Štev. 289 TRST, v petek 15 oktobra 1909. Tečaj XXXIV ggMBaegg -.j^S'St/agg i AVI v s^r-tac. IZHAJA VSA&I HAJS 7s€ 33 spdtfjati Ib prazniki* eb 5., efc Bsscae'JM* rt t. rja^h VsvamiSae ftt«v. m prodajajo po 3 nv6. (S sfcot.) ▼ meog&i Sobakarnah t Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petn, Fsafcgai, Ssšani, N&brežini, Sv. Luciji, Tck&iau, Ajdov-Donvborga itd. Zastarele Stev. po 5 urč. (Sf stote). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Siroko3fci 1 OENE: Trgovina k« bi obrtne oglase po S et. mm, uv iTuiiice, zahvala, posiaaica, oglase denarnih zavodor pe žrtf fl mm Za orUso t tekstu lista do 5 vrst 20 K, rsaka ^-:.7riiaa Tista X 2. MaM oglasi po 3 3tot. beseda, caj-pa 4« stot. Oglase sprejema Ioseratai oddelek vprare suimU". — Platoje se izkJjačno le oprari „iidiiMMJti*. latite političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti J* moč I »ASOĆMIKA ZNAŠA m leto K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; aa ta- br« dopo?iane naročnine, se uprava ne ozira, ■areftals« 3» lrčanj« „TiPIJOSTI" mt*n» : »sir. — ■ lfctao S i-30, 9*1 lesa 2 60 .■ TSi dopisi naj se poSi^jgo aa uredništvo lista. Nefrank»* ▼ana pisma m m sprejtm&jo !n rokopisi M d« vračajo Baročmsa. oglase in reklamacije je pošiljati na apravo list* UREDNIŠTVO: atlos fflsrgio Galatti ^18 (KarodiH dom) ladajatrij ža odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastafc konsorcij Hfitm „Edinost". - Natisnil* tiskarna konserc^je lista „Edinost* t Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. r*St»c-feraa4<«Kiil raSun It 841652. TELEFON $L 11-57. mmmas Usmrtitev Francisca Ferrer-ja Demonstracije in manifestacije v raznih evrop. mestih in v Jrstn. Vojaška kroglja ie prodrla možgane ''edoe^a mielrcev £a agitatorje*. To je vte, ksr fce ostaja vladi naradsjaftva in crednje-vešk'ga praznoverja, Inkvizicija! Le da dsnes ca Španskem ciso več inkvizitoru svečenik?, aTpsk t»kcz?ene „vojaške todoije". AH tudi 8'dro po zakonih inkvizicije: » trdnjavi, ne pred tvtt m v imena maščevanja, ne po principu prariencvfi in resnice ! V dežel! terreedcrje?, okrvavljenih sran, ki jih obkrožuieio atv-tine in etotine bogo-i ubn k samostanov in cerk7a ; v deželi anal-faS?t:zma. ki je caimočneji temelj taki monarhiji — smrt Ferrera ni nič čuan-ga. Ali orefrareni svet vprašuje dr,ne® ubijalce Frrrerovo: kako to, da vas XX. stoletje ni poiSito, da na morete ubiti misli, Če tudi fte cbiii mofgaae, da ne morete at ti duha. tko ste tudi pokosili jedno telo?! Ali ne pritaknimo odgovora od nj>h, ki ne delajo po razsodnosti, ampak v mrzlici strati, zadojeni cd ćuvttvs maščevanja! Oai hočejo vladati, absolutno, neovirano, nekontrolirano. S-'&njika je mora a ostati zaprta noremu veku, a ko se je našel človek, ki ie b-.rel »pregovoriti nnredu, so ga je-costasno — ubili, umorili I Ia a tem je Španija zsdobila mučenika. Njena zgodovina bel; ži tiaoče muče-nitov, ki vsi nosijo Eku,ynoime —inkvizicij*. Al» to najno?eje fm^ bo predor, ki dovede prej a!i tlej tudi krasno Španjokko do st obode. Fraccjsco Fairčr je bil v Spani i npo%tol srcbodacga duba proti re. kevji. Bcgst — aro al je šole za r.arođ, piral jo i%> širil kr. igo, luč, pvoaveto. Ta zločin so je moralo kaznovati v deželi, kjer ni mašta za pc.uk ljudstvu, Ko je Kv&tbeni spreved mladega kralja A:foR2& poškropila s knjo bomba anaih stov, aietiral; «0 Ferrera, Ali tedaj ni bi daa n;'fg5?e en»rt:. Janak iz Katalonije ;e mcrnl z t lavo piaJati revolucijo, ki je p ošlega u ja i a.rclnievfila z groso Barce-Ion.-'. Niso g s našli z bombo v roki, ker Ferrer — da-si anarhist — se □ i nikdar oddaljil od peresa. Ali rior? 1| i ? bilo, Fe. rermiali k .kor anarhist, da z djrcl:eBimi Ered^t?i propagira «>oje id^;e. Zaprli so g\ in v za*m h civilizaciji čo gi a-^raliii kakor o-. . Ali ne fieba biti ana.hist, da se ob-so'"& grezoto v jaske sodnijc, ki tsedi, a ne dokazuje, ker uoi;a — ne zate, ker je bilo ubojstvo potrebno in opravičene, smpak, k.-r jo bilo naročeno — iz maščevanja. Čutitvo vraTičcciti so TspeD^a proti taki „juitici" Naša vrgojs, naši razorij in naše prepričanje to užal-eni in pi'drcžujemo Ke »itiru ciTiiizireiiemu in humannemu cvetu h protestom: dovolj je krvi! * * * Žalne demonstracije v Italiji. RIM 14. Župan Nataš je pustii nabiti črno* obrobljen rarg'a?, v katerem je rećeno, ča se pridružu;e Rim žalosti, ki jo občuti civi-lizoran s»et socg einrH Fčrrerija iii protestna proti temu berbnr*keiiiu čicu, Mostni avet v Florerci ie sklenil, prekrstiti nad-škofovo ulico v Ferrer?evo. PODLISTEK. V njegovi oblasti. (Itali.aDski spisal Alfonso di Palma. — Poslovenil F. P.) Ali iznenadilo ga je, ko o prihodu v Ge-noio ni *idel Marije n?> pomolu : ena bi bila morala priti... Začudil ee je, da ie ni videl na ^alkcnu hiše, kjer bi ga bila iahko pri-čakovela; šd bolj sa je z&čudil, da je ni bilo ne na stopnjiefih, ne na vratih stanovanja, kjer je mesto nje stala sama njegova mah*. Karola je zaskrbelo in postal je nemiren, v zli c temu, da mu je mali z iikreno ljubez-ri o rvila roko okolu vratu. — A Marija ? Mati gi je pogledale. — Je ni... Karol je r stnha prgledal mater. — Kje je ?,., In veoda? je ie gledal okrog, ca li jo morda vendar nzro njegove oči ? Mati je pristopila tesneje k njemu in Tprla vanj pegled ljubeče matere* Zastopniki delavskih društer v Livcrni so skieniii splošno mirovanje dela in bojkot Španskega blag?. Poleg te^a je bil ljudski ihod, kjer ie bilo cretiranih nekaj oseb. Ekstremne stranke v Ankoni so sklenile, da ima počivati ?