F
QL
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik lil.	V Ljubljani, dne 15. novembra 1923.	22. številka
Joja:
O šolski izobrazbi.
Ne mislim spuščati se v polemiko s tov. Čampo na njegov članek v predzadnjem Poštnem glasniku »Za maturo«, nego hočem le povedati par misli, ki sc razlikujejo od na-ziranj, ki jih izvaja člankar. Par stavkov njegovega članka me je namreč tako zbodlo, da ne morem molčati.
Izobrazbo oziroma inteligenco dobi človek ali z rojstvom, ali v življenju, ali pa v šoli.
Pod izobrazbo rojstva mislim inteligentnost, ki je komu prirojena (Naturverstand). Že pri otrokih govorimo o inteligenci, nadarjenosti in duhovitosti. Časih dobimo inteligentnega otroka, ki še ni videl šole, ali pa takega, ki nima dobre vzgoje. Temu je položila narava že v zibel ta veliki pa grenki dar.
Izobrazba življenja je zavisna od individualnosti, od vzgoje in od razmer, v kakršnih človek živi. S šolsko izobrazbo nima niti toliko stika, da bi bil tak človek vedno tudi dober učenec v šoli. Z dobro vzgojo,; s pravilnim čitanjem znanstvenih in leposlovnih knjig, s potovanjem, s primerno družbo, z izkušnjami si razširi človek duševno obzorje, si pridobi neko potenco inteligence, katere mu ne more dati nobena samo šolska izobrazba. Šola je namreč samo siva teorija, drevo življenja je pa zeleno.
Šolska izobrazba je natrpanost človeških možgan z vsemi različnimi učenostmi, katerih večina se izkaže v življenju za nepotrebno. Razen čitanja in pisanja in štirih osnovnih računov, se mi zdi, nisem prinesel iz šole ničesar tistega seboj, kar sedaj v življenju rabim. Ali sem slab ali dober uradnik, vem samo to, da ni kriva šola ne moje slabosti ne dobrote. Prepričan sem, da bi opravljal svojo službo prav tako, ako bi bil dalje študiral in napravil maturo. Poznam inteligentne ljudi z Ijudskošolsko izobrazbo, pa neinteligentne ljudi z maturo.
Zato je zgrešeno, če se govori o uradnikih - nematurantih v takem tonu, kakor to dela tov. Čampa v svojem članku. Sicer zatrjuje, da ne bo samega sebe tolkel po ustih, pa se je parkrat vendar udaril. Kajti kdor govori o plevah, o reakciji, o nizkem padcu ugleda poštnega uradništva, o psevdo-inteligenci itd., pa lete vse te cvetke na račun tovarišev njegove kategorije in njegove šolske izobrazbe, torej tudi na njega samega, ta se tolče čez vsa usta. S svojim nerodnim dokazovanjem o potrebnosti maturitetne izobrazbe za poštnega uradnika ni izpreobrnil morda nobenega, ki drugače misli, pač pa je nemara marsikoga potrdil v njegovem prepričanju, da je res velika razlika med prometnim uradništvom z maturo in onim brez mature in da je zato tudi za prehod potrebno, da ostaneta pri prometnem uradni-štvu dve kategoriji, kajti tudi za prehod ni priporočljivo, da se mešajo pleve med pšenico.
Jaz pa ne poznam in ne priznam pri poštnem uradništvu ne plev ne pšenice, kolikor se tiče šolske izobrazbe. Med vsako
pšenico so pleve, oboje se dobi pri1 tistili poštnih uradnikih, ki imajo 4 razrede srednje šole, kakor pri tistih, ki imajo maturo. Pri pošti je treba strokovne izobrazbe. Nekoč sem že napisal v tem listu ,da pri nas ne gre za to, koliko časa si se učil grščine in mineralogije, neko koliko pošte znaš, če si v poštnostrokovni izobrazbi pšenica. Če imaš tri mature, pa če ne poznaš poštnih predpisov, pa če si slab poštar, si za poštno službo pleve, pa če ti tudi drugače šolska izobrazba pri ušesih ven gleda.
Znano je, da sem prav tako kot tov. Čampa odločno za to. da se sprejemajo v bodoče v poštno uradniško službo samo absolventi srednje šole oziroma 6 razredov in strokovne šole, ki traja 2 leti. Toda Zvezo in mene vodita pri tej zahtevi samo dva momenta, katera smo na znanem sestanku tudi jasno poudarili:
1.	Z zahtevo, da ne more postati v bodoče poštni uradnik, kdor nima šolske izobrazbe, kakršno predpisuje službena pragmatika za II. kategorijo, podpremo najbolj stremljenje, da se uvrsti tudi za prehod vse poštno uradništvo pri prometu v II. kategorijo.
2.	Nadprodukcija šolanih ljudi grozi s tako naglico, da se ne bo moglo — če pojde tako naprej — v 10 letih niti 50% absolvira-nih srednješolcev ali akademikov več vriniti v primerne službe, zlasti ne v državne. Nujna in pravilna posledica tega je, da pomakne država košarico z namestitvenimi dekreti čim više. Čez 10 let se bodo že poduradniki (zva-ničniki) rekrutirali iz samih absolventov 4 razredov srednje šole.
Samo ta dva vzroka sta merodajna, da zahtevamo za poštno uradniško kategorijo maturitetno izpričevalo. Nikoli pa ne zato, da bi se ne pritepel k pošti »Gesindel« s 4 gimnazijami, ki bi povzročil reakcijo in potisnil ugled poštnega uradništva zelo nizko. Ta »pseudointeligcnca« z nižjo gimnazijo ali z meščansko šolo je dvignila in držala ugled poštne uprave v Avstriji. To uradništvo je nosilo vso pezo ogromno naraslega prometa med vojsko 4 leta v pasjih razmerah. Ta kader je ob prevratu vse svoje sile in zmožnosti v podvojeni meri ponudil tako težko pričakovani novi domovini na razpolago. V času, ko so višji gospodje tipali mehkobo sedežev, ko so lovili naslove in visoke položaje, ko so domovini diktirali pogoje, pod katerimi so ji pripravljeni služiti — v tistih dneh so bili naši ljudje tisti, naša kategorija, poštarji z nižjo srednjo šolo, ki so nesebično, požrtvovalno in brezpogojno služili državi, kamor koli jih je pozvala. Na Koroškem, v Prekmurju, v obmejnih krajih Štajerske, na najbolj ogroženMi krajih so delali in še delajo naši ljudje. V osebni nevarnosti, napadani od pobesnelih nemških tolp, so vztrajali naši poštarji v zagrizenih nemčur-skih krajih par korakov od državne meje. Naši tovariši so tisti, ki so jih raztepli po celi državi: v Bosni, Banatu in drugod služijo pod težkimi razmerami.
Res, po prevratu se je nateplo' precej plevela v naše vrste. Ta navlaka pa ne gre
na naš račun nego na rovaš poštne uprave, ki je pobirala po prevratu ljudi s ceste. Ljudi brez šolske ali strokovne izobrazbe, brez moralne kvalifikacije, sumljive elemente, natakarice, spolno okužene itd. V to čedno bratovščino se pa naša kategorija ni nikoli vpisala, ni imela in neče imeti nobene skupnosti ž njimi. Če jih je od te druščine še kaj ostalo, tu naj se reducira in pomete do kraja, od na^ih ljudi, njih sposobnosti, zanesljivosti in inteiigentnosti pa roke stran!
Tudi to je res, da je med najmlajšim, poprevratnim naraščajem precej pomanjkljivosti, kar se tiče strokovnega znanja. Ra tudi ti ne jemljejo poštni upravi ugleda radi svoje nižje šolske izobrazbe, nego zato, ker je poštna uprava ž njihovo strokovno izobrazbo tako hitela, kot da je od kopice neizvež-banih poštaric odvisen obstoj nove države. Prirejali so se »brzovozni« tečaji, ki so trajali po 1—2 meseca, brez učnih knjig in pripomočkov in z izpiti, ki ne zaslužijo tega imena. Na pritisk direkcije so spuščali docenti take ljudi k izpitu, ki bi bili zmožni komaj za nabiralničarje. Zato tudi za te pleve ne odgovarja naša kategorija.
Kakšna razlika je v praksi med prejšnjim poslovnim in med prometnim osobjem, poglejmo kar k prometu: v špediciji, kartiranju, ambulanci delajo oboji, menjavajo se v službi, iste dolžnosti, isto delo, ista odgovornost, iste vrline in isti pogreški. Pri obojih pšenica, med obojim pleve. Poznam poštarje-rnaturante, ki ne znajo spraviti skupaj raporta, navadne izjave. Vem za pošto, pri kateri sestavlja poštar s 4 gimnazijami skoro za vse osobje izjave, tudi za maturante. Sploh tile vojni maturanti so često taki reveži, da ne moreš začeti ž njimi nobenega razgovora, če količkaj više primeš. Zato bodimo le raje tiho o pseudointeligenci, da še kam drugam ne posvetimo.
Ko smo' že pri »pseudointeligenci«, se bom pa še tukaj malo ustavil. Tov. Čampa rabi to besedo pri ženskah, češ, da izbruhavajo današnje ženske šole leto za letom samo množice pseudointeligence, ki ni ne krop ne voda. Ne vem, kako so sprejele ženske-tovarišice ta težki, žaljivi očitek. Jaz bi ga ne napisal, tudi če bi bil resničen. Pa ni. Še bolj ko pri moškem, je odvisna inteligentnost ženske od njene individualnosti in vzgoje. Inteligenca ženske nima s šolo ničesar opraviti. Učiteljice imajo maturo, po-štarice pa meščansko šolo, kdor pozna ene in druge, ta ve, da med ženskami ni šolska izobrazba zid, ki jih loči, nego se dele po srčni kulturi in nekulturi, po dobri vzgoji in prostem paglavskem razvijanju, po duševnem bogastvu, globokosti, duhovitosti in po duševni revščini, plitvosti in omejenosti. Poznam ženske, ki ne ločijo Župančiča od Thu-tonkamen bluze in ne Wagnerja od shimmy valčka. So ženske, ki ne znajo o drugem govoriti kot o modi, oblekah, moških in plesu. So pa ženske, ki nimajo o vsem tem nobene potrebe, pa žive lepše življenje, polno duševnega bogastva. To sta dva svetova, ki nimata in ne moreta imeti nobene zveze in ki jih ne premosti nobena šolska izobrazba.
Tam poniževanje ženskega dostojanstva, plitvost, nečimernost, hlastanje po ničevih penali sveta — tu kultura srca, duševno bogastvo, smisel za vse lepo, vzvišeno in trajno, iskanje lepega in prijetnega v notranjosti, v globinah življenja, zasledujoč cilj, ki je vreden dostojanstva ženske — žene — matere.
Vsak dan imam priliko občudovati tovarišico, ki je vzor duševne lepote in popolnosti. O čemur koli se razgovarjaš, karkoli vprašaš, samo lepo, samo čisto, samo idealno se izsiplje iz njene lepe, čiste, idealne duše. Pa ne ve, kakšna moda je letos, pa ne hodi na zabave in nima mature, toda tako majhne, tako nizke in blatne so pred njo ženske s še tako šolsko izobrazbo, pa jim manjka izobrazba srca, popolnost duše, ki je v njej poosebljena. Take »pseudointqligence« rabijo naše družine, naša država in človeška družba. Bog daj, da bi »izbruhale« naše šole vsaj 10 odstotkov takih žensk, ki so veselje okolice, čast staršev, ugled uprave, poroštvo sreče in steber družine.	^
Marsikaj bi se dalo še oponesti Campo-vemu članku (na pr. o tistih universalnih vc-dežih in strokovnjakih), pa naj bo dovolj. Pa brez zamere. Žalostno je sicer boriti se proti lastnemu tovarišu in nerad sem prijel za pero. Pričakoval sem, da se gotovo kdo dvigne, ki bo protestiral proti neupravičenemu natolcevanju, ki ga je naslovil tov. Čampa na lastne tovariše in tovarišice, čakal sem doslej, pa se ni nihče oglasil. Če drugi molče, je to njihova stvar, jaz pa ne morem molčati, ker se mi zdi, da sem to dolžan časti svoji, kakor tudi časti svojih tovarišev in tovarišic. Želim pa, da se s tem debata zaključi.
Gospodarski in stanovski del.
Zahtevajmo status normiranega stanja in faktično uvrščenje!
Sedaj stojimo pred razvrstitvijo uradni-štva na kategorije in stopnje.
Prepričan sem, da vsakdo gleda z zaupanjem ali nezaupanjem v Beograd, kako bodo tam razvozljali ta zamotani vozel. In razvozljati se bo moral čisto natančno, presekati se ne bo smel, drugače bo nevihta.
Mislim, da so si na jasnem o tem težkem porodu tudi naši gospodje pri direkciji. Ako si ne vedo izhoda, jim hočemo pomagati.
Začnimo kar tam, kjer je treba.
Tri uredbe! Ako bi bilo določeno normirano stanje osobja pri direkcij^ kakor tudi pri uradih po členu 31 in 32 prve uredbe in uradništvo po tem faktično tudi razvrščeno na svojih sistemiziranih mestih ter prevedeno kakor bi moralo biti, potem bi naša upra-pa in odgovorni gospodje imeli lažje stališče. Vsak bi imel mirno vest, nikomur bi se ne bilo treba bati odija odgovornosti za krivice, ki se bodo tako neizogibno godile.
Zakaj se to doslej ni zgodilo, o tem ni naš namen danes razpravljati. Omenimo samo lahko, da je nas več neštetokrat zahtevalo od naših organizacij pojasnila, kedaj se bo prevedba izvedla. V odgovor smo dobili vedno zagotovilo, da se bo prevedba po prvi uredbi izvedla čez dva, tri mesece, pol leta itd., »ker sedaj ni kredita«. In tako smo čakali in dočakali poleg prikrajšanja v prejemkih še ta kaos, v katerem smo danes tik pred razvrstitvijo. Kdo bo nosil odgovornost? Nikdo, ker bo vsak vedel kak izgovor! Uradništvo, ki je itak popolnoma pri kraju, bo pa le trpelo.
Z ozirom na to apeliramo na naše organizacije, da prav vse podvzemo energične korake — kje, nam je vse eno — da se preteče krivice preprečijo.
To pa bo le na ta način vsaj delno mogoče, ako dobimo normirano stanje uradni-štva po členu 31 in 32 prve uredbe za direkcijo kakor za urade še pred uvrstitvijo po
novem zakonu, in ako se po tem stanju uradništvo tudi zares še pred uvrščenjem raz-predeli.
To je naša kardinalna zahteva,, dasi ob zadnji uri, ki jo naj merodajni krogi blagovolijo upoštevati.	N. N.
ODPRAVNIKOM!
V smislu sklepa zadnje odborove seje Sekcije poštnih, tel. in čekovnih činovnikov smo poslali ministrstvu, direkciji, Savezu in finančnemu odboru sledeči spomenici:
,	Spomenica I.
Ministrski svet je v seji dne 22. decembra I 1923 na predlog ministra za finance v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine, doseženem v seji dne 13. decembra 1922, in na podlagi čl. 51. zakona o draginjskih dokladah itd. sklenil in izdal odločbo d. r. štev. 178.479 od 22. decembra 1922 o »dopolnitvi nekaterih členov zakona o draginjskih dokladah in uredbe o povračilu stroškov državnim uslužbencem o službenem potovanju in selitvi«, ki je bila razglašena v Službenih novlnah kraljevine SHS štev. 3 od 3. januarja 1923.
Na podlagi točke 5. te določbe je bil minister za finance pooblaščen, da sme sporazumno z ministrom pošte in telegrafa zvišati dosedanje dra-ginjske doklade uslužbencem razrednih pošt v Sloveniji in Dalmaciji na podlagi odločbe ministrskega sveta d. r. št. 142.060 od 9. oktobra 1922, s katero so bile zvišane draginjske doklade poštarjem neerarnih pošt zagrebške In novosadske direkcije, in sicer v istepi smislu, v katerem je bilo to zvišanje dovoljeno.
Medtem' ko so dobili poštarji neerarnih pošt zagrebške in novosadske direkcije na podlagi in v smislu gori imenovane določbe 50% zvišanje draginjskih doklad in te zvišane drag. doklade še danes dobivajo, niso prejeli uslužb. razrednih pošt v Sloveniji in Dalmaciji do danes še nobenega zvišanja, dasi bo poteklo že kmalu domala eno leto, odkar je ministrski svet gorinavedeno odločbo d. r. št. 178.479, točka 5 sklenil in izdal.
Nameščenci razrednih pošt v Sloveniji in Dalmaciji so bili deležni zadnjikrat zvišanja svojih prejemkov od 1. oktobra 1920, od takrat pa se jih ni spomnil nihče več. Od takrat je bila vlada prisiljena, da je spričo naraščajoče draginje že dvakrat zvišala ostalim državnim uslužbencem doklade, prezrla pa je dvakrat nameščence razrednih pošt v Sloveniji in Dalmaciji, ki h i r a-j o in životarijo v bedi s svojimi .prejemki od 1 okt. 1920 in ki znašajo mesečno okrog 500 Din. Ker morajo opravljati v manjšem obsegu iste posle kot voditelji večjih uradov, so vezani na predpisane uradne ure dnevno 6 do 8 ur in ker je opravljnje poštne službe njih glavni, v skoraj vseh slučajih celo edini posel ter so vsled tega njihovi službeni prejemki njih edini dohodek, je razumljivo, da ob svojih sedanjih prejemkih nikakor ne morejo več živeti.
Opozarjamo tudi na to, da je bila celo tukajšnja direkcija primorana opozoriti ministrstvo pošte i telegrafa na prenizko odmerjene prejemke teh uslužbencev, ker je njih beda tako velika in njih gmotni položaj tako obupen, da obstoja ponekod nevarnost malverzacije z zaupanim državnim denarjem, ker človek v poslednjem obupu tvega vse, da reši golo življenje sebi in svojcem.
Zato prosimo v imenu socijalne pravičnosti in človeškega čuta, kakor tudi v interesu službe in države, da se takoj zvišajo draginjske doklade, uslužbencem neerarnih pošt v Sloveniji in Dalmaciji v isti izmeri kakor so jih deležni vsi drugi državni nameščenci. Da pa se jim trenotno odpo-more v njihovi bedi, v katero so neprostovoljno zabredli in da zamorejo pora v-n a t i dolgove, ki so jih napravili ter se preskrbe z najnujnejšimi življenskimi potrebščinami, prosimo, da se jim takoj izplača za nazaj, event. v nekaterih mesečnih obrokih 50% zvišanje draginjskih doklad, ki jim izrecno pritiče po odločbi ministrskega sveta d. r. št. 178.479, točka 5 od 25 decembra 1923.
Spomenica II.
Ker odpravniki tuk. pt. direkcije niso v načrtu pravilnika za pt. poštno stroko, ki ga je izdelal g. min. pošte in telegrafa, nikjer imenovani in ker potemtakem odpravniško osobje ne more biti pragmatizirano in torej tudi ne uživati istih pravic in dobrot, ki so jih deležni drugi državni uslužbenci, prosimo, da ministrstvo pošte in telegrafa prevede vse kvalificirane odpravnike v po-
štarski stalež in tiste, ki za to prosijo, .premesti le večjim uradom. Kvalificiram odpravniki so vodjo pošt, ki imajo manj kot 12.000 delovnih enot; izpraznjena mesta so se razpisavala s konkurzom in so se zanje potegovli v prvi vrsti bivši ofici-janti (sedanji poštarji) s predpisano šolsko izobrazbo in strokovnimi izpiti. Dosedaj je bil službeni značaj kvalificiranih odpravnikov varovan in so se vedno smeli prevzeti v poštarski stalež, ako so za to zaprosili. Po načrtu novega pravilnika k zakonu o držav, uslužbencih pa se jim ta doslej veljavna pravica odvzame, kar bi bilo vsekakor zelo krivično.
Prosimo torej, da se prevedejo vsi kvalificirani odpravniki v poštarski stalež, nekvalificirane odpravnike, t. j. vodje manjših .pošt, ki sicer nimajo predpisane šolske izobrazbe temveč so položili po večmesečni strokovni praktični izobrazbi takozvani ekspedijentski izpit, te pa naj se v pravilniku pt. strdke uvrsti v skupino zva-ničnikov.	11 J
UVRSTITEV DNEVNlCARJEV ČEKOVNEGA ZAVODA.
Sekcija poštnih, tel. in čekovnih činovnikov je poslala direkciji poštne hranilnice v Beogradu sledečo spomenico:
Pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani je nastavljenih 63 dnevničarjev. Od teh je položilo 26 dnevničarjev dne 2. oktobra 1922 pri tem zavodu strokovni izpit z dobrim uspehom. Vsi tl dnevničarji vrše isto in ravnotako odgovorno ter naporno službo kakor pripravniki, od katerih imajo nekateri nižjo šolsko izobrazbo in manj službenih let nego dnevničarji.
Z ozirom na to prosimo, naj se uvrsti vseh 63 dnevničrjev, ki so tačasno v službi pri tdkaj-šnjem čekovnem zavodu, v III. kategorijo po pravilniku za uslužbence pošt. štedionice in čekovnih zavodov, ne glede na njihovo šolsko predizobraz-bo. Za uvrstitev po skupinah te kategorije naj bo v smislu pravilnika merodajna službena doba, ki so jo posamezniki prebili pri zavodu. Ako pa ne bi bilo mogoče uvrstiti vseh 63 dnevničarjev v III. kategorijo, prosimo, da se uvrsti potem vsaj one, ki imajo najmanj eno leto službe. V bodoče pa naj Pridejo v to kategorijo samo one osebe, ki zado-ste vsem pogojem, ki jih zahteva pravilnik ozir. zakon o državnih nameščencih.
Ako pa ta predlog ne bi bil sprejet, prosimo, da naj se uvrste v III. kategorijo vsaj vsi tisti dnevničarji, ki imajo v smislu zakona za to kategorijo predpisano šolsko izobrazbo in ki so položili strokovni izpit, a to točno po službenih letih.
Upamo, da se tej prošnji ugodi v polnem obsegu, osobito, ker so ti dnevničarji res marljivi, vestni in strokovno dobro kvalificirani ter naj se jih tako nagradi za njih vzorno službovanje.
Orsanizatorično gibanje.
Zapisnik širše odborove seje zveze poštnih organizacij od 19. oktobra 1923.
(Konec.)
Predsednik Urbančič pojasni, da so poklicani na konferenco v Beograd samo vsi predsedniki pokrajinskih osrednjih zvez; vendar mu je predsednik O. Z. g. Lilek rekel, da on doslej še ni dobil tozadevnega povabila. Kar se tiče redukcije, je res, da je došel od ministrstva zopet nov odlok, ki odreja redukcijo narodnostno nezanesljivih uslužbencev. V zadevi poduradnika Antončiča je tudi on interveniral tako pri upravniku glavne pošte g. Kurentu, kakor pri šefu personalnega odseka g. dr. Lebarju. Oba sta mu izjavila, da je imenovani poduradnik prav dobro kvalificiran in da njima ni znano, zakaj je reduciran.
Tovariši Jereb, Berčon in Bavdek slikajo težavni in nevzdržni položaj selskih poštnih slug, povšalnih slug in poštnih slov na deželi. Tisti, ki so polno zaposleni, se morajo z vso pravico uvrstiti po službeni pragmatiki, in sicer v kategorijo služiteljev. Ministrstvo se za te ljudi nič ne briga, od provizij-skega fonda dobivajo v slučaju vpokojitve tako sramotno nizke zneske (30 kron na mesec), da ne more biti govora o kaki pravi pokojnini. Pa tudi ta provizijski fond ni stalen, morda se kdaj razpusti, kaj bo s pokoj-
ninami teh uslužbencev? So pavšalni sluge, ki imajo po 9 ur službe na dan, pa prejemajo samo 345 D mesečnih prejemkov.
Berčon: Obenem z ustanovitvijo Zveze se je ustanovilo tudi polno različnih odsekov (stavbni, veselični, godbeni odsek itd), pa razen »Dobrote« so vsi odseki zaspali. Posebno mu je srcu stavbni odsek, ki si je nadel za nalogo postaviti v Ljubljani »Poštni dom«. Nabirali so se že prispevki za to, nabrana mora biti že neka vsota. To misel — zgradbo poštnega doma — je treba zopet oživotvoriti. Začnimo z malim, nabirajmo prispevke, za prve čase bi zadostovalo, da najamemo vsaj en lokal, kjer bi imeli seje, sestanke ali kake prireditve. V prvih majhnih razmerah bi nam ta lokal nadomestoval poštni dom. Ko se razmere izboljšajo in kadar naberemo znatnejšo vsoto, bomo začeli graditi lastno stavbo.
Z ozirom na ta predlog se sklene, da naj posamezna društva na svoji seji o tem razpravljajo ter stavijo glede tega Zvezi konkretne predloge.
Dnevni red je izčrpan, seja se zaključi ob 21.30 uri.
Strokovni del.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
3. vprašanje (A. S. v L.). Odkod razlika med stalnimi in nestalnimi služabniki, eni
prejemajo po 80 Din mesečno temeljne plače, drugi s 4 ali še več službenimi leti pa samo po 60 Din? Pri računskem oddelku so mi rekli, da pristoja po 4 letih vsakemu 80 Din, zakaj dobivamo torej nekateri, ki imamo že več kot 4 službena leta, samo po 60 Din?
Odgovor: Sluge, ki so sprejeti po novem | pravilniku od 23. junija 1922 (Službeni list 32/1922, stran 193, člena 15 in 16), prejemajo 720 Din ali 60 Din mesečne temeljne plače. Po 2 letih se pomaknejo na podlagi člena 16 pravilnika v 5. razred z letno plačo 960 Din ali mesečno 80 Din plače. Starejši sluge, ki so bili pred uveljavljenjem novega pravilnika sprejeti v poštno službo, so v tem oziru na slabšem. Za nje velja namreč uredba o začasnem reguliranju naslovov in plač poštno-brz. uradnikov in uslužbencev izven Srbije in Črne gore od 27. junija 1921 (Službeni list 47/1921, odredba štev. 30.264/IX-21, člen 3 oziroma člen 5, točka 6). Po tej uredbi napredujejo Šele vsako 4. leto v višjo plačilno stopnjo. Ta razlika oziroma krivica se bo izravnala z novo pragmatike. S to bo uvrščen vsak v tisto osnovno plačo, ki mu gre po letih, katera je odslužil v državni službi. Plača po novi pragmatiki teče vsakemu s 1. oktobrom t. 1. dalje.
Razne vesti.
Poziv v »Pevski klub« nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani. Nameravamo ustanoviti »Pevski klub« nižjih poštnih uslužbencev. Pozivamo vse tovariše, ki imajo veselje do petja, da se takoj javijo pri društvenem predsed. Bavdku, ozir. pri podpredsedniku Grudnu radi podrobnih informacij. Upamo, da se bodo tovariši temu pozivu v velikem številu odzvali, ker se morajo zavedati vzvišene naloge, ki se goji s pesnijo. Nam Slovencem je petje že prirojeno, kar je splošno priznano. Zato je prav, da gojimo pesem, ta simbol slovenske duše, tudi mi ter tako pokažemo tovarišem izven Slovenije, da nimamo smisla samo za poštne zadeve, temveč tudi za kulturno izobraže-
valne ideje. Zato tovariši z veseljem naprej, javi naj se vsak, če tudi misli, da ni pevec, kajti vaja napravi pevca. — Odbor »Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani.«
Pošta se uvrsti med promet? Ta vest je prišla zadnje dni iz Beograda. Ne vemo, ali je to vest pozdraviti ali ne. Materijelno gotovo pridobimo. Vemo pa, da so železničarji z novim zakonom še bolj nezadovoljni, kakor mi, ker jim je ovil vrv okrog vratu. Opozarjamo naš Savez v Beogradu, da budno pazi, da se tudi z nami ne bo tako napravilo in da se s tem naše vprašanje ne zavleče, kajti ljudje zelo težko čakajo, da bo konec te grozne negotovosti, ki ima trajati še do 2. januarja, in da čimprej dobimo kake poviške naših prejemkov.
Kaj je z znižano vožnjo na železnicah? Naša »Zveza« naj takoj vse potrebno ukrene, da bo to vprašanje dobro vsestransko podprto prišlo pred parlament. Zahteva naj se 50% znižana vožnja za vse aktivne in upokojene državne nameščence in njih družinske člane, vdove in sirote. To je vendar lahko izvedljivo, ker državna uprava pri tem ne bo imela nikake izgube, ampak samo dobiček. Danes se vozi prav malo ljudi, kdor je primoran in pa verižniki, državni nameščenci pa sploh ne. Potem bi se pa tudi ti bolj posluževali mnogokrat prepotrebne vožnje.
Zadnji opomin. Veliko naših tovarišev še n! poravnalo naročnine. Opominjamo jih tem potom, da to store čimprej, ker zaostankov brezpogojno ne smemo trpeti.
Kaj je z novimi naročniki? Kdor lista do konca leta 1923 ne bo naročil, tega bomo javno naznanili našim tovarišem sobojevnikom, da z njim obračunajo.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Ivan Šiška
tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Prodaja tudi odpadke lesa od žage za kurjavo.
MF* Neveste!
Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne.
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. (Kolizej).
tOSIJS-FONSIER
zavarovalna in pozavarovalna družba v BEOGRADO. Osnovni kapital ü,000.000 dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vs. h transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
PoMnita ti Slomilo v LMaoi, Sodno ulita 2/1.
Sloveči
„Favorit-Vobach“
in mladinski albumi ter vsi posamezni kroji, nadalje vse potrebščine za šivilje in krojače, potem nogavice, gumbi, trikotaža, sukanec, rute, pleti, sp oh vsi predmeti drobnega in kratkega blaga se dobe sedaj po najnižjih cenah v nanovo otvorjenem oddelku tvrdke
Ant. Krisper
Llubljana Stitarjeva ulica it. 3.
tžF&S&it	&££3£&š£3i£5!38x£&3e££
>BUDDHA< r"~.—.......   1
^■sejuroiÄ!
TRADE MARK I	~l
Kožuhovna in čepice
se dobe pri krznarju
— Filip Bizjak----------------
Gosposvetska cesta 13. (Kolizej). (20)
Jos. Rojina mm
Aleksandrova cesta 3.
Moderna konfekcija.~MG MT" Obleke po meri.
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šiv/ilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih suojev .GRITZNER' v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Aleksander Oblat
trgovina čevlfev
na debelo in drobno
Za poštne in železničarske uslužbence 5% ceneje. Centrala: Ljubljana, S*. Patra 1.18. podružnica: davi Sad, lilsona» trg 2 (23)
R. RANZINGER
Centrala in skladišče LJUBLJANA, Cesta na lužno železnico PODRUŽNICA JESENICE.
Podjetje za prevažanje blaga priv. južne železnice carinska agentura, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zvezo s tirom.
Naslov za brzoiavke: RANZINGER LJUBLJANA.
Mednarodna spedicijska pisarna.
Karol Hamann istni trii 8
sprejemanje vsakovrstnega perila za pranie in likanje_______
99 JVI	tel”
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18’
--------------------------------------—)
,snv^? )iAOivNdaa o
buiaoSj)
W|Slp}|3|UO)|
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Mitjevo nabiežje štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Manufakturna trgovina na veliko
Hedžet & Koritnik
Ljubljana	- -
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon Int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
Konfekcijska tovarna
M DEBI 8 CIE- Piana
Pisarna
Emonska cesta 8.
313
Tovarna Erjavčeva cesta 2 249
Telefon Interurban Najmodernejša In največja tovarna moških, dečjih In fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.____________
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po
nizkih cenah.
(22)
Trgovina Anton Škof
se naEiaja sedaj pred Škofijo 16. Priporočam različne toiletne potrebščine in vso galanterijo._
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega Izdelka posebno štrapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši Iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
Najtenejši nakup špecerijskega blaga pri tvrdki
-ČERNAK & KOMP.-
LJUBLJANA — Semenišče
Pri nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske su-	_
knjiče in površnike, od katerega ima veliko in ■
ni
lepo izbiro, se priporoča tvrdka	f’
R. MIKLAUC, LJUBLJANA 1
Lingarjeva ulica, Medena ulica in Pred Škofijo.
Znižane cenei Solidna postrožbai
ZORA»
družba x o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33. nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanaka strojna, mazil-na in oilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro palico, žveplo itd.
TVORNICA DEŽNIKOV
LJUBLJANA, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko zalogo dežnikov in sprehajalnih palic po
najnižjih cenah.
LAVRENČIČ & Co.
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 47.
priporoča svojo veliko zalogo rezanega in tesanega lesa, kakor tudi žagana in sekana drva za kurjavo; dostavljajo se tudi na dom.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
(preje Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Otvoritev stare trgovine z usnjem!
Čast ml je naznaniti, da je mnogoletna stara trgovina z usnjem
WF- K.SEUIIIG u Ljubljani
v Prešernovi ulici št. 14.
zopet otvorjena. — Na podlagi 12 letne prakse, ko sem vodila trgovino svojega, soproga, bom skušala sl. občinstvo zadovoljiti z vsem v mojo stroko spadajočim blagom, kakor tudi z vsemi čevljarskimi potrebščinami. — Cenjene gg. odjemalce pa prosim istega zaupanja, ki so ga Izkazovali mojemu blagopokojnerau
HIZKE CEHEI-DOBROBLAfiOl	6°Pr0gU' Jelka Seunig
trgovina s papirjem
priporoča svoje
pisarniške potrebščine.
Pri nakupu zimskih potrebščin za ženske in moške obleke se priporoča
manufakturna trgovina
DANKO ČESNIK
Lingarjeva — LJUBLJANA — Stritarjeva ul.
Cene zmerne!
--------„ORIENT“
družba z o. z.
tovarna oljnatih bärv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4
Zalogä kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO
= IVAN GAJŠEK =
Ljubljana, Sv. S*etra cesta 2,
ki ima vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške fn šolske potrebščine, fini pismeni in drugi papir, trgovske in poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, razglednice v veliki izberi.
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Llublfana, Vodnikov trg 5. (24)
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica: Din 25,000.000
Skupne rezerve: nad Din 20,000.000
Centrala: UUBUflNA, Dunajska cesta.
Podružnice:
Brežice	Maribor	Sarajevo
Celje	Metković	Split
Gorica	Novi Sad	Trst
Kranj	Ptuj
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 502, 503 in 504.
Izvršuje vse bančne posle naikulantneje.
d. d.
v LJUBLJANI
prodaja
premog
slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter
priporoča zlasti U» čehoslovaški in angleški koks za livarne
in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. 1 v ljuhljani
Miklošičeva c. 15/11.