v Upsali, sporoča, da je odkril s svojimi sodelavci sredstvo, ki pospešuje rast človeka. Agduhr je napravil miksturo, ki draži notranjo sekreci-jo v človeškem organizmu .n pospešuje rast kosti. Doslej so delali zadevne poskuse s podganami in uspeh je bil prav povoljen. Lastne otroke ugrabil Filmski komik Buster Keaton je te dni ugrabil in od vedel v aeroplanu svoja dva otroka Bobbyja in Jimmyja z njuno strežnico. Keatonova žena je obvestila policijo o ugrabitvi in posledica je bila, da so stražniki prijeli filmskega zvezdnika v bližini San Diega. odkoder je hotel pobegniti v Mehiko. Keaton priznava, da je ugrabil svoja otroka in pravi, da je vložil proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona. Nove barve Znameniti nemški učenjak prof. Wilhelm Ostvvald je odkril novo vrsto barv, s katerimi je slikarjem mogoče izdelovati po barvah prav tako sijajne slike, kakor jih poznamo od starih mojstrov. Po Ostwaldu sestoji vsaka barva iz treh prvin: prave barve, črnega in belega. Belo je krivo bledote in šibkosti slik. Ostwald je na podlagi svojih raziskovanj sestavil barve, take zvane »kollonbarve«, ki dajejo jasne, prozorne plasti in so nasproti svetlobi stokrat vztrajne jše od navadnih barv. Kakor izvirne Ostwaldove barve se tudi mešanice odlikujejo po svoji izredni čistosti in nasičenosti. (O prof. Ostwaldu je prinesla ilostro-vana tedenska revija -Življenje in svet* zanimiv članek s sliko.) Lastne otroke je ugrabil Milijon slu zaklad v prekop« Dva desetletna dečka. otroka revnega krojača v Parizu, sta našla v nekem prekopu zavoj, ki sta ga odprla. V svoje veliko presenečenje sta videla, da so v zavoju dragulji, ki jih cenijo na pol milijona frankov. Roditelja otrok sta nesla zavnj na policijo, kjer so ugotovili da gre najbrž za odvržen plen kakšnega vlomilca. Ce se ne bo javil lastnik ukradenega predmeta, ga dobe najditelji, v nasprotnem primeru pa jim bo lastnik moral odšteti pripadajočo odškodnino, ki maša v tem primeru 25.000 f^nkov. Pamik podaljlsijejo Buster Keaton. znani filmski komtfc, je zbežal 8 avoflmf otroki iz Hollywooda v Mehiko, da jih spravi na varno pred svojo ženo, rojeno Nafc»» lijo Talmadge, od katere ee hoče ločiti ctrodnet tiskarna Parnik »Frielinghaus« bo v kielski ladjedelnici podaljšan za 12 in pol m !J\ D<7roše\-ič: Kalif in gresnica Vzhodna pravljica •*S!ava Alahu, edinemu, vsemogočnemu! .Slava preroku, nositelju m:ru in milosti! V imenu sultana in emira hagdadskega, kalifa vseh pravovernih in ponižnega sluge Alahovega — Haruna al Ri^da — objavljamo mi. vrhovni mufti mesta Bagdada naslednjo »veto fetvo v vednost in ravnanje vsem. Evo, kaj nam je položil Alah v soglasju s koranom na srce: Razuzdanost se širi po svetu, carstva propadajo. dežele in narodi, vse zavoljo razkošja. zabav, pirov in pomehkuženja, zavoljo tega. ker so ljudje pozabili besedo Alahovo. Mi pa hočemo, da se vonjava krepostno-st; širi od našega mesta Bagdada kvišku k nebu. kakor se širi vonj njegovih vrtov, kakor se š rijo sveti klici muezinov z njihovih minaretov. Ženske so krive vsega zla na svetu. Poza-b:le so. kar predpisujejo zakoni, skromnost in nravnost. Odevajo se od glave do nog v dragocena oblačila. Nosijo paičolane. prozorne kakor dim. In če se pokrijejo z dragocenimi tkaninami, delajo to samo zategadelj. da bi tem bolj poudarile prelesti svojega telesa. Iz svoie ga telesa, tega dela Alahovega, so napravile orodje pohujšanja in greha. . Ob pogledu nanje izgubljajo vojaki hrabrost. kunci bogastvo obrtniki ljubezen do dela. poljedelci veselje do pluga. Zato smo v svojem srcu sklenili izruvati kači njeno smrtonosno želo. V vednost vsem prebivalcem velikega in slavnega mesta Bagdada objavljamo: Vsakršni plesi, petje in godba, vse je odslej y Bagdadu prepovedano. Prepovedan Je smeh, prepovedane šale. Ženske smejo zapustiti svoje domove, zavite od nog do glave v oblačila i.z belega platna. Dovoljene so samo majhne odprtine za oči, da se ne bi spotoma nalašč zaletavale v moške. Vsem — starim in mladim, lepim in grdim — v vednost: če bodo oni kateri videli gol le konček prsta, bo obtožena zločina proti varnosti v=eh moških in zaščitnikov mesta Bagdada ter takoj kamenjana. Tak je zakon. Ravnati se je treba r>o niem. kakor da bi ga podpisal sam veliki kalif Harun al R*5id. Po n;«govi milosti in volji veliki mufti mesta Bagdada šejk Gazif.« Med bobnanjem in trobent-1 njem so ola*-piki citati fetvo po vseh trgih ;n križiščih in pri vodnjaku Bagdada. — ;n tisti mah se je nehalo pe+'e. oodba in ples v velikem in razkošnem Bagdadu. Kakor da bi kuga zagospodovala v mestu. V mestu je nastala tišina ko na pokopališču. Kakor prividi so tavale po ulicah ženske, zavite od nog do glave v gluha. be'a oblačila, s?mo zdaj pa zd-ij je izza ozkih očesnih odprtin bFsnil plah pogled Trgi so bili nrazni. smeh in šum sta izginila in še celo v kavarnah «o umolknil zgovorni pripovedovalci pravljic. Ljudje so zmerom taki: če se upirajo. se upirajo zares, ee se pa prično pokoravati zakonom, se jim pokoravajo tako. da celo oblastem postane nevšečno. Sam Harun al Rušid ni več poznal svojega veselega, radostnega Bagdada. »Premodri šejk.« je dejal svojemu velikemu muftiju. »zdi se mi. da je tvoja fet-va vendarle prestroga.«-»Zapovednik! Zakoni in psi motajo biti nudi, da se jih boje!