«e delo 24 u-, one v Fiorenci, da ima počivati 6 ur. Kakor poročajo milanski listi, je pedal španski konzul Brocca svojo demisijo. Demonstracije v Parizu. PARIZ 14. — Tekom einočnjih demonstracij je bil ubit en policijski egeot, 16 policijskih sgentovin repubiikzsfkih gardiitov je bilo težko ranjenih, 64 policijskih agentov lahko ranienih. Aretiranih ie bilo 9 oseb. Zadnji trenutki Ferrerja. — Teror na Španskem. CERBERE 14. Onredbe zs vzdržsnje reda in poiicijske odredbe v okoiicl Moutjuiha je bilo opaziti še-le v trecctVu, ko je bil Đitreljen Ferrer. Nekaj r&dcvcdoih, ki fo bili prišli do vznožjn trdniavfce, »o se morali odstraniti. A ioak eo še slišali detonacijo pušk, ko je bil Ferrer uitreljer. Edea od nj.h te je pribiižal tedaj vratom trdnjave, ter se je približal Ferrerevemu zrgjvraiku Galceronu, katirfga je ~u«til poklicati Fsrrer v zad&iem momentu. Galcercn je izjavil, da mu ni Ferrer rezosnil nič posehiega. P,ič9 u^Ertit-e pripovedujejo, da je biio držanje Ferrerja oresti vsakega straha in vsake s abosti. Zganil te je še-le takrat, ko je po ra?go^cru n svo im zagovornikom tega dvakrat objel. Zsdnje besede obi^e^ega so bita : Vojaki, msrite dobro! Živila modema š: ia ! Večerni listi, ki so prinesli poročila o uimr.ifcn Ferrerja po bili v Barceloni močno čitani. „Diario", ki ja izš^l v posebnem izdanja, ie bil zaplenjen. U«mrčenjo je provz-ročilo v o bčina t vu veliko začudeoje da-si se je znalo, d j je sklep, da so Ferrerja us&rti, nepreklicen. Glasovi, da je bii postavljen Gaberon pred vojio scdoiir, so neutomelieni. Ne ve se še za gotovo, ča je bil aretiran, aii ne. Žalne demonstracije v Rimu. RIM 14. — Zastopniki gospodarskih udruženj so eklenili, da ima počivati cddan~s oocludne do jutri cpoiudoe ve delo, daije, da imajo ostati zsprte vse prodajalne, gle-GHliiča, kinematografi in goiMba in da ima biti nad istimi napis: Zaprto radi svetikaga žss'o?aai», DaVe so zabtsva, da *e ima sk!i:ati izmnredno sejo municipslneg* sveta, v spomin Ferrerja. Podrobneje poročilo o nemirih v Parizu. PARIZ 14. Nemiri so fcra;ali do ene pe-polnoči. Opetovano ie poskusilo nekaj stotin man f-estautor, da bi prišli pred špansko poslaništvo, a so bili vsakikrat razgnani. Od ve-čih strani se pereča, d« je predmoatna s*:-drga, ki se je pomešala med manifestante, opieoila nekaj prodajaln in časnikarskih kioskov ter oropala eno trgovino perila. Poskus slodejcev, da bo udrli v kemotoir eskomptne banke, se ni posrečil. Število oseb, — Kare', ona ženska ni vredna tebe... — Mati ?!... — Karo!, se-li čutiš j&kega ? Moraš biti. — Mati, k&j hečete reči ?... Z*čoi £e je tresti na vsem živeto, obledel je grozno ia obenem zaječal obupno. Tudi mati ve je streila za sin&. — Kaj je k Mariio! ?... Kje je Marija ! ?... je krfznil Karol, drhteč cd strabu. — Karol! Karol!... Radi tvoje matere 1... S čaRrms... Pogledal je cat?r z izbuljenimi očmi, z odprtimi u&tmi, kakor brez umv. — S časoma Kaj s časoma ?.» Siiresta ga je neopisna jeza. — S časoma Kaj bo s časoma ?... — je zavpil, a cčeii sta mu pcataii skoro krvavi. — Ktj ]e?... Kcj bo s časoma!!.. O moj Beg Prijel je mater za lak t. — Pofejte! Govorite! Kaj bo ■ časoma ? Ona se ga je vstraiila; baia se je, da bi p&čel kaj blaznega. — S časoma pozabiš, pravim... — Me je prevarila? — je zavpil. — Ubijem jo — je dostavil. Lotevala se ga ie blaznost. — K;e je? Kočem vedeti, kje je! Hočem! — Je... ki io bile ranjena tekom včerajšnih nemi* rov, cenijo listi na 100, število aretovanih na 300. Dunajski listi o usmrtitvi. DUNAJ 14. „Neue Fraie Presie" pišoč o usmrtitvi Ferrer-ja, pravi, da pusti ta usmrtite? grd madež v zgo devini moderne Španije, Ferrer je bil kaznovan edino le za svoje teorije. To je čin, ki ne seglaša z modernimi idejami. Da li so bile ičeje Ferrerja prave ali kri! Q1'e popoludne na pclicijo, kjer je raprosil varstva. Straža, ki je bila Žo prej določena španskemu konzulatu., je bila na prošnjo konzula pomnožena. Ravno ob istem čaui, namroč ob 12. uri in pol, ao se pa demonstrentje podali pred škofijo, kjer so demonstrirali se žvižganjem in vpiioči: „Doli s papežem!" Ko so sli demonstr&ntje po Uoriu, so srečali nekega duhovnika. Tskoj, ko so ga zagledali so začeli vpiti proi klerikalizmu sploh in nekteri so dotičnega duhovnika celo iasultirali. Ob 2. uri popoludne je prišlo v uliti della Bsrriera vecchia do spopAda m j demonstranti in redarji, ki so demonstranta razganjali. Redarji so nastopiti z golimi sabljami in so aretorali več demestr^niov. Tekom popoludne so se demoestrantje zbirali v gruče na raznih meetih in so zahtevali od trgovcev, da zspro evoie prodajalne, če se kak trgo?ec ni hotel vdati mihovim zahtevam, so gA prisilili k t?mu s tem, da so mu razbili šipe. Demonstrante so na ta način dosegli, da so bile zaprte razne gostilne in kavarne« Redarji bo ce^eda imeli dosti opravila in so mogli večkrat nastopiti z golo sabljo. V ulioi della Barriera vecchia je neki redar, braneči se re sabljo proti muc žici, ranil te sabljo neko gospodično v obraz: ranjenka je 19 letna šivilja Amelia Covi, stanujoča u ulici Aatonio Caccia št. 6. Take in enake demonstracije so trajala vse popoludne. Večie število demonstrantov se je bilo podalo tudi k s/. Jakobu, kjer so nasilnim načinom zahtevali od ondotnih trgovcev, da zapro svojo trgovine. Nekateri trgovcev bo se vća'.i tej z&btevi in zaprli, a onim, ki aa tej zahtevi niso hoteli vdati, so začeli demonstrantje razbijati šipe. Prišla je policija, ki je navalila na demonstrante, a ti eo naval policije vsprejeli se žvižganjem in lučaDjem kamenja. Edea kaainov je zidal redar»tvenega nadzornika Ivana Verčič* v spodnjo čeljust na desni strani. Prišlo ie cslo do hudega spopada mej demonstranti in redarji, ter je bilo tudi več demonstrantov aretiranih. Sploh je bilo tekom včerajšnjega dne aretovanih .večje šte?iio oseb, a pridržanih v zaporu in predanih deželnemu sedišču je biio le kakih 14 oseb. Ranjenih je bilo tekom včerajšnjih demonstracij več csob. Mej temi beležimo — poleg rečene Amelie Covi — one, ki so se zglasili za zdravniško pomoč na zdravniški postaji: 44 letni policijski agent Josip Mar-nello. stanujoči v ulici Fabio Ssvero št, 11, ki je bil dobil precejšojo bunko na desno sence; 20 letni Roman Fabri, stanujoči v oi. della Madonnina št. 31, katoremu so bili nekoliko načeli glavo ; 35 letni mebanikar Fr&n Scbneider, stanujoči v ulici delle Scuole