Lretošnja Velika noc Cetrtokrafc že nam vstaja velikonoSno solpce nad moiiem krvi in nam je pisanko zavila v Crn pajftolan, Ljudjje kratke pameti in sprijeuega srca godrnjajo celo zoper Boga in z bogokletnim jezikom podtikajo njemu krivdo nad to morijo, posnemajoč hudobne jude, ki so se rogali trpečemu Zveličarju, čeS, 6e si Sin božji, stopi iz križa! Strašna vojna je sad bJazne Človeške modrosti brez Boga in zlorabc proste volje posledek Sloveških. strasti, zlasti napuha, gospodcvalno|sti, trdosrčniosti. Ce se človek \praša: zakai se za pravo koljeino med seboj? mora clovek zardiet) uad človeško omejenostjo in zlobo. Samo po sebi je vendar umljivo, da imamo vsi pravica pod solucen) živeti, govoriti s isvojim jezifcom, se ;p;osluževati sredstev, ki jih narava ponuja vsem, da dosežemo svoj fiasni in večni cilj. Ali ni nezniiselno, sebi lastiti vse pravice, drugim pa nič? Pa vendar so ljudje, ki jim to ne gre v glavo. In tako si morajo ideje, ki so same pa sebi umljive, šele po strašnih borbah priborit) veljavo. Zmota je pač najdražja reč, ki se plačuje ne samo z denarjem, ampak celo s krvjo. Velikono&io jutro prodftra s svojiini jšarki skozi mrak človeških zmot, krivic, nasilgtev, laži in surove sile. Izraelcu je bila Velika noč spomin izhoda iz egiptovske sužnosti v novo, prosto domovino, kristjanu je Spjpmin Gospodovega vstajjenja in znamenje zmage življenja nad smrtjo, pravice nad surovo silo, resnice nad lažjo, Da so Jzraelci dosegli slobtoden izhod iz Egipta, je bilo treba deset egiptovskiK nadlog. Zakaj ? Ker je bil Faraon zakrknjen in ni hotel zasušnjenih Izraelcev odpu&tiii.: I.n kršičanska Velika no8 je postala mogofia le po Velikem petku, po straioeca trpljenju. Kdo je kriv, da je prišlo uad Evropo ne samo deset, ampak nešteto vojnih nadlog? Vsak izmedi nas je neKoliko kriv, jo obče zn^- »0 že od zaftetka vojne. Samo duševno .-rle; m gluL> ljudje morejo chomiti o lem. Bivši neni.;<: poslanik ¦» Londoim, knez Lichnovski, nam je ravnokar to očitno i.otrdil. 0 starem Nabuhodonozorju stoji zapisauo, cla }e sklical veliko vojno posvetovanje i.i je skleiul. .ia se ,.brani" proti vseui, v resnici pa je hotel podjarmiti si vse narode. To je tisti 'il duh, ki si je zapisal na prapor: Germanom dan, Slovanom uo8, Francozom smrt za vselej! A oela zgodovina človeStva potrjuje reenico, kl jo ozuanja velikonočno jutro: tudi najbolj surova sila, ki sloni le na krivici, se zagasno stre. Kar je postavljeno na laži, krivici, nasilstvu, se ne more dolgo vzdržati. Surovi moderni faraon, ki hofie v sužnosti držati vge narode zlasti še naš muKotrpm narod, se bo nazadnje Nam pa, ki krivico trpimo, kliče Veiika noS v spomin besede difinega peanika Gregoi'6iča: Le vstani, uborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan ve6 tvoj, Tvoj je — vstajenja dan! Letošnjo Veliko noč naj torej prešin-e vzvišena velikonoena misel vso našo dušo, zadnje strune našega srca. Zavedajmo se: po delu, po borbi obhaja konSno pravica svoje vstajenje. Vzpričo žalostne sedanjosti nas osrčuj lepa misel hrvatskoga pesnika Preradovifia, čegar obletnico obhaja; cela Jugoslavija te dni: v težkih trenutkih ohraiii ljudistvo — zveatobc sebi, zaupanje v Boga! Slovenci! Slovenke! Jugoslovani! Bliža nam se veselo v-stajenje našega rodu. Bliža se naui svoboda, samoslojnost! ?-ivela Jugoslaviiai Alelujai