Melita Puklek Levpu{~ek in Barica Marenti~ Po`arnik 
Skupinsko delo za aktiven {tudij
U~benik Skupinsko delo za aktiven {tudij avtoric Melite Puklek Levpu{~ek
in Barice Marenti~ Po`arnik je iz{el leta 2005, izdal pa ga je Center za peda-
go{ko izobra`evanje Filozofske fakultete. Delo je pomemben prispevek k vi-
soko{olski didaktiki in izbolj{anju kakovosti {tudija. To je `e peta knjiga iz zbirke
Prispevki k visoko{olski didaktiki. V tej zbirki so `e iz{le naslednje knjige: Za
uspe{nej{i za~etek {tudija, Za bolj{o kakovost {tudija, Visoko{olski pouk – ma-
lo druga~e, Preverjanje in ocenjevanje za uspe{nej{i {tudij.
V sedanjem ~asu je u~benik Skupinsko delo za aktiven {tudij {e posebno
pomemben in aktualen, saj smo na slovenskih univerzah sredi prenove {tudij-
skih programov. Namenjen je vi{je- in visoko{olskim u~iteljem. Po njem bodo se-
gali zlasti tisti u~itelji, ki `elijo v {tudijskem procesu ~im bolj aktivirati {tu-
dente, hkrati pa razvijati pri {tudentih tudi socialne, komunikacijske in druge
profesionalne spretnosti, lastno odgovornost za u~enje ter poklicno etiko. Bral-
cu so v pomo~ tudi neposredni nasveti, primeri iz prakse drugih u~iteljev , izvle~ki
iz seminarskih nalog u~iteljev, udele`encev delavnic in te~ajev visoko{olske di-
daktike, ki nagovarjajo s svojo konkretnostjo in uporabnostjo.
U~benik je razdeljen v deset poglavij: Izzivi sodobnega {tudija, Skupinsko de-
lo {tudentov, Skupina, Organizacija skupinskega dela, U~iteljevo vodenje, Zna~il-
nosti {tudentov, pomembne za uspe{no skupinsko delo, Metode skupinskega dela,
Seminar, Ocenjevanje skupinskega dela in Spreminjanje metod je tudi spreminjanje
prepri~anj ali kako se univerzitetni profesor razvija kot u~itelj. Pomeni povezavo
spoznanj o delu v skupini in kako to obliko dela prilagoditi delu s {tudenti. Posebej
moram pohvaliti oblikovanje besedila, saj avtorici povezujeta teoreti~na spoznanja
s tem, ko se sklicujeta na mnoge raziskave, s konkretnimi primeri.
Avtorici u~benika se zavedata pomena kakovostnega pou~evanja in u~enja.
Prav tako se zavedata, da danes ni lahko dobro pou~evati. Zavedata pa se tudi
tega, da je treba znanje v pomenu vedeti dopolniti z znanjem vedeti, kako. Eden
izmed mo`nih na~inov, ki nam lahko pri tem pomaga, je skupinsko delo {tuden-
tov. Skupinsko delo je u~na oblika, pri kateri {tudenti delajo skupaj, da bi dosegli
dolo~ene u~ne cilje. Stopnja sodelovanja med {tudenti pri tej obliki je razli~na,
prav tako stopnja njihove medsebojne odvisnosti glede ciljev in nagrad. Ve~jo
uspe{nost skupinskega dela lahko pri~akujemo takrat, ko je medsebojno sodelo-
vanje in doseganje skupnih ciljev pogoj za uspeh tako skupine kot posameznika.