« je odgovoril veliki mufti. In Harun a! Rašid se mu je nr.iklon l: »Mogoče imaš prav, premodri šejk!« Med tem je v daljni Kabele« ali za »rdeče«. Primorje res. : Jadran S:1 (0:1). Pred tekmo je absolvtral ta par in je druga. primorjanska garnitura zasluženo odpravila svojega nasprotnika, čeprav je prišla, kakor kaže sam rezultat, šele v drugi polovici do prave veljave. Gla-vna te>kn» 5Paradi nekaterih povsem opravičenih odpovedi se je morala prvotna postava A-teama (rdeči) nekoliko spremeniti, kar je pa ostalo, je prišlo v B-team (beli). Moči vi sta igrali torej v naslednjih postavah: Rdeči : Jakšič—Jančič, Unterreiter (vsi trije Ilirija) — Zemijak. Slamič, Piše k (Primorje) — Boncelj, Janežič, Rudi (Svoboda), Jug I (Pr.), Pfeifer (II.). Beli: Jančigaj—Jug n (Pr.), Potekal CS.) — Košenina (Hermes), Varčič (H.), Sočan (Pr.), Pogačnik (II.) — Zemljak (S.), Svetic (H.), Svetic II (Pr.), Lave rvem polčasu Pfeifer po dobro izvedenem napadu z desne, v zadnjih sekundah polčasa pa je izenačil Rafko, ko je ob pravem času izkoristil nesporazum med Jančičem in Jakšičem. V samem začetku drugega polčasa so beli uprizorili nevaren napad Rafkovo bombo je Jakšič sicer srečno odbil, ni pa mogel, na tleh ležeč, preprečiti, da ne bi Svetic žoge poslal v prazen gol. Sledijo prav lepe faze igre, v katerih se obe moštvi trudita, da bi doseženi rezultat izpremenili v svojo korist. Beli prodirajo z lepimi kombinacijami po sredi, rdeči forsirajo bolj krili, zlasti desno; ta taktika pa se radi šibkih moči na desni ne obnese. Pc Slamičevi nenadni blesuri igrajo rdeči brez srednjega krilca in močno pritisnejo. Zemljak pošlje z desnega krila idealen center, ki ga Rudi z glavo pretvori. Potem se čuti vrzel v obrambi rdečih, zadnje minute močno napa- da se požurijo za vodstvo. To jim tudi uspe v 2. min. po Kiirbišu. Celjani pritiskajo za izenačenje, toda polagoma spoznajo, da je najbolj koristno, če se omejijo na obrambo. Serija kotov proti A. ostane brezuspešna. V 24. min. zviša Kirbiš po »stopingu« Hreščaka na 2:0; pri tem je menda malo pomagala roka. Rezultat se do odmora ne menja. V drugem polčasu se ponovi ista slika s to razliko, da so odslej napadi gostov še redkejši. Nemoč domačega napada traja vse do 25. min., ko zviša Bertoncelj, ki se zopet vrača v staro formo, na 3:0. Požrtvovalnost gostov ne popusti, toda par lepih strelov konča le za golom. Občinstvo — nezadovoljno — zahteva povod za aplavz, čemur končno ustreže branilec Bertomcelj', ki pretvori Priverškov kot v četrti in zadnji gol. Tekmo je sodil g. Nemec v splošnem dobro. V drugem mariborskem razredu sta se v Murski Soboti srečala v prvenstveni tekmi domača SK Mura in mariborska Svoboda. Domačini so mogli tekmo z 10: (0:0) odločiti v svojo korist. Sodnik je bil g. Bergant iz Maribora. V istem razredu »ta odigrala prvenstveno tekmo na igrišču Rapida SK Rapid in rezerva Železničarjev, ki se je končala s rreeej visoko zmago 7:2 (2:2) Rapidovcev. ■SlHBHMHBiMMHv-i—- dajo ln tik pred koncem se iz zamotane pozicije Doberlet naenkrat znajde na čistem in poviša na 3:2 za svojo barvo. Tekma je, v kolikor je Imela pokazati moč ljubljanske reprezentance, zgrešila svoj cilj, pokazala pa je, da lahko z nekaterimi korekturami lahko dobro zasedemo skoro vsako mesto v reprezentativnem moštvu. Kot dobra in resno vzeta tekma za trening pa je nadvse dobro uspela. Igralo se je ves čas prav fair, tako da je zabeležiti tudi krepak propagandni plus. Sodnik g. Cimperman je imel zelo lahko nalogo in ni bilo proti njegovim odločitvam nobenega ugovora. Dvodnevni turnir »Vremena« Uršič in Košak sta igrala dvakrat v formi Beograd, 10. aprila. Včeraj in danes so se vršile na igrišču Jugoslavije štiri zanimive nogometne tekme v okvirju turnirja, ki ga je z udeležbo vseh najboljših nogometašev iz države pri redilo beograjsko »Vreme«. V prestolnico je prispelo v teku včerajšnjega dneva do 50 zunanjih igralcev, ki so včeraj popoldne skupno z beograjskimi odigrali v navzočnosti ministra za fizično vzgojo dr. Kraljeviča in nad tritisočglave množice prvi dve izbirni tekmi. Turnir naj bi dal podroben pregled razpoložljivega materijala za državne reprezentance, čisti dohodki pa so bili namenjeni v korist bolnih, brezposelnih in siromašnih. Iz Ljubljane sta sodelovala na turnirju igralca Košak (Ilirija) in Uršič (Primorje). Prvi so nastopili Beli : Modri S:1 (2:1) Bell : Demič (Urh), Dimitrljevič, Lukič, Arsenijevič, Bulat (Vojnovič), Pe-šič (S. Popovič), Nikolič, Madrič (Milano-vič), Sotirovič, Sirotanovič (Mitič), Uršič (Sarič) Modri: Spasič (Hofman), Ivkovič, Popovič, Alič, Gajer, Kovačevič, Nemet (Pavlič), B. Marjanovič, S. Miloševič, Vujadi-novič, M. Babič Modri so bili favoriti, toda beli so bili uspešnejši, modre pa je spremljala smola. Obe moštvi sta v ostalem pokazali odlično igro. Gole so zabili: za zmagovalce Sotirovič (iz enajstmetrovke), Uršič in Milano-vič, za poražene pa Vujadinovič. Teren je bil blaten, kar je precej vplivalo na formo nekaterih. Uršič na levem krilu je dal prvovrstno igro. Najboljši mož na polju je bil Arsenijevič. Tekmo je odlično sodil g. Ames. Za njimi so odigrali Rdeči : Zeleni 1K> (0:0) V moštvu zelenih Je v drugi polovici igre d- kakor doma, hči mojega brata. Če hočeš peti, — poj, če hočeš plesati, — pleši!