israelitiche št. 1, ki je bil ranjen s topim orožjem pod deano oko, 39 letni tapecirar Frits Hardtl, stanujoči na Vrdili št. 1039, ki je bii ranjen — sicer pa ne nevarno s strelom iz revolverja v hrbet in 18 letni knjigovez Henrik Kolin, stanujoči v ulici Mussimo d' Azegiio št. 28, ki je bil tudi ranjen s strelom iz revolverja, in sicer tam, kjer hrbet jenja biti hrbet. — Slednjič je bila zdravniška postaja pozvara na policijo, kj^r je potreboval zdravniške pomoči neki Fran povspel na vrh stopnjic, ki so vodile na to šetališče, je zapazil od daleč neko žensko, ki se mu je zdela znana. Srce mu je poskočilo v prsih. Vendar je šel daije. Bila je ona! Marija, v jako elegantni obleki, lepa, krasna, ob laktu moškega, katerega ni on niti prgledal. Karol si je dal toliko moči, da jo šel mimo nje, da-si sa se mu šibila kolena. A Marija ga je opazila Š2-Ie, ko je bii ža č:&to blizu nje. Obledela je kakor mrlič in le s težavo je preatopila še par korakov. I^oči mimo nje jo je bil Karol pegledal v oči, no da bi trenil z očmi. Mesto da bi šel aa svoje poveljniško mesto, ae je nesrečnež zaprl v svojo kabipo in se tam vrgel na obraz na svojo posteljo. Marija, prestopivša še par korakov, se je bila morala vstaviti, ker je čutila, da jo moči zapuščajo. Njen spremljevalec jo je pogledal: ble-dost njenega obraza ga je osupoila. — Kaj ti je ? — Nič..., malo omotice.!.. Sprovedi me ? kabino .i.. Ko je bila sama v kabini bilo jej je, da zblazni, kakor se ji je bilo zdelo prej, da umrje. Ali si je mogla domnevati, ko se je i krcala na parmik, da je Karol poveljnik parnika?! (Pride še.) Stran U EDINOST ' št. 289 V Trste, dne 15 oktobra 1909 TiLta, ki je imel prece šojo rano na glavi. magistrat,, trgovska zbornica in pa deželni zar.Vom, da 63 definitivno pretrgani češki di-Rsnicn je bil od 5 kg težkega kamna, kima odbor, ki so ob Rednem oni stebri, na; picznatični odnošsji, naj bo demisija čeških je bil priletel ▼ glavo in mu provzročii 15 cm; ksierih tloni umetao zvarjena politična pre-: ministrov, ki jej bo morala slediti demisija či'go rano. j moč Labsv v Gorici. vsega kabineta! mm m j - t i r . • - . - *r --I Bienerthova vlada stoji pred svojim Kno uznrzuje issKo oiiri in trsoulno: Pred oadom • >2}adom-A to ae po krivdi siovao»ke -------■ ■ r^ cije, ne vcied neapravliivosti slovanskih sku- Prcd par dnevi še _ie baron Bienerth d Gorici? .i© nastopil v uradni „Wiener Zeitung" z izjavo, v rezkem tonu. v katerem je vsaka beseda cvajals trdno averjenie, da je on absoluten gospodar sitavacije, da mu je pozicija neomajna, da je v tem hipu nenadomestljiv, da se bo moral — ako ca bo drugače — umak-niti pred njim tudi parlamentarizem. Iz te zavesti o listni vsemcžiosti, iz tega čntstra kipelo x Nepoznavalcn goriških razmer se doze! va nenmllivo, kako da slovenska obrt is trgi fina v Gorici ni ža dosegla večjega raz-vo n in da sa danes nahaja takorekoč komaj v b t adi] u pričetka. Ia neumljivu se rnu dozdeva to iz sledečih vzrokov. Mesto Gorica, ki je po eni tretjini slo* varka, in ki je krog in krog obdana z re-i&tirno bogato čisto slovensko okolice, ni le naravno politično središča ulovenskega dela dežele, ki obsege celo 2/j dežele same, ampak je t^di dejansko trgovsko sredi 5 6© t^utega deia dežele, izvzemši zgornji Kras, ki goepcdsrski gravitira v Trst. Laški del dežele, iz7zemši par neznatnih vasic ob jezikom ui raeji, ima svoje neravno politično središča r Gradišču, a trgovsko torišče laškega dela dežele tvorita za manjše potrebe trgovska cectra Tržič in Červinjan, ki pa _ oh3 zalaga ie T r s t, a nikdar Gorica. Pri-1 a j emu na uslugi. pošlje jih domov in vla hsiamo do zaključka, da trgovine in obrti v j dal bo brez njih. To bi bila tista težka ar-Grjrici ne vzdržuje Furianra, ampak r&zven j matura, • katero je hotel zastrašiti za sto p-go> iških Lahov edino -le slovenski) nike narodov: z absolutizmom vzlic deželami in pa drogi činitelji o katerih (obstanku parlamenta, je sprdaj govora. j Tako je govorii Bienerth ie pred neko* Kakor drngod v Slovencih, je tudi na j liko dnevi. A danes? Kako pravi že nemški Goriškem Š9-Ie zadnja h ta prodrlo spoznanje, J pesnik Hauff: Gastern noch auf stolzen da d1? tiste veija7e io mo6i, ki jim gre, pri- j Rosssd, henta darch die Brust geschossen! dejo Slovenci, edino-le potom gospodarske:X7x : T" 1 1 A" "" otselosvojitve. Zato pa se je še*le v zadnjih letih razvila v Gorici slovenska obrt in trgovina, in so goriški Slovenci na tem polju, tudi dosegli rezmeroma lepih uspehov. pin, ampak pod težo lastnega greha, ki je bil v tem, da je Bienertbor kabinet hotel prezirati dejstvo, ki mora biti jasno tudi najpovršaejemu motritelju razvoja političnega življenja v Avstriji. Ia to dejstvo ie, da odslej ne bo več možno i shajati v Avstriji bree računjanja s voljo Slovanov, kamo-li s provociranjem te volje! Ljubljanski „Slovenec* napoveduje, da o svoji absolutni varnosti je kipelo toliko j Ce „Slovanska enota" oripravlja, da ob se« samozavesti, da je v rečeni visokooficijozci: fitanku državnega zbora zada Bienerthovi izjavi nastopal kakor strog sodzik nad ctran* j ?!sdi zadnji udarec. Z zadovoljstvom jem-kanu, ki more tudi žugati z najstrožjimi | ljetno to na znanje. "Mi bomo z vsem srcem odredbami, s težko armaturo iz arzenalaf^a strani tega boja. Ia ta naša izjava bodi svojih sredstev — da se poslužimo besede, s j „Slovenčevim" kregam v ponoven pouk, da katero je Bienertbor ogrski kolega WskerJeJmi ne tiramo ne strankarske, ne frakcijske, svojedobno zagrozil Hrvatom, ako ne bodojce osebne politike, ampak le narodno slo« parirali. Bienerth je še pred par dnevi zagrozil s § 14, to je: ako zastopniki narodov ne bodo Včeraj še gori Da visokem konja, danes pa — na tleh. Tako se glase včerajšnje vesti z Dunaja. Hitro se je spremenila slika, kakor se ___________________r_____ Slo-j menjavajo slike v kakem kaleidoskopu, Kako »eoska trgovina in obrt bi se pa še veliko[ oaj si tolmačimo ta fenomen? Čisto