Pri skupinski u~ni obliki lahko poteka sodelovalno u~enje, ki je oblika skupinskega
u~enja, pri kateri so cilji celotne skupine hkrati cilji vsakega posameznega ~lana
v skupini. Med ~lani skupine vlada pozitivna soodvisnost, u~inkovitost skupine
pa je odvisna od u~inkovitosti vsakega posameznika. Skupinsko delo, ki pomemb-
no prispeva k dejavni vlogi {tudentov v pridobivanju znanja in spretnosti, ima ve-
liko prednosti, zavedati pa se seveda moramo tudi omejitev . Nedvomno so pomem-
bne prednosti skupinskega dela, da se {tudent znajde v razli~nih vlogah, da je
Poro~ila, ocene 189

sposoben v`ivljanja, da razvija spretnost ustnega izra`anja, da razvija pripadnost
skupini, da je pripravljen izraziti in pojasniti svoje mnenje, da v skupinah re{uje
kompleksnej{e naloge. Skupinsko delo zahteva veliko ~asa, dobro u~iteljevo vo-
denje in usmerjanje, ustrezne predavalnice, pa tudi {tudenti morajo videti vred-
nost te u~ne oblike. Avtorici opozarjata tudi na metode skupinskega dela. Pravi-
ta oz. priporo~ata, da metode skupinskega dela izbiramo glede na u~ne cilje in tipe
nalog, ki jih sku{amo re{iti v skupini. Tako lahko skupine glede na u~ne cilje razde-
limo v skupine, pri katerih so u~ni cilji predvsem kognitivni, skupine, pri kate-
rih je u~ni cilj razvijanje ustvarjalnosti, skupine, pri katerih je u~ni cilj razvoj ko-
munikacijskih in sodelovalnih spretnosti, samozavedanje ter zavedanje socialnih
odnosov v skupini. Opisujeta in s primeri iz prakse podkrepljujeta razli~ne oblike
dela v manj{ih skupinah: delo v dvojicah, pregledovanje v dvojicah, metodo
»sne`ene kepe«, »bren~e~e« skupine, metodo podkve, metodo prerazporejanja,
{tudija primera, projektne skupine, »mo`ganska nevihta«, sintektika, T-skupine.
Prav tako opozarjata na pomen razli~nih oblik skupinske razprave, npr. nad-
zorovana razprava, razprava »korak za korakom«, svobodna razprava, krog, »ak-
varij«, razprava za in proti, {tudij literature po metodi LTD. Pri skupinskem delu
se pogosto postavlja vpra{anje, ali rezultate skupinskega dela oceniti. Avtorici
menita, da lahko tradicionalne pristope preverjanja in ocenjevanja dopolnimo z
druga~nimi pristopi, ki bolje »izmerijo« doseganje u~nih ciljev. Odlo~itev u~itelja
za ocenjevanje skupinskega dela je odvisna od u~nih ciljev, ki jih sku{a dose~i s
{tudenti. Prav tako lahko na odlo~itev za ocenjevanje skupinskega dela vpliva
zna~ilnost naloge, to je kompleksnost naloge, pomembnost vsebine ter ~as, trud
in samoiniciativnost, ki so bili potrebni za njeno izvedbo. Pristopov k ocenjevan-
ju skupinskega dela je ve~, najve~krat pa po mnenju avtoric skupinsko delo ocen-
jujemo na naslednje na~ine: skupini podelimo enotno oceno za skupinski izdelek,
ocenimo prispevek posameznih ~lanov k skupinskemu delu, ocenimo samo znan-
je, ki je bilo pridobljeno s skupinskim delom, s pisnim oz. z ustnim preverjanjem
znanja, oceno sestavimo iz ve~ delov.
Ob koncu nas avtorici opozorita, da je spreminjanje metod pri delu s {tu-
denti tudi kazalnik razvoja univerzitetnega profesorja. Ob tem pa poudarjata,
da je za obogatitev u~ne prakse potrebno troje:
– da visoko{olski u~itelji razli~ne modele, na~ine dela preizku{amo v praksi;
– da vpeljujemo nove na~ine dela postopno, po majhnih korakih;
– da razmi{ljamo o dobljenih izku{njah in da se o svojih pogledih na delo
pogovorimo tudi s {tudenti.
Omenjeni u~benik toplo svetujem v branje, prepri~ana pa sem tudi, da nam
bodo podatki in primeri v u~beniku spodbuda, da bomo preizkusili in nato vpel-
jali nekatere prijeme in metode skupinskega dela v delo s {tudenti.
Dr. Milena Ivanu{ Grmek
190 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006