« Ko pa ie radomel glas tamburna, je mufti zadrhtel: »Tišje! Saj utegnejo slišati! Tn nam ah bo rrekleti kadi izvedel, da je bila pri Velikem Muftiju čez noč tujka... Oj. ti uradniki! Kača ne piči kače, uradniki pa gledajo samo na to, kako bi pičili svojega tovariša. To se ve, tale ženska je lepa in r največjim zadovoljstvom bi jo napravil za prvo plesalko svojega harema. Toda modrost, veliki mufti. Modrost... Poslal bom zločnko h kadiju. Naj zapleše pred njim. <"e bo kadi spoznal, da je kriva, naj jo da usmrtiti, — naj se zgodi pravica ... Zakona o moji fetvi do zdaj še niso nikoli uporabili. zakon, katerega se ne uporablja, pa je kakor pes. ki ne grize. Prenehajo se ga bati. Če pa bo kadija očarala m se je bo usmilil, tedaj bo prekleti kači izruvano želo! Mirno lahko sni obtoženec, pri katerega zločinu je sodeloval sodnik.« In veliki mufti je napisal kadiju p ^•Veliki Kadi! K tebi kot najvišjemu sodniku Bagdada pošiljam kršiteljico moje fetve. Kakor zdravnik preišče najopasnej-šo bolezen, ne da bi se bal okuženja, tako tudi ti preišči zločin te ženske. Sam poglej nanjo in na njene plese. In če sipozna5, da je kriva prestopka proti moji fetvi, tedaj naj obvelja pravičnost. C« pa spoznaš, da zasluži pomiloščenije, tedaj pokliči ▼ svoje srce velikodušje. Zakaj velikodušje je nad pravičnostjo. Pravičnost s« je rodila na zemlji, velikodušnost m usmiljenje pa sta od neba.« Veliki Kadi tudi ni spal. Kar naprej je pisal razsodbe v stvareh, ki jih bo obravnaval drugi dan. »da ne bo mučil obtožencev 6 čakanjem na sodbo.« Ko so privedli k njemu Fatroo-hamim, Je prečital muftijevo pismo in dejal: »A, stari lisjak! Najbrže je sam prekršil svojo fetvo in zdaj želi, da bi jo prekršili tudi mi!« Ohrn:l se je k Fatm.i-fianum in izpregovoril: »Torej ti, tujka, iščeš pravičnosti rn gostoljubja. Dobro. E)a ti pa lahko oboje Iz-kažem, moram vedeti tvoje prestopke. Pleši, poj, pokaži mi svoja grešna dejanja. Zapomni si eno: pred sodnikom ne smeš skrivati ničesar. Od tega zavisi pravičnost sodbe. Kar se tiče gostoljubja, je to sodnikova stvar. Sodniki vselej drže svoje goste delj pri sebi, kakor oni to hočejo.« In v kadijevem domu je to noč zaigral tamburin. Veliki mufti se ni zmotil. Harun al Rašid to noč ni spal in po svoji navadi je taval po bagdadskih ulicah. Žalost mu je stiskala srce. Ali ie mar to njegov veseli, šumni. brezskrbni Bagdad, ki navadno ni spal daleč čez polnoč? Zdaj pa se je iz vseh hiš razlegalo smrčanje. Namah pa je kalifovo srce zadrhtelo. Za-čul je zvok tamburina. Kako je to čudno! Igrali so v hiši velikega muftija. Čez nekaj časa je tamburin zabmel v hiši kadija. »Vse je lepo v tem najlepšem mestu!« je z nasmehom vzkliknil kalif, »med tem ko greh spi, se čednost veseli.« Tn vrinil se je v svoj dvorec. Vso noč je premišljeval o tem, kaj se je neki godilo ponoči v hiši velikega muftija in kadija. Takoj ob zori. ko so prvi žarki solnčnega vzhoda pozlatili bagdad>ske strehe, je odšel v Levjo dvorano svojega dvorca in otvoril zasedamje vrhovnega sodišča. Harun al Rašid je sedel na tronu. Zraven njega je stal čuvar njegove časti in oblasti — ščitonosec z golim mečem v roki. kot desna zveza debutiral Košak. Napadalna vrsta je bila sicer sestavljena naslednje: Tirnanič (Glišovič), Detlinger, Leinert. Giler, Zečevič. Teren je bil v tej igri še slabši kot v prvi, tako da so bili napori moštev še večji. Najbolj zanimiv v tej igri je bil dvoboj med srednjima krilcema Ma-rušičem in Premerlom. v katerem sta oba pokazala svoje odlične sposobnosti. Zeleni so bili v ostalem v polju nekoliko močnejši, rdeči pa boij nevarni pred vrati. Edini gol in zmaga za rdeče gre na račun To-maševiča, ki j« v 24. min. drugega polčasa dobil lep predložek od Sadjareviča ter ga iz zelo težke pozicije poslal mimo Zlato-pera (vratarja zelenih) v mrežo. Tekmo je dobro sodil g. Jok-simovič. Danes se je na igrišču BSK nadaljeval turnir »Vremena« še z dvema garniturama najboljših. Vreme je bilo danes zelo ugodno in se je zbralo na igrišču nad 6000 ljudi, ki so z zanimanjem sledili poteku. Kakor včeraj so bile tudi današnje tekme zelo zanimive, zlasti zaradi tega, ker so pokazale, da razpolaga naš nogometni šport z izvrstnimi igralci, ki bodo lahko uspešno zastopali državo v mednarodnem nogometu. Tudi oba igralca LNP — Uršič in Košak — sta se ookazala v zelo dobri formi in žela vsestransko priznanje. Današnji rezultati so bili: Modri : Rdeči 2:2 (2:1), Zeleni : Beli 3:0 (1:0). Ostale nogometne tekme ZAGREB; Gradjanski : Jugoslavija 6:1 (5:0). Viktorija : željezničari 5:2 (3:1). OSIJEK: Slavija : Makabi 7:0 (6:0). DUNAJ: Sportklub : Hakoah 1:1 (1:0), Admira : Rapid 2:1 (1:1). BUDIMPEŠTA: Somogy : Attila 0:0, Fe-renezvaros : Ujpest 5:0, III. okraj : »11« 2:0, Bocskay : Kispest 1:0. PRAGA: Teplitzer FC : Viktoria (Plzen) 1:1, Bohemians : Nachod 6:2, Sparta : Kladno 6:1, DFC : Viktoria 2ižkov 8:1. BERLIN: Minerva : Stettiner FC 6:0. FCRTH; I. FC NUrnberg : Sp. V. Fiirth 2:0. PARIZ: Italija : Francija 2:1. ARNO: Italija B : Luksenburška 12:0! LONDON: Anglija : škotska 3:0. BRATISLAVA: Slovan (Dunaj) : Llgeti 3:1 (1:0). • Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načeistva bo drevi ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emone. Akademska smučarska organizacija. Jutri v torek, 12. t. m., se bo vršil H. redni občni zbor Akademske smučarske organizacije in sicer ob 18. uri na univerzi, soba 69, z naslednjim dnevnim redom: 1.) Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora 2.) Poročila a) upravnega odbora, b) revizorja. 3.) Absolutorij funkcijonarjem. Samostojni predlogi. 4.) Volitve. 5.) Slučajnosti. Vabimo vse akademike smučarke in smučarje, da gotovo pridejo, ker je to v njihovem interesu; določil se bo program za prihodnjo sezono in pravila za kombinirano akademsko prvenstveno tekmovanje. Hkrati pozivamo vse odbornike ln poverjenike na kratek sestanek, ki bo jutri ob pol 18. v isti sobi. — Odbor. mevčeva, dr. Alojzij Vlsenjak, Pretner, profesor Kanduč Raiko, inž. major Miron šarac, Christof Bogomir in Dušan šestan; v nadzorni odbor pa za predsednika dr. Matej Senčar, in za člana dr. Josip Kom-ljanec in inž. Urbančič. Mesto Ptuj ima bogat Ferkov muzej, ki ga krasijo razne stare umetnine. Pa tudi mesto samo ima mnogo zgodovinske redkosti. Pred kratkim se je posrečilo g. notarju Skraberju in konservatorju g. dr. Steletu, da sta odkrila na .južni zunanji strani presbiterija minoritske cerkve, ki je sedaj zazidana in se uporablja le za ropotarnico, freske iz XIV. stoletja. Ptujsko pismo Ptuj, 8. aprila. Dne 3. tm. smo imeli krasno uspelo proslavo 10-letnice Glasbene Matice s slavnostnim koncertom v mest. gledališču. Predsednik šolski nadzornik g. Gorup je pozdravil vse goste, med njimi zlasti sreskega načelnika g. dr. Petra Vavpotiča in mestnega župana g. Ladislava Jeršeta. Zanimivo je bilo predavanje profesorja gosp. Aiiča o zgodovini našega mesta. Istotako tudi predavanje g. Boga Orožna o zgodovini in razvoju Glasbene Matice. Omenil je zlasti velik trud odbora za zopetno oživitev pevskega zbora, predvsem pa mladinskega zbora, ki je letos prvič nastopil. Velike težave so bile tudi pri reorganizaciji mestne godbe. Led pa je sedaj prebit, ker je godba v dobrih rokah kapelnika g. Bernarda, Glasbena Matica pa ima spretne profesorje Kobajevo, Sedelbauerja in Logarja. Koncert je vsekakor dobro uspel. Bil je to prvi koncert v Ptuju, ki ga je prenašala ljubljanska radijska postaja. Ob pičli udeležbi so zborovali 2. t. m. v Narodnem domu naši »Jadranski stražarji« pod predsedstvom sreskega podnačelnika g. dr. Bratine. Iz tajniškega poročila g. Christofa sledi, da je društvo napredovalo v lanskem letu za 47 novih članov in da šteje danes 254 članov, od katerih odpade 16 na poverjeništvo pri Sv. Vidu pri Ptuju. Blagajnikovo poročilo g. dr. Visenjaka je pokazalo, da se je denarni promet v preteklem letu zelo dvignil. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da tudi ptujski odbor JS, ki obstoja že devet let. na svečan način proslavi 10-letnico obstoja Jadranske Straže. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. Zvonko Bratina, dalje Mirka Fer- Iz akvaristove torbe O hrani in drugem. Eden najvažnejših čina tel jev, ki utegne postati usoden za domačo ribogojnico, če ga ne upoštevaš, je pretirana ribic, žal, da se ta činitelj še premalo upošteva, zaradi česar so izgube ribic na dnevnem redu. Hrana, ki jo nudi ribicam priroda sama, je zelo raznolika in mora tudi biti raznolika, ker ribice, kakor vsa ostala živa bitja, potrebujejo razne snovi za svojo rast in raz-vitek. Kaj pomaga lepo zaraščena, kisika polna ribogojnica, če ne hranimo ribice strokovnjaško! Nekateri gredo tako daleč, da ne nudijo ribicam le enolične hrane, temveč tudi to v pičlih nezadostnih količinah. Poleg dejstva. da povzroča enoličnost skorbut, podlegajo ribice zaradi slabe hrane raznim boleznim. Najbolje je, če jim polagamo večinoma tako hrano, ki jim jo je dajala priroda. Ribice se hranijo z algami, žuželkami, črvički (tubifeksi). s polži in ikrami. Ce jih dsnemo v domačo ribogojnico, se hrana dokaj spremeni. So pa umetna hranila, ki vsebujejo najpotrebnejše snovi za obstoj in razvitek ribic. K takim hranilom spada piscidin, ki ga dobiš v tubah. Ker potrebujemo za zarod drob-nejšo, za večje ribice pa debelejšo hrano, imamo piscidin po številkah. Tako je n. pr. 00 za mlajši zarod. št. 2 pa za večje ribice. Piscidin jedo ribice zelo rade, paziti moramo vendar, da ne ostane na dnu. kjer splesni. Tam se zarede razni parasiti, razna mikroskopska golazen. Iz tega razloga moramo, če nimamo dovolj polžev, čdnkelj. polzač in ^obočkov. ki vse počistijo, takoj po krmljenju odstraniti ostanke. Izvrstno hranilo je »Wawil«. To je hrana iz tankih majcenih rožnatih listkov, ki jo ribice, ker je mehka, lahko jedo in hitri prebavijo. Izborno hrano predstavljajo žive ali pa posušene vodne bolhe. Pozimi se moramo zadovoljiti pač s suhimi. Delika-tesa so ribicam tubifeksi, kakor nit tanki črvički, ki jih najdemo v plitkih jarkih in v vodah, kjer ni ribic. Deževniki, ki jih prej omamimo s plo-skom, povzročenim z votlimi dlanmi, pen tem pa prav drobno razsekamo, so tudi zelo priljubljena hrana. Nastrugano meso jim tudi ugaja. Alge in male polže imajo ribice v ribogojnici. Jajčkov, ki jih zležejo polži na rastline in na stene, ne smemo odstraniti, marveč jih moramo pustiti, kep so mali polži ribicam dobrodošli. V ribo, gojnici ostane še zmeraj dovolj takih, ki se na bolj skritih mestih razvijejo in ki zagotovijo obstoj svojemu rodu Kakor vidimo, imamo dovolj sredstev, ki nas