naravno, hitrejša in močnejše razvila, da ni v Slo- Baron Bienerth, ta učenec iz šole stare oko-vencih camih še velika porcija mlačnosti intstenele avstrijske birokracije, je menil, da epitije. Dogaja se sicer, da se dotični miač- parlament bodi le nekak dekorativen orna-neži o priliki kake laške demonstracije strez-1 ment, ki naj daja driavi neko konstitucijo-nn ejo in jih razpalja narodna zavest; ali nelno in demokratično lice, kakor ga zahte-taki slučaji so zbog bdečega cčasa slavne vajo sedanji moderni časi — iicer pa naj so policije redki kakor metecrji in kakor oni, ki naj bi bili zastopniki na-metecrji padajo ti mlačneži čez nekaj časa rodov, le na uslugo tistemu vladnemu z;pet v prejšnjo temo nezavednosti in mlač-,režimu, ki z vsemi svojimi tradicijami m nosti. Slovenska inteligenca v mestu, ki bi j n a m e n i tiCi daleč tam zadej ▼ državi, ki morala z dobrim zgledom prednjačiti deže-ni poznala ne parlamenta, ne ljudske volje, laroaj, ni v tem oziru popolnoma čista. Oso-'ki je poznala le dolžnosti, nikakor pa ne bito cežni spol greši proti našemu geslu; pravic posamičnih narodov. Bienerthova vlada „Svoji k svojim" dan na dan. Ob periferiji j tiči v predkonstitucijonetni dobi, v dobi brez-mesta gre v tem oziru na bolje, kar je (pravja narodov; slepa je nasproti epchalni pripisovati raznim narodno-izobraževalnim evoluciji, ki se je izvršila v notranjem živ-diuitvom, ustanovljenim v zadnjem času. —'ljenju države po vzdramljenju narodov k Stremljenje po emancipaciji od novemu življenju, k zavesti o sfoji pravici do tujega' kapitala mora preiti v samosvojega nacijonalnfga, kulturnega in go-meao in kri slehernega Slovenca spodarskega življenja; nima smisla za nove in 3 i e h e r n e Slovenke, potem še-le odnošaje, kakor jih je ustvaril triumfalni lahko porečemo: storili smo, kar je bilo v, sprevod nacijonalne ideje po vsej Evropi, naših močeh, storili smo to sami iz sebe, posebno pa še v avstrijski državi, kjer brez tuje pomoči. Ko pa bomo mogli trditi mnogovritnost narodov bolj nego kje drugje tako, tedaj smo »torili veliko delo, ki mu bo daja netiva za podžiganje nacijonalne ideje kasila sadove naša trgovina ia obrt v taki in zato tudi narodnih bojev; v tem j« meri, da jej zasigura besedo in veljavo tudijVzrok, da je tudi Bienerthova v trgovski zbornici in meitneorvlada morala ponesrečiti, s T e t u. I O neumevanjn sedanjega političnega Danes so še drugi vzroki, ki umetno! življenja v državi, priča krčevito prizadevanje vzdržaiejo la&ko gospodarsko premoč v Go- j sedanje vlade, da se ohrani nekaj, kar ]e bilo rici. Kazne javne institucije, kakor trgovska1 možno le v absolutistični državi, v definitivno zbcriica in mestni magistrat, ki sta oba v minolih časih, v dobah mrtvih narodov: lahkih rokah, nemalo vzdržujejo laško gospo- j n e m š k o nad vlad je v državi. Baron dirsio moč s tem, de oddajata vsa naročila J Bienerth je sicer mnogo govoril in dal mnogo izključno laškim tvrdkam. Mnogo je laških pisati o konstituciji in o nalogah parlamea-trgofcev in obrtnikov, ki bi morali propasti,; tarizma, ali misel njegova je bila vedno poče jim zmaejkajo naročila teh institucij. — svečena hegemoniji jednega naroda, ki tvori Koliko laikih trrdk ne živi skoro izključno manjšino, nad vsemi drugimi, ki tvorijo od naročil različnih javnih uradov?! večino. ... Mogočen pospeševatelj laške gospodarskoj Kdor hoče to, hoče nekaj, kar ni možno moči je tsdi goriški deželni odbor, v sedanji moderni državi s konstitucijcnel-da-ii bi bilo pričakovati, da bi vsaj ta nimi uredbami, z ljudskimi zastopi. Ura časa obbit, kakor zastopnica tudi večine slo-; se ne daja zaviiati nazaj v minole čase; ura venskega prebivalstva, delila naročila vsaj na; časa kaže v sedanjost in bodočnost, ko po-polovico slovenskim trgovcem in obrtnikom.: staja ljudska volja element odločilne važnosti Znano pa je, da vsa najraznovrstnejša na- tudi za vladne režime. B enerth pa je hote), ročila vseh deželnih uradov oddaja ta deželni da naj so oni, ki morajo biti e k spo-odbor le laškim tvrdkam. Da ne nenti narodne volje, ohranjevatelji segamo v minoiest, naj omenimo le najno-• njegovega režima, nasprotnega istim ve;šo gradbo deželne norišnice. Dotična dela u a r o d o m. so podprla laške tvdke za o&i-! S tem je izzval odpor, ki je postajal tem manje jeden milijon kron. To hnjši, čim trdovratneje je šel Bienerth za niso mačje solze! Stavbena dela je izvršil svojim ciljem, za ^— ohranitvijo nem-laški podjetnik Perco, mizarska dela pa ške hegemonije nad narodi Avstrije. I a laški mizarska zadruga v Gorici, o kateri kakor da so oblaki, ki so ža dlje časa gro-vemo pozitivno, da se je nahajala thtikrat pred bankerotom, in jo je rešil edino-le de-žehi odbor s tem, da jej je poveril vsa mi* zar tka dela v novi norišnici. Zsleznine in druge potrebščine so tudi založile le laške Načelnik sedanje vlade se je v svoji nemški tvrdke. Z otvoritvijo te deželne norišnice pa pristranosti, v svojem preziranju tistih prin-se otvori za laško trgovino, posebno koloni- cipov enakopravnosti in narodne svobode, na jalno, nov vir lepih in stalnih dohodkov in katerih jedinih more ta država dalje obsta-metda ne zgrešimo, če trdimo, da se bo jati in se razvijati, ali pa je — ne bo; v skušalo z dotičnimi naročili nekoliko zaceliti tej zmoti se je pripravljal, da izposluje cesarsko sankcijo najhnjemu nemškemu nasilju, ki je osmerujejo Nemci v alpskih deželah, nasilju, ki ne pomenja le gaženja narodnih žili z viharjem nad njegovo glavo, kakor da je ustvaritev „Slovanske enote" z izrecnim namenom boja do skrajnosti proti takemu zistemn, ostali brez utiša s a barona Bienertha 1 vansko politiko, ki ne odreka priznanja ni-koBsur, kadar postavlja temelje slovanski bodočnosti v tej državi ! ! Položaj v Avstriji. Kakor vse kaže, provzročijo zakoni, katere sprejmejo nižjeavstrijski. gornjeavztrijski solnograški in predalberški deželni zbor, minister jko krizo v Avstriji. Oba češka miniatra (Začek in Braf) sta že iz avila, da podasta takoj demirijo, ako bi miniiterski avet predložil nameravane zakonike načrte v sankcijo. Kako ee reši kriza, je odvisno v prvi vrat! od držanja poljskega kluba. Poljski minister-rojak Dulemba namerava prouzročiti v tem oziru sklep poljskega kluba. Nadejati se je, da se poljvki klub nikakor ne bo spozabil tako daleč, da bi se ident'ficiral s tem, da se predloži v najvišjo sankcijo zakon, ki je naperjen direktno proti Čahom na Nižjeav-■trijskem. A čim je Bieaerth v tem oziru dal kake obljube, je neizogibno, da mora priti do razdora. —-- Kriza v Avstriji. Provokatorfčni zakonski načrti. Deželni zbori 4 „aamonemških dežel"! Gornje- in Nižje-Avatrijske, Solnograške in Predarlške, so votirali dva zakonska EaSrta, s katerima sa: 1) odloča nemščina kakor uradni jezik za deželni zbor, dež. odbor ln podrejene mu urade ter za občine ; in 2) se določa nemšSina kakor učni jezik za državna učiteljišča; privatne realke ia privatna učiteljišča bodo sm9la izdavati veljavna spričevala samo tedaj, ako jim je nemščioa učni jezik. Čaška javnost je opravičeno uzrla v tem zakonu provokecijo proti cebi, ker bi se s tem sankcijoniral nemški kakor izključni državni jezik v pokrajinah, kjer so znatne češke manjšino v povoju svoje narodne pro-buje. Zaradi tega morata odstopiti češka ministra Žaček in Braf. in kaj pride potem, nam naznani brzojav! Baron Bienerth pade strmoglavo, ali ne sam: njegove provokacije izzivljajo strmog-arij en je vsega protisloven-. skega zistema. * * * ; Praška „Unio&" prinaša brzojavno situ-vacijsko sliko z Dunaja, ki prihaja do zaključka, da ie ministarska kriza, oziroma padec sedanie Bienerthove vlade postal neizogiben. — Položaj je po tej sitavacijski sliki takov-le: Na jezikovnih načrtih, ki naj zsgotove samogospodstvo nemškega jezika v nekaterih kronovinah, so sodelovali aktivno tndi nemški ministri grof Stiirgkh, dr. Schreiner in dr. Hochenburger. Ako bi baron Bienerth hotel deiavuirati te svoje nemške kolege — česar pa gotovo ne bo hotel — bi provzrečilo to akutno krizo z nemške strani. Zato pa mora neizogibno izbruhniti kriza na drugi strani. Ko se vlada aktivno udeležuje demonstracij proti češkemu narodu, ni več mesta v tem ministerstvu za češka miniatra dr.a Brafa in dr.a Žačka. Čim se je začel baron Bienerth dal na slepo voditi od ministra dr.a Schrei*: nerja, se je tudi odrekel sodelovanju obeh čeških ministrov. Povdarjamo, da je bila ta slika pisana poprej, nego ae je razneala vest, ki smo jo zabeležili mi v včerajšnjem izdanju, da se je namreč vlada cdločila, da predloži gori ome-; njene provokatoičine jezikovne zakone v ce-j sarsko sankcijo. _ Priključenje Žižkova k Pragi. Ujedinjenje Praga se uresničuje v brzem tempu. Te dni je sklenila občina Smicho*, da se priključi Pragi, predvčerajšnjim so to >»to sklenili občinski svetovalci starodavnega. Žižkova. Nadejati se je, da se za korak edinstva odločijo hitro tudi kraljevski Vinobrady in tako bo ureaničena želja vseh Ćehov, da Praga bode edino tudi prav, kakor je po svojem ozemlju in svojem prebivalstvu. rana onim laškim trgovcem, ki jim jih je prizadejal bankerot banke popolare. V doglednem času pa se bo gradil nov dežeki dvorec, ki bo stal nad milijon kron, pravic nenemških narodov, ampak tudi aten-in zopet se podpre s t=ni milijonom edino-le tat na veljavne državne temeljne zakone. laška trgovina in obrt. ,i S tem je postala mera polna in prišlo j Agronom8ka fakulteta beligraj- Zalostno in za naša razmere uprav ka- ]e do eksplozije; in tudi ta pot so Cehi —. ___ veAllX|iixrft J rakteriatično je to, da je celo deželni cdbor, kakor pijonirji slovanskih narodov Avstrije —, vsoucilisca. kjer vendar imajo tudi Slovenci besedo, glavni zažgali mino. Moč volje v po'itiško zrelem j Srbska vlada je poklicala iz Praga v pospeševatelj laške gospodarske nadvlade. — narodu češkem je suverena, da jo morajo' BeUgrad znanega agranoma-strokovnjaka dvor-Mari naj pričakujejo slovenski obrtniki in spoštovati tudi češke — ekscelense. V na-i nega svetovalca dr.a Julija Stoklaso, naj bi trgovci pomoči od čiato laškega magi- mena barona Bienertha, ds izposluje sank- organiziral na beligrajskem vseučilišču agro-strata ? 1 cijo sklepom nemških alpskih dežel, ki naj za nomsko fakulteto. Dr. Stoklaso ae je rad Zsto ne grešimo, če trdimo, da poleg nas vedno zaduše številni češki živelj izlaati na odzral poziva in je žd minole nedelje razložil nezavednih Slovencev vzdružujejo gospodarsko Niže-Avstrijskem, je provokacija, je napoved «voj program v akademskem svetu vseučilišča, premoč Lahov v Gorici razni vladni uradi, vojne. Čeki so vsprejeli to napoved boja; a Ta program je ob enem tndi program dela na ceioknpni gospodarski preobrazbi S bije. Ideja dr.a Stoklaas ie našla v Srbiji umeva* nja in odličnik pristašev. OGRSKA. Slika Fejervary-jeva za ministersko predsedstvo. BUDIMPEŠTA 13. Miniaterski predsednik dr. Wekerle je dal zs vsprejemni aalon v miciaterekem pr&da&dstra, v katerem se nahajajo slika v^ek bivših minieterskih predsednikov, napraviti tudi sliko svojega pred-nika barona Geze Fejervarj-ja. Kakor poroča list „A Nap", bo posi. Jurij Nagy v tej stvari interpeliral v zbornici. Dnevne vesti. Izgled Slovencem. Do 11. t. m. oo nabrali Čehi za cilijonski dar Matici školski K 83.135, Ta številka govori mnogo; uai pa spominja dolžnosti, ki je mi ne izvršujemo v solni meri nasproti ugroženim našim narodnim mejam. Javna poljudna predavanja v Trstu. To mož vel}a, kar zna ! Nadi se n&m tržaškim Slovencem prilika, da ai razširimo krog svojega duševnega obzorja. Nudi se olikancu prilika, da osveži v svojem spominu to, kar mu je vae moreča vsakdanjost morda že potisnila v kot pozabljenja; nudi se priprostomu možu cen pripomoček, da obogati zaklad svojega znanja — „za eno več", kskor pravimo Tržačani. In kdo ne bi žrtvoval za svoj duševni napredek eno ped časa I Poljudna predavanja naj nam postanejo potreba! Ptihi-tite terej vsi, ki si morete količkaj odtrgati urico ča«a, da iz nat g070ra veščih mož čujete marsikaj zanimivega iz vaeh strok človeškega znanja. Prihitite in dokažite, da ni na pesek zidal oni, ki veruje v našo bodočnost. Korak s korakom z drugimi kulturnimi narodi, edino to nas reši. Prilika se ponuja, ne prespimo je, da ne bomo po nji tožili kdaj, ko bo prepozno. Dokazimo ustanovnilco-m naše „ljudske univerze" — aJcad, dr. „Balkan" in trš. učiteljskemu društvu — da se niso zaman lotili težkega kulturnega dela, dokažimo to s mnogoštevilnim obiskom vsakikratf ko nas bodo vadili lepaki k poljudnoznanstvenemu predavanju. Pozor na sleparja! Prejeli smo: Pred nedolgo čata je prišel na Opčine neki pribl. 