obvarujejo enolikosti. Samo na ta način bodo ribice lahko zdra-> ve in odporne. Tam, kjer ni take hran«, postanejo slabe, čreva odnehajo delovati, ribice bolehajo in gmejo polagoma, toda gotovo. Svariti moram ribogojštelja preq koruznim in pšeničnim zdrobom, ki ga pre-> nesejo le večje ribice. Ce nimamo nič drugega, denemo tolik<» zdroba, kolikoV gre med stisnjeni palec iij kazalec, v kozarec z vodo. Ko je zdrob na? pit, ga denemo ribicam v ribogojnico z žlič» ko. Ce tega ne storimo, ga pojedo ribic* suhega in poginejo, ker se jim v trebuhi} napihne. Zdrob je samo za silo. Za ob* čutljive in drage eksote pa ni. Oblate treba dobro zdrobiti, jih namočiti in po, tem vsuti ribicam v ribogojnico. Kruh j* ribdeam najbolj škodljiv in jih najhitreje ugonobi. Imel sem akvarij na hodniku. Nekoimj so se morale ribice smiliti. Zato jim je vrgel v vodo košček kruha. Zvečer sem slu, čajno pogledal v akvarij. Opazil sem 6 cn> dolgega krapa, kateremu je tik pobočnace, molel izrastek iz telesa. Kaj je bilo? Kran se je najedel kruha in čreva so pritiskal^ ob strani tako silno, da so preluknjala tenko plast mesa. Poginil pa ni samo krap, marveč še šest drugih ribic, a drugi dan Jim je sledilo še njih pet. Videli smo torej, da je prehrana zelo va-. činitelj, o katerem moramo temeljit« razmišjati. Tam, kjer se prehrana vrši redno brez enoličnosti, ostanejo ribice zdrava in krepke, v zabavo in veselje akvarista. O. S. Na kalifovi desnici je sede! veliki mufti v turbanu z ogromnim smaragdom, cvetom preroka, katerega ime naj bo češčeno na vekov veke. Na levici je sedel vrhovni kadi v turbanu z ogromnim rubinom, rdečim ko kri. Kalif je položil roko na goli meč in de- jal: »V imenu Alaha, edinega in trmiJjenega, otvarjam zasedanje vrhovnega sodišča. Naj bo takisto pravično m milostljivo kakor je pravičen in milostljiv Alah! Srečno mesto, ki lahko mirno spi. ko namestu njega bdijo njegovi velikaši. Nocojšnjo noč je Bagdad mirno spal, zakaj zanj so bdeli trije: jaz. njegov emir in kalif, moj premodri mufti in moj grozni kadi!« »Sestavljal sem novo fetvo!« je dejal mtrfti. »Bavil sem se z državnimi opravili!« je dejal kadi. »Kako lepo se je predajati čednostim! Kakor ples se vrši to pod zvoki tamburina!« je veselo vzkliknil Harun al Rašid. »Zasliševal sem obtoženko!« je dejal mufti. »Zasliševal sem obtoženko!« je dejal kadi. Stokrat srečno mesto, kjer greh niti ponoči nima miru!« je vzkliknil Harun al Rašid, »tudi mi vemo za to zločmko Slišali smo o njej, ko smo ponoči blodili po mestu, povedal nam je vodja karavane, s katero je dospela v Bagdad. Ukazali smo jo zapreti in zdaj je tu. Pripeljite obtoženko!« Fatma-hanum je drgetaje vstopila in se pred kalifom zgrudila na tla. Harun al Rašid se je obrnil k njej in dejal: »Vemo, kdo si m takisto vemo, da si prišla iz Kaire, da bi sazvecdila oči svojega ka- lifa s svojimi plesi. Najlepše, kar imaš, si nam prinesla v svoji dobrodušnosti. Toda prekršila si sveto fetvo Velikega Muftija, zato stojiš zdaj pred sodiščem. Vstani, dete moje! Naj se izpolni tvoja želja: pleši pred kalifom! To. zaradi česar nista poginila n ti veliki mufti niti modri kadi, zaradi tega z Alahovo pomočjo ne bo poginil kalif.« In Fatma-hanum je pričela plesati. Veliki mufti jo je gledal in šepetal, toda tako. da ga je slišal kalif: »O. greh! O, greh! Ona gazi sveto fetvo!« Tudi vrhovni kadi jo je gledal in šepetal, toda tako. da je slišal kalif: »O, zločin! O. zločin! Za vsako svojo kretnjo zasluži smrt!« Kalif pa jo je molče gledal. »Grešnica!« je dejal Harun al Rašid, »tz mesta prekrasnega greha, iz Kaire, si prišla v mesto stroge nravnosti, v Bagdad. Tu caruje krepost in ne hinavščina Krepost je zlato, hinavščina pa ponarejen denar, za katerega Alah ne da ničesar mimo kazni in pogiblji. Niti lepota niti nesreča, ki te je doletela, ne bosta omehčali src tvojih sodnikov Nravnost je stroga in ne pozna m losti. Ne iztezaj zaman svojih prosečih rok. ne iztezaj jih niti k muftiju niti h kadiju in niti k meni. tvojemu kalifu .. Veliki mufti! Kakšna kaz^ naj po tvojem doleti to žensko, ki je prekrš:la »veto fetvo?« Veliki mufti se je priklonil in dejal: »Smrt!« Vrhovni kadi! Tvoja sodba! Vrhovni kadi se je priklonil in dejal: »Smrt!« »Smrt! — tudi jaz pravim tako. Prekrš;la si sveto fetvo in zato moraš biti kamenjana tu na tem mestu Kdo bo prvi vrgel vate kamen? Jaz, tvoj kalifi... Jaz mo- ram vreči vate prvi kamen, ki mi pride ▼ roke!« Harun al Rašid je snel turban, strga! z njega ogromni briljant, slavni »Vel ki Mo-gol« in ga vrgel v Fatmo-hanum. Briljant ji je padel k nogam. »Drugi boš ti!« je dejal kalif in se obrnil k velikemu muftiju. Tvoj turban krasi prelep smaragd, cvet preroka, katerega Ime naj bo češčeno na vekov veke... Ali nI najlepši namen takega kamna, da kaznuje greh?« Veliki mufti je snel turban, strgal ogromni smaragd in ga vrgel. »Zdaj si ti na vrsti, vrhovni kadi! Stroga je tvoja služba in kakor kri se blesketa ogromni rubin na tvojem turbanu. Napravi svojo dolžnost!« Kadi je snel turban. odtrgal rub;n in ga vrgel. »Ženska!« je dejal Harun al Rašid, »vzemi te kamne, ki si jih zaslužila, kot kazen za tvoj greh. In shrani jih v spomin na milost svojega kalifa, na velikodušnost njegovega muftija in pravičnost njegovega vrhovnega kadija. Pojdi!« In od tistih dob je na svetu običaj obmetavati lepe ženske z dragocenimi kamni. »Sejk Gazif. moj veliki mufti,« je dejal kalif, »upam. da si zadovoljen. Izpolnil sem tvojo fetvo!« »Da, toda jaz jo preklicujem. Prestroga je!« »Kaj? Sam praviš: zakon je kakor pes. Kolikor hujši je, tem bolj se ga boje!« »Da. zapovednik! Toda pes mora griztl druge. Če ugrizne gospodarja, ga priklenejo!« Tako je razsodil modri kalif Harun aH Rašid v slavo Alaha, edinega in usmiljenega^ Iz ruščine B. Z. ŽENA V SODOBNEM SVETU Potreba po socialni ženski vzgoji IV. Zahteva po socijalni izobrazbi izhaja lahko iz povsem različnih miselnosti: iz religijozne, socijalnoetične ali državljanske presoje. Zelo razširjeno, toda povsem napačno pojmovanje je, da religijozno mišljenje zahteva sicer karitativno, ne pa socijalnega udejstvcvanja. Religija, ki uči bratstvo ljudi, mora hoteti tudi izvajanje bratskega mišljenja, sicer ostane mrtva beseda brez prepričevalne in življenjske sile. Udejstvo-vanje bratstva pa pomeni v modernih razmerah udejstvovanje socijalnega čuta odgovornosti, to se pravi, človek mora posvetiti svoje sile družbi. To pomeni, da niso naši najbližji le ozek krog ljudi, s katerimi nas življenje samo veže s stiki kakršnekoli narave, temveč vsi, ki so potrebni skrbstva in pomoči Most. ki veže vero in socijalno delo, pa potrebuje stebrov in opor v socijalni naobrazbi, ki uči človeka, kako naj večne resnice religijoznega izročila prenese na konkretne razmere in so-cijaine zmede sedanjosti in pretvori merila religije v praktične motive dejanj. Da moreš ljubiti, moraš poznati ljudi, katere naj ljubiš Da odpraviš stisko in bedo, jo moraš poznati. Da moreš biti pravičen, moraš videti neenakost življenjskih možnosti, ra.zumeti psihološke potrebe, biti pripravljen, da preko vseh tradicij razumeš potrebe in zahteve drugih. Do istih zahtev in podobnih prizadevanj vodi socijalnoetična usmerjenost. Ljudje različnih plasti so odvisni drug od drugega, zvezani med seboj z nerazdružnimi vezmi skupnega gospodarstva, skupne kulture. Nikdo ne obstoja sam, nikdo ne propade sam. Vsakdo mora naposled želeti povzdig vseh, ker je član skupnosti. Kot član mora želeti pravičnost za celoto, za vse. Komur človeška družba ni le abstrakten pojem, temveč doživljena in občutena resničnost, ta ne more priznavati obstoječih razrednih nasprotij. Prizadevati si mora za izenačenje. ki je dosegljivo le na poti globlje človeške orijentacije in razvoja socijalnega čustvovanja in vesti. N» karitas posameznemu pomoči potrebnemu, temveč socijal-ne reforme in socijalna politika za skupnost: to je cilj. Ne usmiljenje, temveč pravica, to je naloga, ki nas čaka. Da jo moremo izpolniti, zato je spet potrebna socijalna izobrazba: poznavanje razmer različnih plasti naroda, njih gospodarskih in socijalnih prizadevanj, poznavanje družabnega organizma, njegovih stisk in potreb, njegovih uredb in možnosti. Do istih zahtev vodijo naposled tudi državljanski nagibi Država potrebuje državljane. ki imajo voljo do skupnosti in zmožnost, da sodelujejo pri skupnih nalogah. Potrebuje državljane s smislom za kolektivnost, toda tudi z jasnim vpogledom in trdnimi načeli, ki so protiutež različnim razrednim predsodkom. Kajti bistvo države temelji na tem, da se preko vseh nasprotij in življenjskih interesov in življenjskih prepričanj državljanov tvori resnična celota, da vsi priznavajo neki najvišji cilj, kateremu morajo služiti vsi posamezni cilji. Prvi pogoj pa je, da vsak posameznik dodobra pozna potrebe celote, posameznih plasti, da mu niso neznani družabni odnosi in socijalni razvoj, da ie zmožen razumeti razredne boje iz njihovih vzrokov. Zahteva po socijalni vzgoji in pouku se nam vsiljuje z vseh strani, četudi rešujemo problem življenja skupnosti iz religijoznega, etičnega ali političnega stališča, seveda, v kolikor človek sploh stremi za ureditvijo življenja skupnosti z vidika večje pravičnosti in popolnosti. Pri tem pa obstoja velik pomislek proti zahtevi po socijalni vzgoji. To je vprašanje. ali znanje sploh vodi k socijalni kulturi. ali sploh vodi pouk k socijalnemu hotenju. Ali se bo s tem dvignilo aktivno krščanstvo. ali bodo ljudje postali vrednejši člani družbe, ali bodo postali požrtvovalni državljani, če si bodo v mladosti pridobili socijalno znanje? To vprašanje res zadene v jedro problema in nam ga pokaže v vsej težavnosti in mnogostranosti. Le povsem neživijenjski človek se lahko zaziba v misli, da je znanje tudi porok za pravilno ravnanje, saj je človek lahko z vsem znanjem in vso izurjenostjo sveta največji lopov. Kako malo je ljudi, ki bi uporabili svojo darovitost v prid človeštvu in ne le sebi! Sile, katere potrebuje človek, da kot član družbe vrši svojo dolžnost, da čustvuje in deluje socijalno, niso sile ali lastnosti razuma, temveč sile značaja. Vsaka resnična pravičnost ima izvor v visoko razvitem čutu odgovornosti, v vesti. Poznavanje družabnih razmer in ureditev še nista nujno zvezana z entuzijazmom, ki te sili, da pri njih sodeluješ ali pa jih izkušaš izboljšati. Socijalno udejstvovanje je pogosto možno le z dalekosežnim premaganjem egoizma, za kar je spet treba nravne inspiracije. Toda vsi ti ugovori so naposled le omejitve. Da znanje še ni porok za delovanje, nikakor ne nasprotuje zahtevi po socijalni izobrazbi, saj