16 leten paglavec v družbi šo dveh tovarišev. Šal je k neki družini, ki ima jednega svojcev v Ameriki, rekši: V Ljubljani čaka mož. Narcčil mi te, naj pride soproga po-ni. Z i del e srečko 20.000 K, a denarja ne more vzdigniti radi nekih fjrmainosti. Paglavec se je vedel zelo drzno. Vsi trije lopovi so prenočili v hiši in so bili tudi pogoščeni. Ker pa se je vsa stvar zdela sumljiva, so domačini previdno postopali. Omenjena soproga pa ni hotela na limanica in je lepo ostala doma. Pobalini so rekli, da odpotujejo naslednjega dne ob 10 uri zjutrai, a so ostali še ve* dan na Opčinah. Nekoliko dni pozneje je omenjeni lopov privabil v Gorico par kraških sorodnikov v Ameriki prebivajočih. Umevno, da so bili vsi prerarjeni. V Gorici so fantaiina celo oklofu-tali, a kakor čit&mc, se ta junak sedaj producira na Kranjskem! Da ne bo ta malopridnež še dalje varal našega Ijudatva, naj ga prva družica, v katero se prikaže, izroči orož* nikom 1 Zaslugi priznanje. Bfio je v maju leta 1894, ko ae je dogodil v podzemski jami Lurloch na Štajerskem grozen dogodek, ki je imel završiti katastrofalno za življenje 7 oaeb, turistov. Te osebe so bile zasite v rečeni jami pod zemljo. Več dni so pričakovali — smrti v Črni temi, s par svečami in le malo živeža. Vsi poskusi za rešitev teb nearečnežev so aili brezvspešni. Hudournik Samrjak je zajezil vhod v jamo s kamenjem in hlodi. Tudi potapljač, poslan navlašč iz Trsta, ni mogel nič opraviti. Io tudi razntraljavanje z dinamitom ni iinelo vap^ha. Vse je^ kazalo, da je sedmero človeških življenj nere&ljiro izgubljenih. Ia tedaj sa je odločil žeaijaki desetnik RudolfFischer, da je opetovano tvegal svoje lastno življenja, da reši nairečnože. Ia posreč.lo ee mu je. T a F i s c h e r je sedaj vratar na glavni pošti v Trstu. Prinašamo to po kuiižici, ki io je nedavno izdal uttircvljeni gaaeral Staindi kakor očevidec tega pretresljivega ticgodka, ker so se oglašale oaebe, ki so junaški Čin Fitcherja hotele pripisovati — sebi. Uredba paroplovne družbe z južno Ameriko. Uradno javljajo: Ob zopetni otvoritvi državnega zbora predloži minister za trgovino zakonsko predlogo glede sklepa paroplovne pogodba z avitnj«ko paroplovno delniško družbo (poprej A ratre - Ama rika d a in Fratelli Cosulich) o vzdrževanju redce parop!o?ne zreze z Brazilijo ia Argentitiijo, S tem bo uitr ženo že davno občuteni potrebi i j opetovanim zsh .e-vam domačih trgovskih in industrijakib krogov. Njva pogodba predvidia za b titveno po-nnožecje vcžeuj toliko v Brazilijo kolikor v Argentioijo ter izdatno ak.^jšanje trajanja voženj, tako, da bo v zadostni meri vstrežauo zabtaram p> rednosti, t čnoati in hitrosti službe. V tarifnem pogleda jo zagotovljena pariteta tržaške črta Luaproti konkurenčnim črtam ter je monopol „Au*tro-Američane*4 v topredmetnern premetnem cbsežju preprečen s tem, da paralelna vožnje srebodne paro- V Trstu, dae 15. oktobra 1909 »EDINOST« št. 289 Stran IH plovbe niso izključene od ugodnosti zakona t podpiranja mornarice. Na poseben način je ▼ obliki subvehcijo-ciraa:s ustreženo ▼ tej pogodbi interesom m§ega eksporta in importa surovin industrije. F<» določilih pogodbe je posebno pospeševana tudi ladijedelniška industrija. Pogodba ima stopiti v veljavo z dnem 1. januvarja 1910. Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sorijan se zaključi s 15. oktobrom 1909. Družba sv. Cir. in Met. v Ljubljani, na-znanja tem potom, da ima sledeče razglednice v zalogi : Vtdnik B.eiweisove, cena 100 kom. 4 E V. Polskove, „ „ , 4 , « hišico, . „ „ * 8 „ narodni tabor v Žalcu „ „ w 8 „ Družba sv. Cir. in Met. v Ljubljani na-znaoia. da so naroČila za računske oziroma goiiiiničarske listke ▼ zadnjem času postala redicejtr. Slovenci in Slovenske, zahtevajte računske listka po vseh gostilnah in kavarnah, pa tudi v trgovinah ! Družba sv. Cir. in M. v LJubljani prosi **e odpošil atelje zneskov iz družbinih nabiralnikov, da ca položnici, oz. nakaznici vađii > napišejo, iz katerega nabiralnika odpošiljajo denar. „Društvo državnih pisarniških oficijantov m pomočnikov" priredi v eobeto dne 16. t. m. v presserih druš va c. kr. drž. uslužbencev v Trstu, ulica Barriera vecchia štev. 8 I nadstr., zborovanje z dnevnim redom: ure* d t sv ^iužbenega stališča potom zakona. Vsi tukajšnji drž. pozlanci so obljnbili, da ce ndaleže tega zborovanja. Začetek ob 7 in p;;l uri zvečer. Vsi pegodbeno nastavljeni uradniki (ofi-cijecti in pomočniki) uo vabljeni, da se gotovo udeleže tega zborovanja. Tržaška mala kronika. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj ob 2. je bii& zdravniška postaja klicaaa za pomoč k za* sabn ei Calidani Dardi, stari 78 let, ki je že z ia- ne; trpela na srčni hibi in je imela zopet tak napad. Ali predno je zdravnik prišel, je starka vzdihmle. Samomor. Včeraj zjutraj ob J 0 in tri četrt je redar, ki je vršil službo v borovcem gizdiču, bliza rotonde niiel na klopi še iniadega človeka ležečega na klopi. V roki je držal steeleničico, iz katere je kapala oitro dišeča tekočina. Na ustih je imel peno. Takoj ]e hitel opozorit inspektorat v ul. Ricci, od koder so telefonirali ca zdrav, postajo. Zdravnik j ■) isladeaiču napravil nekoiiko injekcij ka-fdne m poskusil izprati mu želodec, ali zaman, kajti strup jo bil zožil goltanec. Spravili ao ga hoteli v bolcišaico, ali že mad potom je nesrečnež umrl. Aretiran uzmovič. Ob 10,15 zvečer je bil v ul. Ca:ana od policijskih agentov na zžh.avo J. Veronase aretiran 18letni Talino Otta-viaui iz Verocchio (Romagna) stanujoč v ul. Scuole Israelitiche št. 1, ker mu je malo po-r>^ej na nabrežju Grumula vkradel novčzrko. Potam ie pa zbežal, a dohiteli so ga in are* Graji. Koledar in vreme. — Danes: Terezija de p. — Jutri: Gal opat. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 22° Ceifi. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi« Temoeratura mila. Naše gledališče. V nedeljo bemo gledali ns našem odru ^Pepelko", prekrasno mladiniko igro. Živeli bomo v bajki, polni Čarov in čudnih *t?a.'it Vse: sceaerija in dajanje, vee bo nas omamljalo in začaravalo, da nam bo prijetno kakor ša rekdo kedaj. In ti kostumi ! Kdo jo ža videl kaj tako sijajnega in baj- ?! Ii pa kralj s svojim dvorom, s vsemi ministri in dvorjani in služabniki — joj, to b>ita gledali, mladi prijateljčki! V nedeljo ae ue boste mogli nagledati. A kaj šale princ, pravi princ, lep ia mlad, pa dober, k&ko vam au ugajal! Saj vam ni možno vsega naenkrat povedati. Pa bomo že še poizvedovali, da ^am, melčki, povemo še kaj. To pa zato, da bosta vse lepše in boljše umeli, ko ee bo-tte prihodnjo nedeljo radovali ob odprtem tdru. Tudi lopo in prijetno godbo bomo imeli, sauio to vam bodi ša povedano za danes. Tržaška gledališča. POLITE AMA R03SE ITI. Za sinočnji ♦ eččr ca povedana predstava se vsled splošne inauifeitacije radi usmrtitve Ferrerja ni vr-o-ia. Jutri toli pričekovana premijera Poccini-jeve opere „Madame Butterflj*". Darovi. Akad. fer. društvu Balkan4 so doposlali za Družbo Sv. Cirila in Metoda" „Dijaško podp. društvo v Trstu" in za ljudske knjižnice vzorževena po omenjenem druStru: Pola 11 (Anton Vouk) : S ?etličič Fran 2 K, Ant. Mihelić, Smr-kol: Albin, L udmila Eatalan, Andrej j Aleks. Br«ckj, A. Koafeic, Matija Lavrenčič, Dr. Anton Vagsja, E. Schrefr po 1 K, Janec Ko-nancu 66 vin., Anton Vouk 40 vin., Bo* Jožef* 40 vin. Pola 28 g. (Samec, Hermin). Martin Samec, Ivana Samec, Hermin Samec po 1 E. Društvene vesti. Odsek za jav. poljudna predavanja in členi upravnega odbora za sldoptikon imajo v soboto 16. t. m. ob 3 in pol popoludne sejo. Akad. dr. „Balkan* in trž. učit dr. Gospodarstvo. Italijanski Izvoz mlečnih Izdelkov. — V Italiji se je produkcija mlečnih izdelkov r'lao povzdignila, tako da dela švicarskim, nizozemskim in delcssa tudi našim izdelkom že dokajšujo konkurenco. Posebno se je dvignil izvoz sira. L. 1871 se je izvozilo iz Italije v vnanje države camo 17.632 meterskik stotov sira, 1. 1907 pa že 211.400 stote* v vrednosti nad 42 milijonov frankov. Izlasti mnogo sira se prodaja v Zeđiniene države severo-ameriške, kjer zavzema italijanski uvoz prvo mesto. Davek na vozne listke je po porečilu finančnega ministerstva znašal 1. 1907 vsoto kron 20,557.979 in se je zvišal nepram dohodkom od tega davka v 1. 1906 za E 1,180.039. Jadranska elektricitetna dražba. Na trgovski sod&iji ca Riki je bila protokolirana ta dni delniška družba za izrabljanje gonilne sile Gacka ped imenom: „Jadranska elektricitetna družba". Kakor ravnatelja pr.djetja sta vknjižaca: Forel Sfjrig in Nikola Srenec; kakor člena eksekutivnega odbora Forel Sejrig in Dregotin Haimos; kakor členi nadzornega sveta: grof Bsla Ziciy, dr. Ry b a. r in Bloch (iz Pariza). Ministarstvo trgovine zastopa miniaterski poverjenik Pavel Arj. Prvotna delniška glavnica je iznašala 4,000.000 krcn, porazdeljenih na 8000 delnic po 500 E, ali še tekom tega meseca se poviša delniška glavnica na 10,000.000 E. Ta delniška družba je vrhu tega sklenila s parižko bančno grupo dogovor, po katerem izda in prevzame ta poslednja obveznica v nominalni vrednosti 20,000.000 kron. _ Razne vesti. Freske iz 12. in 18, stoletja so našli v Umbriji, v starem gradu kraja Collepape med Dernto in Todi. Grad so prej posedovali menihi Bazilijevega reda. Freske so zelo velike in snov jim ni vzeta iz legend, ampak prikazujejo sa dogodki iz vojsk. Na skoro vseh freskah so izražena junaštva Izraelcev, kakor jih poroča stara zaveza. — Čudno pa je, da je vsa oprema, orežje, obleka in hiše, iz časa — švabskih cesarjev in na eni sliki je celo kruc.fiks. Ime slikarja se še ni dalo dognati. Civilna lista bolgarske carja se je v zadnjih letih vedno zriševala. V proračunu za 1. 1910 ostane ista svota kot prejšnje leto. Lista znaša 1,250.000 levov in za vzdrževanje dvora 830.000 levov. Velika Praga. — V Četrtek se je sestala v Pragi komisija, obstoječa iz zastopnikov praškega in smihovikega občinskega sveta, ki je razpravljala o pripojenju Smihova k Prag?. Med zastopniki obeh obSin se je doseglo popolno aporazumljenie. Smihov se torej v najkrajšem čaiu pripoji Pragi. Loterija. —Preteklo leto so znojili ljudje v loterije 34 milijonov kron. dobitkov pa se je izplačalo 1,300.000 E. Na vsakega 90. Dober kavni prida tek — dober x vre tek, — Ako nam zajtrkovaina kava ne diši, menimo, da moramo takoj trgovca obdolžiti, da nam je dobavil slabo zrnato kavo. — Ta slučaj pripeti se pa Ie redkokedaj; največkrat so gre za uporabo manj dobrega kavnesa pridatka in zatoraj je potrebno da se tudi na izbero kavnega pridatka obrača naj-▼e^p pczDrnoat. Kivno najboljše je zadosti dobro za naš in c Bih domačih želodec. Mtd kavnimi pridatki zasluži r, pravi Franck" s kavnim mlinčkom iz zagrebške tova: Dti našo najtoplejšo priporočbo. _ UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — N. U. Dr. L HELLMER In A. LUKEŽ - TKt Via Nuova št. 13, I. mm DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO TRST, ulica S- Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero zadnjih 0OVO8tl za pomladansko SBZOnO po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Iziera srajc, omtmtoT, omtnic, zapestBic iti. - Sa želio se pošiljajo uzorci- Mnenje g. Dr. Barbara knež. bolg. S. podpolkovnika v rez. Sredec (Bolgarija) Gosp. J. SERRAVALLO Trst, | mizarska delat Gospodo, drufivo .Urteltf no UrtoB vabi na domačo xaba?o s petjem, iaijivo tombolo ia plesom v nedelj«, dne 17. oktobra ob 6. url pepola&M se sodelovanjem pev. društva „ZORA". Zabava se bo vrSlIa v lastnih prostorih na Vrdali itev. 794. VSTOPNINA: k zabavi z eno srečko 40 stotink _k plesu moški 40 st.. žen«ke 20 st. DPflfctllrnntfl za dobroznano prodajalno v Trstu riUllllllUIIIKI išče se takoj, Pismene ali ustme-ne ponudbe pod „Praktikaat" št. 1832. 