je vendar znanje prvi pogoj vsake dejavnosti. Brez znanja ni mogoč razvit čut dolžnosti, če tudi znanje še ne pomeni inspiracije, vendar prideš preko izobrazbe do spoznanja iu najdeš pot k pravemu ravnanju. Samo jasno spoznanje človeških in družabnih odnosov lahko vzbudi speče socijalne nagone, razvije socijalna čustva in jih podredi splošnim življenjskim idealom V tej omejitvi obdrži zahteva po socijalni naobrazbi upravičenost in vrednost. Kot pomožno sredstvo je potrebna poleg vseh poizkusov in stremljenj za osebnim oblikovanjem značaja in nravno inspiracijo, za dosego ureditve življenja skupnosti pod vidiki večje pravičnosti in popolnosti. r. z. Sodobna žena v borbi proti prostituciji ii. Vedmeo ao se našli in se še najdejo ljudje, ki s prepričanjem trdijo, da je prostitucija potrebna ter da je ni mogoče odpraviti s sveta. Kakor v starem in srednjem veku, jih je tudi sedaj dosti, kii soglašajo z mnenjem katerega je nekdanji li.pski policijski zdravnik dr. Kiuhn izrazil z naslednjimi besedami: »Prostitucija ni le zlo, ki ga družba tolenira, ampak je tudi potrebno zlo, kajti varuje ženske pred nezvestobo iin čednost pred izkušnja v o in padcem.« S tem je dovolj jasno povedano, da se od moških ne zahteva zvestoba, niti čednost. Drugi (dr. Fock) zopet trdijo, da je prostitucija potreben korelat naših kulturnih naprav (zakona), kajiti utegnila bi nastati nadprodiukcioa človeštva, če bil se ženil ■vsakdo, kd je zmožen ploditi in roditi. Za to naj država regulira to vprašanje in prevzame kontrolo nad prostitutkami in sploh nad vsemi ženskami, ki se jim dokaže lahkomiselno življenje.« Sevda morajo hiti pri tem izvzete žene ia >boljše družbe«, zanje taki predpisi ne morejo veljati. Pa še iz drugega vzroka se smatra pro-sit.ituciiiia kot vzporeden pojav zakona: >Država ima največji interes na tem, da se ne poročajo taki ljudje, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje otrok, ker se iz takLi otrok reknutira armada nezadovoljnežev in proti državnih elementov.« Ta.ki ljudje naj se torej prostituiirajo! (Oni, ki bi pa otroke lahko preživljali, se jih pa branijo.) Do nedavnega je bila prostitucija v veči-nti držav urejena s tako zvano reglementa-ci.io, ki je v nekaterih državah še sedaj veljavna: prostitutke smejo bivati le v jav-mih hišah, im sicer samo v gotovih delih mesta. Marajo se pustiti redno zdravniško preiskatli ter morajo iimeti kontrolne knjižice kot nekake legitimacije napram ob-lastvom. V tej obliki se torej prostitucija javno prtiiznava kot od države san.kcijoniira-na institucija. S tem pa se javno ščiti nemorala, zato so moderne države, ki hočejo biti v svojih zakonski'.! odredbah bolj dosledne, v novejšem časni skoro povsod odpravile reglementacijo, zlasti ker so se proti njej vztrajno borili posamezniki, pa tudi cele skupine. Peti kongres za pobijanje ne-nravnosti (v ženevi) je utemeljeval to borbo takole: >Obligatna zdravniška preiskava je tem krutejša kazen za prostitutke, ker jih s silo vleče še bolj r moralno propast s tem, da jim uibija zadnjo iskro čuta sramežljivosti!. Drava, ki hoče prostitucijo poLicijsiko urediti, pozablja, da je dolžna obema s.poloma enako zaščito, im samo moralno kvari rn onečašča ženo. Vsak sistem ofliciijelne regle.mentacije pomenja ustvarjanje protinaravne neenakosti med možem iin ženo. Ž on o ne smatrajo za človeka, temveč za blago; ona stoji', izven zakona.« V reanici je največja krivica pri tej ured- bi, da je ženska podvržena policijski kontroli, dočim je moški neodgovoren. -In vendar mora biti človeku, ki ima zdrav razum, jasno, da bi imele policijsko - zdravstvene mere samo tedaj smisel in svoj delni uspeh, če bi se preiskava izvršila pri obeh brez ozira na to, da pravičnost zahteva za oba spola enako postopanje. V policijskih kronikah pogosto čitamo: >Pri raciji so našli lahkoživa dekleta v tej ln v tej šupi, v hlevu ... Odvedli so jih na policijo, kjer jih je zdravnik pregledal in jin poslal v boLnico.« Torej ženske v bolnico, moški pa lahko naprej okužujejo druge. Ta zaščita moškega pred žensko bije v obraz vsemu ostalemu pojmovanju o spolih, saj ustvarja videz, kakor bi bili moški »slabotni« spol in ženske močnejši; kot bi bila ženska zapeljivka in ubogi, slabotni mož zapeljani nesrečnež, ki ga je treba zaščititi. »Moški svet bi se moral sramovati te klaverne in poniževalne vloge. Toda njemu prija ta vloga slabotnega in zapeljanega, kajti čim bolj je zavarovan, tem več lahko grešii« (August Bebel). Kontrola nad prostitutkami ne ustvarja pri moških samo vere, da država protežira prostitucijo, temveč tudi, da varuje može pred spolnimi boleznimi in ta zavest ji.m d a,je moralno zaščito in povečuje njih lahkomiselnost Toda simptomi te bolezni često niiso takoj vidni, a tudii če bi se obo letos t mogla konsta tirati takoj pri vsako dmevnii preiskavi, bi to ne pomagalo dosti, ker se prostitutka med eno in drugo preiskavo lahko ponovno okuži in ona lahko dalje okužil celo vrsto moških do prihodnje preiskave. Zato pravi dr. Blaschko: >Za-vest, da daje zdravniška kontrola garancijo pred obolelostjo, je za moške često usodna, kajti v splošnem se lanko trdi, da se moški poda vsakikirat, kadar občuje s prostitutko, v nevarnost okuženja.