1832 Dobitki pri tomboli so : etnkvina 1 dežnik, prva tombola mali preši ček, druga tombola 2 purana. Na obilno udeležbo najuljudneje vabi Odbor „Gospodarskega društva". Čisti dobiček je namenjen pevskemu društ „Zora". Točna ia solidna postreiba. Prvo Driiorsfco podjetje za Manje poliva in špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst - Via DELLA STAZIONE Štev. 17 == Filijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU «*l Prevažanje pobištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih 1+1 patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se tuđi potiStvo in druge predaste v s&ram&o i lastaa za to pripnTljena snia skladišča. ■ EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/vi Pil M Pl FARIFR" ■ ■■■ IN SHRANJEVANJE „VHUUIII ULbnilbll aolidna postrežba. | Žrebanje nepreklicno dne 6. novembra 1909 ob 8. uri zvečer | c. k loterije poli I. glavni dobitek K 30 000 vrednosti I sciiotteMiflUt.ni Srečka stane 1 H. Srečke ae dobivajo v vseh menjalnibah, loterijskih na-1 blrslnicah in tobakarnah; • •••• ..!.. Po absolutno ..! konkurenčnih cenah se ltupl Porcelao, stfhla, fenhinjske potrebščine, navadne in apanirane Sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, naiivalužke h\ vse drug* potrebščine v novi prcdajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst. Velika naloga praznih buteljk 5BŠTRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano GUI DO e UGO COEN 100.000 buteljk od Šampanjca za refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke \sake vr°te 2a refešk, 5ampaDjc Lordeaus, rensko vino, kenjak itd. — ve.lka zalega bateljk od pol Utra in 1 ln pol litra, n&ujane iz atekla opletece. Prevzamejo se dopošiijatve na deželo Kupuje razbito steklo vsake vrsto.J IgffgagflEBI^ I ■ PANIFICIO I i renomirana tvornica za pečenje izvrstnega čajnega in dezertnega kmha Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pehištuo Angelo Palmo TRST, ulica Giosne Curducci 20, kjer najdete solid. blago po najniž ih, cenah Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in nOVODOrOCBnCBITI prejemnih sob, posebne olajšave --- —Priložnostni na^HD! Krssna žepna un z verižico samo Kron 3 90. Vsled nakupa reije mnoiine ur. pro»lajam iste po deCih cenah: 1 krasna ura ii britania srebra, anker-remontoir ŠTicarsto ko!e«je na ur r lepeii graviranu« okrorju ter lepo pniretreno verižico *»ane samo K 9.90. 1 lep« ura iz elf ktrogoldina, aak«r - remontoir 4vicar-ko kolesje na s« ur ter »hktrogoldin-veriiica za Kron 4*78. Pismeno jcnistfo aa 3 RajpoSUia su la proti povjat m IGNAC CYPRES, EXP0RTHAUS Krakau, Florianergasse 49 55. Velik cenik s 3000 slikami poiljem na zahtevo zistonj in poštniD« prosto. Omenjene ure pa niso v cenika, ker so le za priloinostni nakup. ====== Neugajejočo se vzame nazaj ter se povrne danar. Gosp. drušiyo na Prošeku naznanja cenjenim odjemalcem ter spoštova-: nim tujcem, da je prevzelo ==-- gostilniške prostore g: Dragotina Starca v svojo režijo ter se tem potem priporoča za obilen obisk Odbor Gospodar, društva. Zaloga in izdelooalnlo! šlasouirfcu C, Olivo, Trst ulica Geppa 16., I. nadstr. Glasofiiji in Ranici - Oriestroiii zaiojili ccTOsli Prodaja — Menjava — Pouojajo. Ugla^anja in popravljanja. — Cene zmerne. Priporoča se slavnemu slav. občinstvu gostilna „Alla Šteli?4 Trat, teg Cario Gcldoni žtev. 7, ki ima na razpolago Spatensko in mar?nc pivo kakor tudi dobroznana vina istrsko, dJ.-matinsko in furlansko. Vedno dobro pripra/- Ijena domača kuhinja, Postrežba točna. Cene zmerne. H pozor krčmarjš inzsssbmui Podpisani se priporočam gg. krčmarjem in zai sebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene b'>di* pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma istrska vina kakor, n. pr. belo in trno, refošk, berza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob času tergat ve-tudi grozdje, upam, da se boio gg. krčmarji in za. stbciki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakup it/ Gotovi naj bodo, da posredujem pošteno in brezplačno. Zs odgovor prosim, da ee priloži znamko. Udani Martin Sreboth, trgovec in posredovalec v Poreču (fatra) = " nn Hočete se preprsčatž ? obiščite velika skladišča .arij e ud. Bmk ti" Jta mi uf. ?Qr*-> Alla rr.-.. • Loi-Orji Por.ta deila F afera 2 (vogal Tonentej Velik izbor irgotovlienih oblek iv - .-^c in dfčke fecstnnii cn otroke. Povr5niV>. - wno jope, ko*>i: i in r:-:nui paletotov. Obleke is it n tlelo. DeKvfke :»tiicke. Tirolski leden. Nep:e;iiOČlji\i p*a5či (prisini •^.cgleSki) Specijaliteta: biago tu- in inozemskih tovaru= Izgotovjjajo ?e oblek ? po meri pr- najnovjSi m rdi, točno, *o)idno in elegantno po nizkih cenah posestniki pisanih stroj2v Kdor se heče izogniti nadležnim in dragim popravr.ai ter želi ohraniti pihalni struj v popolnem redu i-i brezhibnem stanu naj ne zamadl naročiti so za mesečno člSCenjo in vzdrževarje p\salnih Birojev, b čimer se zajamči Btroj za neomejen ča? in trajno dtlovanje. CEN\ K I*— na mesec za stroj Alfred Kubiček, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalnica pi-alnih strojev s zalogo pečatov barv, trakoT itd, itd. T ^ K Ij 'Jt\ il ostorl •b skladišče oblek za mečke in deti * Trst, Via S. Giovanni 16, I. n, (zraven Restavracije tloopcrctiva cx Ilseker. prodaja na uiesečae ali tedenske obroke obleke In površnike /a moške, perilo itd. fiajdogovornejše eene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prvem nadstropja