« Kakor omenjeno, so v večini držav odpravili reglementacriijo in uvedli abolicijo, to se pravi, da so odpravili javne hiše, prostitucija torej mi več javno ■priznana. Vrši se pa še nadalje tajna prostitucija in ponekod morajo imeti tudi sedaj prostitutke kontrolne knjižice. Naš novi kazenski zakon prepoveduje ^vzdrževanje bordelov ali pa nastopanje prostitutk s kontrolnimi knjižicami. Naloge sodobne poklicne žene Pogosto je slišati o odnosu žene do poklica naslednjo sodbo: prav za prav je in ostane poklic za ženo le nadomestilo. Trdovratno se vzdržuje to pojmovanje: vse, česar si želi žena, vsaka žena, je prav za prav zakon in materinstvo; le če ji življenje in razmere odrečejo izpolnitev, se odloči za poklic ali ostane hočeš nočeš v službi, ki jo je sprva nastopila le provizo-rično; živi torej neko nadomestno življenje. Jasno je, da mora ne le vsako poklicno ženo, kateri je kolikor toliko pri srcu čast nje same in njenega spola, temveč tudi vsakega pravično mislečega ogorčiti tako pojmovanje, ki površno pa tudi kruto obsoja neštevilo neporočenih poklicnih žen v življenje brez smisla, 'v surogatno života rjenje. Gotovo historično, gledano iz poedinega življenja, velja v mnogih primerih: ne v svobodni izbiri, temveč prisiljena, ker nima možnosti, da bi se poročila, se žena odloči za poklic. Toda prvič lahko postavimo tej historični presoji nasproti svojo: saj je vendar dosti žen — umetnic, učiteljic, raziskovalk, ki so zaradi svojega poklica prostovoljno odrečejo zakonu. Drugič pa historična presoja še ne pomeni bistvene. In po bistvu je žena kot človek vendar postavljena v objektivno celoto duhovnega in socijalnega življenja naroda in narodov ter ima tu kot ustvarjajoč člen v celoti svoje dolžnosti in naloge, katere je šele komaj začela izpolnjevati. Ne da bi zanikavali njene tvorne duševne naloge kot matere in ohraniteljice krvi (tudi mož ima to, le preveč lahko pojmo-vano nalogo), mora biti žena v poklicu, ki jo veže z javnim življenjem, z državo, šolo, časopisjem , socijalnim skrbstvom, umetnostjo, tehniko, ustvarjalna in odločilna: zaradi vesti in odgovornosti, če je danes javna skrivnost, da velja dvojna morala za zasebno in javno življenje — etika v zasebnem življenju in pravica močnejšega v gospodarstvu in politiki — tedaj bodoče generacije morda ne bodo klicale na od- govor današnjega moža, temveč današnjo ženo. Kot je materija podvržena zakonom o teži in vztrajnosti, tako vladajo na polju gospodarstva in politike zakoni egoizma in koristi z isto računajočo. suženjsko eksakt-nostjo. Moderni človek gleda to z racijo-nalistično ravnodušnostjo, kakor da bi to ne bilo nekaj, česar bi se kot svobodno sa-moodločilno bitje mora! sramovati, če že tu vpliv javnega dela žene ne bo prinesel popolne izpremembe, bo vendar ostro osvetlil problematiko in o't tega lenobnega mišljenja, da je to po sebi umljivo. Zato je to ceneno pojmovanje poklica žene tako načelno napačno, zato obstaja resničen poklicni etos ~ene (in če je danes še toliko žen nezadovoljnih v poklicu, moramo to oceniti le kot časovni in ne kot bistven pojavi, zato prava sodobna žena priznava poklic, verjame v poklicanost žene kot človeka k duhovni, ustvarjajoči probujenosti. žene v Ameriki. V Berlinu je predavala na povabilo Lige žen za mir in svobodo ga. Emma Goldmannova o delovanju žen v Ameriki. Pokazala je, kako žene zavzemajo v Zedinjenih državah vodilna mesta z visokimi dohodki, kar je v Evropi še danes nemogoče. Žene so tam predsednice bank in zavarovalnic, najvažnejšemu časopisu VVallstreeta je žena gla.ma urednica, žene načelujejo trgovinskim in industrijskim podjetjem. Moderne šole so žene spravile na višek. Tudi v medicini, v jurisprudenci, kot sodnice in v politiki so si pridobile žene velik vpliv. Tej gospodarski emancipaciji pa v Ameriki še ne ustreza družabna svoboda, zelc omejena od javne morale, ki je močno vplivana od puritanizma. Avstrijski zvezni predsednik je imenoval privatno docentko za zgodovino srednjega veka na dunajski univerzi go. dr. Erno Patzeltovo za izredno visokošolsko profesori'"*. WTOH@illlLliIf|fcf Tehnični del rabrik« trejije avtotehaitei »ddeiek Vitima OH CompanT- i. 4. Lesni plin namestu bencina V naši rubriki smo že večkrat pisali o konkurent:h bencinu, ki so se pojavili v zadnjih letih. Med temi konkurenti je tudi lesni plin. Pogon na lesni plin se do sedaj ni posebno obnesel, ker je bila cela aparatura za pretvarjanje lesa v plin precej komplicirana in nepopolna. Sedaj jc pa v tem oziru nastal precejšen preobrat. NTa zadnjem tehničnem velesejmu v Leipzigu je razstavljen tovorni avtomobil s 'pogonom na lesni plin. Pri tem avtomobilu je vnrašanje direktnega pretvarjanja lesa v plin zelo dobro rešeno. Temperatura sedanjega generatorja lesnega plina je tako zmerna, da ni treba generatorja obložiti v svrho izolacije s slojem šamota. Pri prejšnjih generatorjih je prav ta samotni sloj . bil precejšnja ovira, kajti bil je precej težak in je pogosto počil zaradi tega, ker se je vozilo pcinika!: Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prvy svetm-ne fabrikat-e B8-sendorfer. Steinwav. Forstor Petroi. EffilzL Stingl or:g., ki ao nesporno na jboljši I 'Lahka precizna mehaaika) Prodaja jib Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vogal Beethovnove nlice). Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjubljanL