1 D Posamezna številka stane |@ vinarjev. Naročnina listu : Celo leto . . K 50 — Pol leta . . . „ 26 — Četrt leta . . „ 13'— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i. upravništvo: Maribor, Koroška ulica St. 5. — Telefon št. 220. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste ì pri večkratnih oznanilih — popust „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 69. številka. Maribor, dne 28. junija 1920. Letnik XIL Senčno, resno Pohorje, ravno, zamišljeno Dravsko polje, valovite, živahne Slovenske gorice se klanjajo svojemu vladarju ; pridružuje se Spodnja Koroška, ki se z naporom vseh svojih sil lomi izpod tujčevega jarma in mirno, daljno Prekmurje, ki šele izteza svoje, tisoč let v verige sužnjosti vklenjene ude Zadrhtela je duša prebivalstva, zavalovala v čuvstvih, ki so do dne osvoboditve morala biti pritajena in skrita v njenih globinah. A jutri naj zakipi, naj se razlije in razplamti, kakor požar naj prevzame vsa srca, ker se je izpolnilo, kar smo želeli, hrepeneli in pričakovali .... Na svoji zemlji sprejmemo svojega vladarja! Ta zemlja ni, kakor katerasibodi izmed mnogih, zanimiva je in važna, posebna v različnih ozirih. Tu bije naše pleme že tisoč let in več obmejni boj z nemštvom. Ne mnogo kilometrov dalje proti severu imamo še grobove naših pradedov. Naš je bil včasih ves svet gori do Smrečnika proti Dunaju, kjer smo podajali roke Čehom in gori do Travne in do Ina. Toda že zgodaj je bila potisnjena meja do tja, kjer se nahaja še sedaj in tisoč let jo je branil naš narod z vstrajnostjo in žilavostjo, ki je skoraj brez primere v zgodovini. Borili smo se za vsako ped zemlje, borili skoraj z brezupno upornostjo, trdno prepričani, da pride nekoč rešitev od juga in nam je samo treba vzdržati do onega dne. In naše ljudstvo je vzdržalo. V bližini Maribora, samo nekaj kilometrov oddaljeni, se nahajate občini Št. Ilj in Ruše, katerih imeni bota ostali za vedno zapisani v zgodovini našega celokupnega naroda. Danes je praznik vseh teh številnih obmejnih braniteljev, ki vidijo venčana svoja prizadevanja in so doživeli dan, za katerim so tako hrepeneli. Ta zemlja je plodna mati naših velikih mož. — Noben košček slovenskega sveta ni dal našemu plemenu v njegovi preteklosti toliko velikih in zaslužnih mož, kakor ravno okolice, ki se raztezajo ob Dravi in Muri. Od tu je izšlo med Slovenci ilirsko gibanje, ki je dalo začetek našemu narodnemu preporodu. Tu se je rodil Stanko Vraz, eden najidealnejših voditeljev ilirskega gibanja v Zagrebu, Franc Miklošič, eden največjih slavistov, škof Anton Martin Slomšek, eden izmed najzaslužnejših mož našega plemena, tu so bili doma Terstenjak, Raič, Caf, Krempl, Modrinjak, Flegerič, Olaserji in toliko drugih naših pisateljev, znanstvenikov in prvoboriteljev. Mi stojimo na zgodovinskih tleh. Do sem je prišel nemški vihar, ko je prihrul čez Slovence, tu so postavili Nemci svoj Marchburg — obmejni grad, a Slovenci svoj Maribor, kot vidno znamenje boja dveh svetov, dveh ras, dveh kultur. A od vzhoda je prišel Madžar in se zaletaval tudi v naše kraje. Koliko burne zgodovine se je prelivalo čez Slovenske gorice in ob bregovih Drave, a mi smo prestali vse, vzdržali smo tisoč let in slednjič doživeli dan naše osvoboditve. Zemlja, na kateri stojimo, je bogata kot malokatera druga, obdarjena od prirode in od Stvarnika. Ima krasno podnebje, rodoviten svet, čudovite vodne sile, razkošne gozdove, lepe vinske gorice. Prebivalstvo je utrjeno v delu in boju, vedrega čela in krepkih rok. Ta zemlja bo sprejela jutri svojega vladarja, naše ljudstvo se mu bo poklonilo in mu klicalo pozdrave. Mi, prebivalci obmejnega kraja, se zavedamo globlje kot drugi, kaj pomeni državna moč in radi tega pozdravljamo toliko topleje v svoji sredini predstavitelja te državne moči. Mi vemo, kako potrebno nam je narodno edinstvo in radi tega kličemo toliko bolj od srca središču narodnega edinstva: „Dobrodošel!“ Mi čutimo tudi, kako pogubonosno vpliva neurejeno jadransko vprašanje na naše severno obmejno vprašanje in radi tega nam dviga pogum, ko vidimo v naši sredi našega vladarja, ki nam je najboljše poroštvo, da se bo to vprašanje nekoč povoljno rešilo in tako, kakor zahteva pravica in resnica. Mi se zavedamo pomena današnjega dne in smo prepričani, da bo rodil najsijajnejše sadove. Pozdravljen torej v naši sredini potomec bajnega junaka Črnega Jurija, osvoboditelja Srbije, sin našega sivolasega vladarja kralja Petra, borilca za svobodo našega naroda, ki je temu cilju posvetil celo življenje, pozdravljen naš prestolonaslednik, ki si v časih največje odgovornosti vzel v svoje roke usodo jugoslovanstva. V tvojih rokah se je tehtala v najkritičnejših dneh, ti si jo vodil in pripeljal do zmagovitega konca, tebi jo hočemo zaupati tudi v bodoče. Upamo in prepričani smo, da pride dan, ko bo cela Slovenija združena pod žezlom Karadjordjevičev, od Soče in Tiimenta od Rezijuta in Žile do Rabe, pa doli do hrvatskih ravnin. S to nado v srcih pozdravljamo danes v naši sredini našega osvoboditelja in prvoboritelja. BI8BII Regent Aleksander v Zagrebu. Drugi 'dan po svojem prihodu, 23. junija, se je regent v štirivprežni kočiji peljal v stolno cerkev. Pred cerkvijo je pričakoval kraljeviča nadškof dr. Bauer v svečanem ornatu, ga pozdravil in peljal v cerkev, kjer je opravil molitev za vladarja. Nato je peljal regenta h grobu Zrinjskega in Frankopana, kjer je kraljevič položil srebrni lovorjev venec. Sli so tudi v zakladnico, kjer so si ogledali razne stare dragocenosti. JI kosilu, ki ga je dal regent Aleksander 23. junija, sta bila povabljena tudi dva hrvatska kmeta Iz Uračuna v svoji narodni noši. Rekla sta regentu: 'D. tem bodo govorili še naši otroci in vnuki, kako smo bili kmetje od našega narodnega vladarja po -Čaščeni, da smo z njim pri isti mizi sedeli, jedli in pili in se razgovarjaii. Hvala .Vam, kraljevič, za to čast, ki ste nam jo izkazali! Na slavnostnem obedu je govoril regent Aleksander : „Vstal sem, da se v prvi vrsti zahvalim Pre -.vidnosti, ki mi je podelila srečo, da v imenu svojega vzvišenega roditelja Nj. Vel. kralja Petra izrečem prvikrat vladarski pozdrav kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev povabljenim za to mizo, državljanom in vojakom, zastopnikom vere in državljanom prostrane in mile skupne domovine, na prvem mestu Hrvatski in Slavoniji. Zdi se mi, gospoda, da je v tem trenutku zbran okoli nas ves naš narod treh imen, pa enega srca in duše in da se v tej dvorani gibljejo i veseli duhovi naših skupnih prednikov zadnjih dvanajst stoletij. Ali niso za tem trenotkom, v katerem se bodo mogli združiti in objeti vsi naši bratje vseh imen, zdihovali, živeli in padali naši skupni predniki, od Ljudevita Posavskega pa do naših dni? Ali niso današnjega dne želeli hrvatski kralj Tomislav in srbski knez Viščevič, ko sta se skupno pred tisoč leti bojevala proti Simeonu bolgarskemu, kakor tudi oni, ki so se borili proti tujemu gospodstvu, ter sam ITvrdko, ko se je po kosovskem letu 1389 proglasil za Krvatskega kralja, ko je 12 let prej postavil na svo -jo glavo srbsko krono ? Ali niso po tem trenotku hrepeneli naši predniki, ko so drug za drugim padali pod turški jarem, kakor tudi oni, ki so znamenitega leta 1507 pripravljali vojsko proti Trstu in Reki, da zagotovijo srbskim in slovenskim seljakom svobodo trgovanja po našem morju? Ali bi Zrinjski in Frankopan in 'drugi znani in neznani njihovi tovariši, ali bi toliko bojevnikov naše narodne misli moglo gle -dati tako mirno smrti v oči, ako ne bi z njo gledali in jasno videli našega osvobojenja in zedinjenja? Ali je mogoče, da se duše Jelačiča in Rajačiča in vseh njihovih sodelavcev ne veselijo te zore naših lepših in srečnejših dni, ki so jo skupno z mojim vzvišenim praroditeljem knezom Aleksandrom in njegovim modrim svetovalcem Garašaninom pripravljali z delom in svojim življenjem? Ali je mogoče, da so v tem trenotku odsotne plemenite duše vseh boriteljev zadnjega stoletja na tem velikem narodnem poslu? Po mojem globokem prepričanju so v tem trenutku z nami ne sanao vsi naši, tudi iz najoddaljenejših krajev , temveč so tu okoli nas tudi vsi našega pokoljenja . Kar smo mi dosegli, je njihovo in naše skupno delo, kar Še preostaja dela za narodno osvobojenje in zedinjenje, bomo storili mi in oni, ki pridejo za nami, in na nas je, da jim pripravimo in olajšamo dovrši-tev tega preostanka. Storili bomo to brez velikih te -žav, ako se bomo vsi v svojih strokah javnega in zasebnega, prosvetnega in pridobitnega življenja po -svetili delu z onim vzajemnim zaupanjem, s katerim LISTEK. Dr. Leopold Lenard. i,. Plemenita poteza ir^J značaju Črnega Jurija. Preden je Orni Jurij ali, kakor so ga imenovali iTurld po svoje, Karadjordje dvignil srbski narod na vstajo, so zavladali po Srbiji janičarji. Prvotno so to bili turški vojaki vzgojeni iz krščanskih otrok, katere so Turki naropali, kupili ali pa od starišev jemali kot neke vrste krvni davek, Ker so ti vojaki bili hrabri in zvesti ten najboljša podpora turških sultanov in države, so dobivali od sultanov različne predpravice in svoboščine. To je pa mikalo druge Turke, da so se vpisovali v janičarje, katerih število je vedno. naraščalo, bojna vrednost pa vedno bolj pešala. Slednjič so popolnoma prenehali s staro postavo, da bi krščanske dečke vzgajali za janičarje, ampak vpisal se je vanje, kdar je hotel. Tako so postali neke vrste društvo ali organizacija, ki je bilo vsled starih predpravic popolnoma neodvisno od turških oblasti, a se tudi za sultana niso brigali čisto nič. Prišlo je tako daleč, da se je vsakdo, kdor ni hotel pošteno delati in je hotel živeti popolnoma izven vsake postave šel in se vpisal med janičarje, potem pa izvrševal nasilja nad prebivalstvom, kakor je hotel. Od leta 1787—1790 je bila Turčija v boju z Avstrijo in z Rusijo, a ko se je sklenil mir, je ostalo po obmejnih krajih zlasti po Si-biji silno veliko lenih in podivjanih oseb mohamedanske vere: bili so Turki, a tudi Arnauti, mohamedanski Bošnjaki, Bolgari Tratarji in drugi, ki se niso hoteli vrniti domov in prijeti de- so se drug na drugega naslanjali naši junaki, ko so polagali svoje življenje na oltar stoletne narodne misli. Tudi mi moramo storiti to brez resnih težav. Casi našega suženjstva tujcu in tujskemu vmešavanju v naše posle so nepovratno minuli za večno. Z dra -gim življenjem smo si kupili pravico, da si po svo -jem znanju in premoženju zidamo svojo hišo. Naši seljaki se ne bodo morali več boriti, kakor v Hrvatski 16. stoletja za „staro pravdo“, ker mu jo bomo mi zajamčili bolje in času primerneje. Vsak naš de -lavec more računati na podporo in zaščito v svojem delu, vsak naš državljan brez ozira na svoje pleme ali vero ve, da so mu vse njegove politične pravioe za vedno zajamčene in da bo postala splošna enakopravnost naš politični credo. Jaz pa vam lahko zagotovim, da kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev goji enako naklonjenost napram vsem našim državljanom. Naši brezprimerni vspehi na bojnih poljih so ustvarili nova poprišča za našo delavnost. Otvorili so nove vidike za vse naše življenje, ustvarili so nam popolnoma nov položaj in nam vsem naložili nove dolžnosti. Živim v prepričanju, gospoda, da bomo mi vsi in da bodo vsi naši sodržavljani širom bogate in prostrane domovine resno umeli te svoje dolžnosti. Jaz in moja vlada, zavedajoč se vseh obljub, ki so bile dane zgodovinskega dne L decembra 1918, bomo šli odkrito na roko vsemu, kar bo namenjeno blagostanju in napredku našega naroda. Srečen sem , ker iz prvih doživljajev v divnem Zagrebu črpam trdno prepričanje, da so vsi naši bratje iz vseli teh krajev navdahnjeni z istimi čustvi in isto vero in v tem imenu dvigam svojo čašo na čast in na srečo mile nam Hrvatske in Slavonije.“ Na ta govor, ki so ga vsi navzoči poslušali stoje in pozdravili navdušeno, je godba zaigrala hrvatsko himno. Tretji dan. '24. junija, je regent obiskal srbsko pravoslavno cerkev. V cerkvi ga je pozdravil vladika Miron Nikolič in opravil službo božjo. Ko pa je spremstvo kraljevičevo začelo iti iz cerkve, so pevci na koru zapeli srbsko himno. Pred cerkvijo je regent, ki je imel generalsko uniformo, zajahal konja-belca. Začel se je sprevodna Jelačičev trg, kjer se je vršil mimohod vojaštva. Po defileju je regent stopil s konja. Po kratkem odpočit-ku v dvorcu je obiskal Aleksandrovo kasarno, Jugo-slovensko akademijo, vseučilišče, sokolsko dvorano in gledališče. Veličastne priprave za sprejem, navdušenje in burne ovacije, ki so se povsod prirejale regentu, so beograjsko časopisje naravnost presenetile. Vsi listi povdarjajo, da je regentov pot v Zagreb še bolj potrdil narodno in državno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in to pred vsem svetom. Na ta način do -kazujemo, da je naša kraljevina delo nas vseh, — i Slovencev i Hrvatov i Srbov. To je tudi najboljši opomin našim neprijateljem, da bo izzvalo vsako gaženje naših pravic odločen odpor naše ujedinjene kraljevine. Vsled tega izraža Beograd s ponosom svoje zadovoljstvo nad navdušenjem, ki je te dni v Zagrebu in ki je izraz vdanosti napram nosilcu naše kraljeve krone. Regent v Sloveniji. j$ Po prisrčnem slovesu se je odpeljal naš prestolonaslednik iz Zagreba. Velikanska množica ljudstva se je zbrala po ulicah in na kolodvoru, da še enkrat pozdravi svojega'ljubljenca. Vožnja iz Zagreba do Ljubljane je bila uprav triumfalna. Ko je dvorni vlak privozil na slovenska tla, je navdušenje ljudstva za ljubeznjivega vladarja rastlo la Vša: ta druhal se je vpisala 'rdeči janičarje,' pròti i volji sultanovi so se polastili gospodstva nad Srbijo, poklicali iz sosednjih dežel mnogo podobnih elemen -tov, ter uredili oblast po svoje. Štirje glavni janičar -skl poveljniki so vzeli V roke vrhovno oblast in ti so so imenovali „dahije“. Janičar, ki je načeloval enemu okrožju, se je imenoval „kabadahija“, nad posamezno občino je stal šubasa, neke vrste policijski načelnik, ki je imel pri sebi do 50 oboroženih mož. V vsaki vasi so postavili uradno poslopje, ki se je zvalo han, v njem je bival lianclija, ki je istotako imel pri sebi 50 mož. Vsi ti ljudje so bili hujši kot razbojniki in so delali z ljudstvom, kar so hoteli. Najgrozovitejši izmed štirih dahijev, ki so prebivali v Beogradu, je bil Kučuk Alija. Imel je pa brata po imenu Salilbeg, ki je bil kabadahija v me -štu in okrožju Rudnik in je bil radi svoje izvanred -ne grozovitosti zvan med prebivalstvom pod imenom „Rudniški bik“. Ko je dvignil Karadjordje ljudstvo na vstajo zoper dahije, je poklical Salilbeg na pomoč Turke iz Užice in iz Bosne, da se brani pred vstaši in jih, če mogoče, napade. Ob enem odrine Kučuk Alija iz Beograda z močno četo zoper Karad-jordia. Pridejo k srbskemu glavnemu načelniku od -poslanci vstaških čet, ki so stale pred Rudnikom in sporoče, da je dobil Salilbeg veliko pomoč, od druge strani dobi obvestilo, da se bliža Kučuk Alija z znatnimi četami. Polu prisotnosti duha, kakor je bil, spozna takoj nevarnost, v katero bi prišel, ako ga na -padejo ob enem od dveh strani. Pozove k sebi starega duhovnika Atanazija, edinega človeka, ki je v njegovem taboru znal pisati, ter mu narekuje pismo vstašem pod Rudnikom sledeče vsebine: „Pozdravljam tebe Mihajlo Ranitovič iz Tre 5-njevice in tebe Peter Karo in tebe Andrija Prijan -čevič, da zberete ljudi kolikor morete veliko in do -bri h in dobro pazite, da ne pridejo Turki sem, jaz od postaje do postaje. Od Brežic do Ljubljane so na vseh postajali tisoči ljudstva pozdravljali svojega vladarja. Vlak se je ustavil na vseh postajah; regent je stopil iz vlaka, se razgovarjal z ljudstvom in se zahvaljeval za veličastni sprejem. V Tjrbovljah je šel Aleksander med rudarje ter se dalje časa mudil x njihovih vrstah. V Ljubljano je dospel dvorni vlak ob 5. uri 20 minut. Vojaška godba je zaigrala vse tri narodne himne. Ko je regent stopil iz voza, ga je pozdravil predsednik dr. Brejc. Pred kolodvorom ga je pozdravil župan dr. Tavčar. Na to se je peljal regent v štirivprežnjem vozu skozi špalir neštetih množic pred deželno vlado. Dr. Brejc je peljal regenta v gorenje prostore vladne palače. Regent je stopit na balkon v družbi min. preciseci, dr, Vesniča, ter dr. Korošca in dr. Brejca. Na tisoče in tisoče ljudstva je korakalo mimo svojega vladarja ter ga burno pozdravljalo. Ob 9. uri se je vršil v vladni palači slavnostni diner, med katerim je regent imel navdušeno sprejeti govor. Govor priobčimo še v celoti. Odgovoril mu je dr. Brejc, Pri gala-dinerju je bilo navzočih okrog 60 o -seb. Na regentovi desnici je sedel predsednik Narodnega predstavništva dr, Ribar, poleg njega minister dr Drinkovič, na regentovi levici predsednik deželne vlade dr. Brejc. Regentu nasproti je sedel ministrski predsednik dr. Vesnič, na njegovi desni dr, Korošec na levi minister dr. Krizman ; dinerja so se udeležili tudi ljubljanski škof dr. A. Jeglič, škof dr. Karlin, poverjeniki deželne vlade, zastopniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti, kot zastopniki parlamentarnih klubov poslanci Fr. Smodej, dr. Kramer, A. Ribnikar, ravnatelj Glasbene Matice Hubad, zastopnik u-metnikov slikar Jakopič, zastopnik društva jugoslo -vanskih novinarjev Vodeb, vsa regentova suita in drugi. Med dinerjem je igrala vojaška godba. Po kon čanem dinerju se je podal regent v spremstvu celo družbe na črno kavo v dvorano z balkonom, od koder je opazoval bakljado. Velikanska serenada. Medtem se je zbralo ljudstvo na Aleksandrovi cesti za bakljado. Na desettiso-če naroda prihaja, da se pokloni vladarju. Počasi se pomika velikanski sprevod pred palačo deželne via -de. Navdušeni Zivio-klici pretresajo ozračje. Prestolonaslednik pride večkrat z ministri in z deželnim predsednikom dr. Brejcem na balkon in se ginjen zahvaljuje množicam. Ob tričetrt na 11 zvečer da pre -stolonaslednik z roko znamenje, da hoče govoriti. Tisočera množica umolkne. S krepkim glasom spregovori : „Globoko ginjen se zahvaljujem za prisrčni sp r e j e in, katerega mi je priredila Ljubljana in izražam svojo toplo ljubezen za vse brate Slovenc e.“ Vladarjeve besede so prekinili navdušeni 2ivio-klici. Po regentovem govoru se je v imenu vlade zahvalil minister saobraćaja doktor A. Korošec za izredni srčni sprejem in veličastne manifestacije, s katerimi je prebivalstvo pozdravilo o-svpboditelja Nj. Visočanstvo, v katerega polagamo vsi Slovenci vse svoje nade. Narod je z največjim navdušenjem spremljal govor ministra dr. Kprošca, ki je stal vsem Slovencem na čelu v najhujšem boju za osvobojenje in ujedinjenje troimenega naroda. — Po 11. uri sporoči dr. Brejc zbranemu narodu še enkrat pozdrav in zahvalo regenta vsem Slovencem, Vojaška godba zasvira koračnico in slavlje se zakluči. Odlikovanja. Regent Aleksander je podelil v soboto, 26. t. m. knezoškoiu dr. Ant. Bon. Jegliču in deželnemu predsedniku dr. Janku Brejcu red sv, Save I, razreda. pa grem v Drlupo, da z Aganlijem dvignem v slavo in da razlomim kolač, potem pa evo me k vam.“ Poslanec prinese pismo pod Rudnik, a tu ga ne zna nikdo citati, poslanec pove, da je bil navzoč pri narekavanju in jim pove vsebino, a vstaši mu ne verjamejo. Mora priti očč Atanazij sam, ki je pismo pisal, da je možem razložil vsebino. Medtem je udaril Karadjordje v vasi Drlupa na Aganlijo, prvega izmed dahijev in ga potolkel, potem se je obrnil proti Rudniku in sklenil, da ga vzame z naskokom, preden pride sem Kučuk Alija. Podjetje je bilo težavno, kajti bila je še zima, sredi meseca marca po našem koledarju, drevje še neporašče-no, svet zmrzel in strmine proti utrdbam ledene. Poleg tega niso imeli za obleganje trdnjav nobenih priprav, za silo so sami napravili lesen top, ki pa seveda ni učinkoval. Toda junaštvo premaga vse, napadejo in zavzamejo trdnjavo z naskokom, mnogo janičarjev je bilo poklanih, nekaj jih je zbežalo, med njimi Salil-beg, ki je zbežal preoblečen za žensko. Črni Jurij ie držal med svojimi ljudmi neizprosno disciplino. Turke janičarje veli ubiti, kjer koga dobe , ostalim Turkom prepove strogo storiti kaj žalega, lian Salil-bega veli zažgati in vse, kar je bilo njegovega, pokončati. Pri tej priliki najdejo vstaši dveletnega sinčka Salil-bega, katerega so starši v naglici zapustili. Strašni Crni Jurij je pokazal pri tej priliki' čisto posebno črto svojega značaja. Poišče neke Srbe iz o-kolice, ki se še niso pridružili vstaji ter jim izroči dečka, da ga vrnejo janičarskemu načelniku. Res čudno, da je mož v teli okoliščinah in pri takem raz -burjenju našel čas, da se je zanimaj za tako malenkostno stvar in posvetil mlademu sinčku enega naj -večjih krvnikov svojega^naroda toliko pozornosti. Ta dogodek nam priča, da je tmel njegov trdi in brezo -. zimi značaj še drugo, mehko in ljubeznjivo stran* . Jugoslovanska Matica. Ideja Jugoslovenske Matice, velike centralne narodno obrambne organizacije, je padla med našim narodom na rodovitna tla. Mlado društvo se razviia živahno in uživa simpatije vseh krogov našega naroda. Mariborska podružnica šteje že do dva tisoč elanov. Ker je moral prvi čas biti posvečen predvsem notranjemu delu, ureditvi pisarne, pripravi tiskovin, .vpisovanju že priglašenih članov, ni bilo mogoče nastopati na zunaj, razvijati agitacijo Vn nabirati novih članov. Toda prepričani smo, da jih bo v kratkem v našem mestu 4000, Najbolj razveseljivo je, da je zanje tako zanimanje ravno,v, širokih ljudskih in malomeščanskih krogih. Revne pisarniške pomočnice, za sebne in javne uradnice pristopajo skoraj brez izje -me, pri nekaterih uradih so pristopili vsi, od predstojnika dvornega svetnika do najrevnejšega sluge. Zlasti pohvaliti moramo v Mariboru učiteljstvo, po -sto, policijo in sodnijo. Toda ideja je segla tudi že med kmetsko prebivalstvo na deželo, ustanavljajo se podružnice ne samo po večjih krajih, ampak tudi po vaseh. Možje z dežele se oglašajo neprestano pri podružnici mari -borski in prosijo, da bi sodelovali pri ’ustanovitvi podružnice tudi v njihovem kraju. Velike naloge stoje pred novo organizacijo. Skrbeti hoče za kulturne in materijelne koristi našili rojakov, ki se nahajajo izven mej naše države,. Samo ako se zavzame za našo stvar ves narod z vsemi silami, zamoremo pričakovati ugodnega uspena. Pii delovanju za naš veliki cilj ne smemo poznati med sabo nobene razlike in delati nobenega nasprotja. Kdor dela in se žrtvuje, ta je naš. , Naš prestolonaslednik, ki sedaj prihaja obiskal naše mesto, je pri vsaki priliki z vso toploto svojega temperamenta razodeval svoje zanimanje za naše ne-odrešene kraje, zlasti pa je pokazal svojo naklonje -nost predstaviteljem prebivalcev iz neodrešenih kra -jev ob priliki svojega obiska v Zagrebu in v Ljubljani. Naš prevzvišeni gospod knez in škof je blagovolil pristopiti k društvu 'Jugoslovenske Matice z velikodušnim darom. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je. da postane član te naše prepotrebne narodno o -brambene organizacije, da zanjo po'močeh agitira in pospešuje njene cilje. Spominjajte se je z darovi ob posebnih prilikah, zlasti pa pri sodnijah naj bi se skušalo vplivati na stranke, da se poravnajo v ko -rist J M. Stojimo pred koroškim plebiscitom, kateremu je sklenila Matica posvetiti vse svoje sile, politične vesti. Jugoslavija. Mirovna delegacija v Parizu. Ker mirovna konferenca v Parizu ne obstoji več, je ministrski svet sklenil, da se naša mirovna delegacija v Parizu ukine. Pašič, Trumbič in ostali naši delegati se zato vrnejo v Beograd. Z Italijo bodo vodili še nadalje direktna pogajanja. Proti „Središnji zadrugi“ so se ■dvignili vsi bankokratje (denarni mogočneži). Neko tako zadrugo je hotela ustanoviti že nekdanja demo-kratsko-socijalistična vlada. Toda na kapitalistični podlagi. Imela bi delnice samo po 50.000 dinarjev, tako da bi jih mogle kupiti samo velike banke in večje tvrdke. LDU Beograd, 20. junija. Iz Subotice po -ročajo, da je včeraj bila po prekem sodu proglašena sodba proti krivcem izza krvavih izgredov v Subotici. Od 14 obtožencev jih je bilo osem obsojenih na smrt, dva na mnogoletno temnico, štirje pa so bili izročeni navadnemu sodišču. LDU Beograd, 25. junija. Minister za promet sestavlja nov razpored vozov, ki se spravijo v promet z oktobrom t. 1. Ob tej priliki bodo zvišali število potovalnih vozov na vseh progah državne železnice v državi. Italija. Vladna izjava. Italijanska zbornica in senat sta se 24. junija prvič po rešitvi vladne krize zopet sestala k zasedanju. Ministrski predsednik Gi-olitti je podal vladno izjavo: Glede zunanje politike riaglaša potrebo miru Z vsemi narodi je treba ustanoviti prijateljske odnošaje. Kot trdno jamstvo miru mora imeti parlament isto avtoriteto v zunanji politiki kot v notranji in finančni. Vlada bo predlagala zakonski načrt, da mednarodne pogodbe in dogovori niso veljavni, če jih ni odobril parlament, in da se brez privolitve parlamenta ne more napovedati vojna. Za Čim učinkovitejšo kontrolo nad zunanjo politiko se pri obeh zbornicah parlamenta ustanovita stalna odseka, Tema odsekoma se bodo predložili tudi dokumenti, ki se nanašajo na jadransko vprašanje. Kar se tiče notranje politike, se povrnemo k izpolnjevanju osnovnih zakonov in se odrečemo izdajanju vlad -nih odlokov, izvzemši med drugim stvari, ki zadevajo neodrešene pokrajine, dokler se te pokrajine zakonito ne priklopijo Italiji. Delavska udruženja smejo v mejah zakona kar najsvobodneje razvijati svoje delovanje. Za obrt, poljedelstvo ter industrijo v državnem obratu smo si začrtali širok razvoj. Glede jav -nega šolstva se mora očvrstiti visoki tehnični pouk, poljedelske in obrtne šole. Združitev „odrešenih“ pokrajin z materjo domovino bomo pospeševali z mislijo in delom. Na gospodarskem polju je najnujnejše, da se znižajo pretirane cene, dvigne vrednost denarja, zatre špekulacija, pomnoži izvoz in omeji uvoz. Dr- S T R A Z A Stran 3.' žavni finančni položaj je tak Dolg je naraslelna95 milijard, med temi 20 milijard v inozemstvu, izguba države v svrlio ohranitve nizke cene kruhu znaša 5 milijard na leto, železnice so imele v pretekli po -slovni dobi 1 milijardo 00 milijonov izgube, pošta m brzojav pa kljub povišanju tarifov 430 milijonov. Ministrstvo prihaja pred zbornico z naslednjimi predlogi: 1. Preveliki vojni dobički gredo državi. 2. Uredi se naj parlamentarna preiskava o voj nj] i stroških in dotičnih pogodbah. 3. Progresivna pristojbina na ded-ščine. 4. Povišek davka na zasebne avtomobile. 5. Dolžnost, da se vse vrednostnice, ki znašajo okoli 70 milijard in se njihovi lastniki večinoma znajo izogibati vsem pristojbinam, izdajajo na ime prinositelja, •izvzemši samo državne zakladnice. Glede Albanije izjavlja, da vlada noče pokroviteljstvo nad Albanijo, temveč njeno neodvisnost. — Koncem zbornične seje je poslanec Carboni predlagal, naj se Orlandov odstop kot zbornični predsednik ne sprejme. Zbornica je Orlandov odstop odklonila. Nemčija. Stalna armada odpravljen a. List „Times“ poroča, da je mirovna konferenca izročila Nemčiji noto, ki določa, da Nemčija v bodoče ne bo smela imeti nobene stalne armade, ampak samo policijo, koje število je zvišano od 80.000 na 150.000 mož. Nov e n t e n t i n pritisk na Nemčijo. Po poročilu iz Pariza je mirovna konferenca izročila Nemčiji dve noti. V eni zahteva od Nemčije, da uniči vse svoje vojno gradivo, v drugi pa, da izroči vse svoje zračno brodovje ter spremeni pravila, ki se tičejo zrakoplovstva. Nemčija bo smela še le tri mesce potem, ko bo izročila, oziroma uničila vse svoje zrakoplove, graditi zrakoplove za prevažanje oseb, pošte itd. Poljska. Ministrska kriza je vsled imenovanja neparlamentarnega kabineta končana. T. e š i n j s k o vprašanje reši razsodišče. Mirovna konferenca razmotriva predlog, da se tešinj-sko vprašanje naj ne reši potom ljudskega glasovan-jn, kakor je bilo prvotno določeno, ampak se naj teši potom posebnega razsodišča. Irska. Uporno gibanje na Irskem se čimdalje bolj širi Poročajo o krvavih bojih med irskimi naci-jonalisti in angleškimi četami. Sestavila se je revolucionarna vlada, ki izdaja zelo stroge naredbe proti Angležem. Revolucijonarna vlada je postavila lastna sodišča in upravne oblasti, Avstrija. K r š č, s o c i j a 1 o i v vladi so podali demisijo. Govorijo, da bo imenovana uradniška vlada. Madžarska. Bojkot proti Madžarski. Socijalde -mokraška delavska internacionala je, kakor smo že poročali, sklenila najostrejši bojkot proti Madžarski , da jo odreže od vsakega uvoza in izvoza, ker je kaznovala krivce bivše strahovlade na Madžarskem. Temu bojkotu so se po poročilih iz Prage pridružili še tudi vsi čehoslovaški socijalni demokratke, tako da je sedaj bojkot proti Madžarski izveden v polnem obsegu. Ustavljen je sedaj ves promet z Madžarsko. Tudi j u g o s 1 o venska in čehoslovaška meja je proti Madžarski popolnoma zaprta. Telefon -ski promet med Berlinom in Madžarsko je ukinjen . Pripuščajo se le uradni in diplomatski pogovori. LDU Beograd, 25. junija. Po vesteh iz Budimpešte je pozvala stranka narodnega ujedinjenja predsednika vlade, da poda ostavko, ker je njegov položaj nevzdržljiv. Navzlic temu, da še bojkot proti Madžarski vedno bolj širi, dopušča, da posamezni vojaški oddelki ropajo in plenijo. dinarjev. Po društvenih pravilih’ razpolaga podruž -niča s polovico doliodkov samostojno, drugo polovica ima oddajati centrali. Po telefonskem naročilu iz Ljubljane naj pa za sedaj razpolaga z vsemi razpoložljivimi sredstvi na Koroškem, kamor naj vrže vse svoje sile. Prosimo torej v teh kritičnih časih obilo prispevkov za rešitev naše ogrožene posesti. Podružnice J. M. Radi črnih koz mora izostati ustanovitev podružnice v Radencih. Pač pa se ustanavlja dne 3. julija podružnica pri Sv. Lenartu, dne 4. julija pa z veliko manifestacijo pri Sv. Lovrencu na Pohorju, kamor so vabljena vsa naša narodna društva. Govorita poleg drugih dr. Medved in dr. Müller, viride tudi general Maister. Desetletnica otvoritve Slovenskega doma v St. liju v Slov. gor. Šentiljski Slovenci bodo dne 8. septembra, na slovesen način proslavili desetletnico otvori vc Slovenskega (društvenega) doma. Slovenska društva v St. liju prosijo bratska društva, posebno Orlo in Orlice, da se udeležijo te slavnosti. Mladen ke v St; liju si ustanavljajo orliški odsek. Obmejni Slovenci severno Maribora se pripeljejo im Petrovo v Maribor na številnih okrašenih' vozovih. Društva, ki so včlanjena v Slovenski Kršč. Socijalni Zvezi, so pozvala svoje Člane, posebno še pevce, da se morajo korporativno udeležiti sprejema regenta Aleksandra v Mariboru. Südmarkhof v St. liju v Slov. gor. je prešel v. Jasi domače občine Slovenci so sedaj lastniki hiše , v kateri so Germani kovali peklensko-liudobni načrt, zatreti slovensko moč, slovenski rod pa z rodne grude pregnati s trebuhom za kruhom. Skrajni čas je tudi, da vlada pošlje vse naseljene Švabe v njih staro domovino nazaj. Poslopja nemškega Schulvereina v Sloveniji preidejo večinoma vsa v last slovenskih občin. Bič, ki so ga nemški in nemškutarski zagrizene! pletli za nas Slovence, tepe sedaj nje same. Svaka sila do vremena ! „Slovenski Gospodar“ zmagovalec pred porotnim sodiščem. V zadnji številki leta 1919 in v prvih dveh leta 1920 je v „Slov. Gospodarju“ urednik in pisatelj Januš Goleč šaljivo opisal vas Sedlarjevo ob Sotli in njene prebivalce. Nekateri Sediarci so se čutili užaljene. Poslali so v Celje svojega veljaka, kjer so jim liberalci skrpucali tožbo zoper Goleča, Dne 26. junija je prišla zadeva pred mariborsko poroto. G. Goleč je nastopil dokaz resnice. Sedlarce je zastopal dr. Koderman, Goleča pa dr. Josip Leskovar. Sodnemu dvoru je predsedoval višji sodni svetnik Ravni -bar. Porotniki (predsednik župan g. Sterman iz Huma pri Ormožu) so vprašanje krivde zanikali z 9 proti S glasovom. G. Januš Goleč je bil nato oproščen. Sediarci se sedaj hudujejo nad onimi, ki so jih zapeljali v blamažo in velike stroške. G. Golecu in „Slov-Gospodarju“ iskreno čestitamo! Grozna toča je uničila zadnje dni poljske pridelke v velikem delu Slovenskih goric in Dravskega polja. 1’ soboto, 26. junija popoldne je divjalo grozno ■neurje čez Sv. Jurij ob Pesnici, Svečino, Gornjo in Spodnjo Sv. Kungoto, del St. lija, Jarenine, St. Ja-kuba, Loiteršberga do žel. predora, Sv. Marjeto, St. Peter, Sv. Barbara, Sv, Rupert, Vurberg, Smartin in št) dalje proti Ptuju. V nedeljo, 27. junija popoldne okoli 3. ure pa je še strašnejše udarila toča na župnije: Slivnica, Cirkovce, St. Janž, St. Lovrenc in Majdin. Uničeno je sadj'e, vinogradi, vsi poljski pridelki. celo krompir in seno je zbito in neporabno.-Ljudje jokajo in kličejo po pomoči! Za potovanje po naši državi ni treba več nobenih posebnih potovalnih listin, zadostuje samo, da se vsakdo izkaže s kako osebno legitimacijo. mariborske vesti. Navodila za sprejem regenta. 1. Do 6. ure danes večer morajo biti vse hiše okrašene Posebna komisija si bo po tej uri okrasbe Turčija. Turčija se upira pariškim mirovnim pogo-jom. Po poročilih iz Carigrada je imela zbornica Mu-stare Kemal-paše tajno sejo v kateri so proglasili Anglijo kot dedno sovražnico Turčije ter sklenili, da se turški naetionalisti do zadnjega zdihljaja upro pariškim mirovnim pogojem. Rusija. Prevrat. Poročila iz Pariza javljajo, da si prizadevajo razni boljševiški vodje, med njimi tudi Lenin, da bi prišlo do koalicijske vlade. Za bližnjo bodočnost pričakujejo prevrat v ruski sovjetski vladi. Pnevne vesti. Koroški teden od 27. junija do 4. julija. Opozarjamo še enkrat našo javnost na informativna predavanja o Koroški, ki se vrše po že objavljenem sporedu. Posebno je želeti, da se ga udeleže prav šte -vilno naše ženske, kjer bodo slišale, kako delavne so njihove sestre Korošice. Darovi J. M. Prevzvišeni gospod knez in škof je pristopil k mariborski podružnici J. M. kot ustanovni član z zneskom 1000 dinarjev in želi ob enem podjetju obilo božjega blagoslova. G. Zadravec, parni mlinar, je podaril 100 dinarjev po g. dr. Senekoviču. G. Škerjanc in Roglič za koroške namene 100 pogled.nl n ....... 2. Načelniki vseh deputacij se zberejo danes ob' 6 uri zvečer na magistratu, da dobijo navodila in legitimacijo. 3. Vse deputacije se zberejo v torek, najpozneje ob;v412. uri, na Rotovškem trgu. Vstop je mogoč’ le proti legitimaciji od Slomškovega trga. 4. Hiše se naj okrasijo povsod, ne le po ulicah, po katerih se bo vozil regent. 5. Hišni gospodarji naj skrbijo za strogo snago pred svojimi hišami. Vidovdanski kres. V torek, dne 29. t. m., po odhodu našega prestolonaslednika, se vrši v parku vojaške kadetnice — kakor že objavljeno — vidov -danski kres, katerega priredi Jugoslovanska Matica s sodelovanjem različnih narodnih društev, pod po -krovileljstvom g. polkovnika Jakovljeviča. Preskrbljeno bo z različnimi okrepčili, kjer bodo stregle dame iz našega ženskega društva. Sodelovala bo Glasbena Matica, telovadci sc bodo pokazali z lepimi nastopi, zlasti bomo imeli priliko gledati vaje vojaških gojencev. Posebno priznanje zasluži ravnatelj gledališča g. Nučič in njegovo osobje, ki bodo, dasiravno se že konča glediška sezona, brezplačno sodelovali in podali v parku pod vedrim nebom tretje dejanje iz „Tugomera.“ Zlasti od strani častništva se obeta obila udeležba, upamo pa, da tudi civilno prebivalstvo ne bo izostalo in s tem razvedrilom na primeren način zaključilo veseli dogodek prihoda našega prestolonaslednika. Mestni magistrat v Mariboru naznanja, da so magistralni uradi do vključno dne 29. t. m. za strani Kg zaprti. Sprejema se samo prijave deputaci], katerih predsedniki) se naj javijo na magistratu danes v pondeljek ob 18, (6.) uri popoldne. Olepševalno društvo za mesto Maribor nam poroča, da se zadnji koncert v mestnem vrtu radi spora med godbeniki narodne železničarske godbe ni mogel vršiti in se bo radi tega prvi prihodnji kon -cert v mestnem vrtu vršil brez vstopnine. Pravico do pobiranja vstopnine ima olepševalno društvo, ker znašajo režijski stroški vsacega koncerta z davkom vred nad 700 K. Vsaka vstopnica je z ozirom na ta-‘rifno postavko 90 po plačevanju takse za vstopnice podvržena obdačenju in sicer znaša davek za vsako vstopnico 20 vin. in mora imeti vsaka vstopnica žig tukajšnjega davčnega urada. Di*. Ivan Matko ne ordinira ■6. julija 1920, od 28. junija do Razna; JOSIP NEKREP tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU 8® se priporoča za popravila in za napravo Ul nov h stavb za točno jjf izvršitev Ma!opnsestT08zeSa kim vrtom cd Tezenskega kolodvora 10 misiit proti Hočam za progo levo na Ledinah. 515 Hiša z vrtom in gostilniško koncesijo v Maribora, Urbančeva ulica 28, se proda. Vprašali je pri gosp. dr. Karola Škapinu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 12. 520 Predam celo hišno AnvO v A iz trdega lesa za Upi tl' U eno sobo. Naslov v upravništvu. 521 d» Kupi se Kupimo višjih .1 o a I»A n “ Trgovska cenah, e'' ** prometna d. z o. z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 8S3. 383 Proda sei Ena kobila, lepe postave v 6 letu, visoka, rumene barve, izvrstna za vez, nestrašljiva, ne pri vlaku in ne pri avtomobila, je po niski ceni na prodaj pri g. ŠIFRO, prekajevalec v Studencih pri Maribora. 522 Več luksorijosnih osebnih in en tritonski tovorni auto ima na prodaj tvrdka O. ŽUŽEK, LJUBLJANA Sodna ulica 11. 518 Poštnapomoenica išče službo. Ceniene ponudbe se prosi do 1. julija ped „Poštna pomočnica“ na uredništvo lista. 519 512 URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna. JAN IGNACIJ, MARIBOR GRAJSKI TRG v gradu (Burg). POZOR! 5 MOORA GALICA (Kupfervitriol) po 34 kron kg proda Ignac Tischler Maribor Aleksandrova cesta štev. 19. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice i*. z. « o. z. prodala razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in .*. poljedelske stroje. Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in moterjev Pravico kupovati io prodajati zadrugi imaju samo Slani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgovina ifl pia arn e T Gornji Radgoni. Podružnice: Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 259 Papir in sicer konceptni in boljši se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naro-če papir, dokler ga je dobiti. Narodno gospodarstvo. Popis živine in vozov. Vlada je določila, da se po vsej državi izvede popis, oziroma štetje živine, vozov in opreme, da se na ta' način dobe zanesljivi statistični podatki. Ta popis bodo izvršila županstva pod nadzorstvom okrajnih glavarstev. Mesca septembra pa bo ta popis izvršila vojaška oblast, da se izve , koliko imamo pač tega blaga uporabljivega za slučaj vojne. Davek na vojne dobičke ukinjen. Ministrstvo financ je z brzojavnim odlokom odredilo, da se naj vsako poslovanje zakona o davku na vojne dobičke takoj ustavi. Prijav o pridobitvi, oziroma odsvojitvi nepremičnin in premičnin ni treba vložiti pri davč -n ili oblastih. Izvoz alkohola iz naše države. Eno najvažnejših-vprašanj za ureditev naše izvozne trgovine je vprašanje izvoza alkoholnih pijač iz naše države. V naši državi se pridela tolika množina alkoholnih pijač, da se jih mora več nego polovica izvažati v inozemstvo. Posebno vina se pridela v naši državi toliko, da bi bil smotren izvoz istega ogromni vir gmotnega blagostanja. Razna vina,. ki ga vse pokrajine proizvajajo nad svojo potrebo, prideluje Srbija, Bosna, Slavonija zelo veliko žganja, zlasti slivovke, ki ima glede kakovosti svetoven sloves. Predvsem se bo morala država resno lotiti vprašanja glede pametne rešitve carine za izvoz alkoholnih pijač. Dokler ne bo to vprašanje rešeno povoljno, bo naš izvoz povsod trčil na velike ovire. Kredit za kolonizacijo, V državni proračun za leto 1920—1921 je vpostavljena svota 50 milijonov di- narjev v svrho kolonizacije (naseljevanja), kmetskega, delavstva iz preobljudenili pokrajin. Nova industrija. Na Vrhniki pri Ljubljani še je ustanovila1 velika tovarna za konzerve, ža pripravljanje oz. prekajevanje vseh vrst mesa v salame-, gnjat» ter raznovrstne mesne, sadne in sočivne konzerve, nadalje za izdelovanje mila, sveč, margarina, kolomaza, kostne moke za gnojila itd. Ta industrija je zamišljena v velikem obsegu. Z obratovanjem se utegne začeti jeseni t. 1. Padanje cen za srebro. Na svetovnem trgu je-opaziti stalno padanje cen za srebro. V Londonu n, pr. so že v tem mescu padle cene za srebro za celin. 13 odstotkov. Prireditve. Pobrežje p r i M a r i bor n. Prostovoljna požarna hramba priredi v nedeljo, dne 4. julija, na. vrtu gostilne Roiko na Spodnjem Pobrežju veliko veselico, katere čisti dobiček gre za napravo novega železnega plezalnega stolpa. Na sporedu so razne i-gre in pri nastopu teme umetni ogenj z raketami,. kar bo tvorilo po dolgih letih zopet nekaj popolnoma, novega. Prijatelji požarne hrambe iskreno vabljeni * — Načelstvo. Odvetnik Br. Jlosip T^eskovar naznan ja, da je svojo pisarno premestil v Sodno ulico št. 12, M. nadstr. ...................... n .. ...................... ——** Proda se nekaj prvovrstnih generalno popravljenih AVTOMOBILOV T prek 20—24 IIP, za 12 oseb, z šestimi novimi FfiJSa ° oro ci s zelo varčno porabo bencina, pripraven ■ ■%«» za k0pajiggn0 ju poštno zvezo. popolnoma novo opremljen luksurjoz-y ni avtomobil, 12 HP, 4. sedeži, novo «Ar ©T usnjato prevleko, novimi obroči, generatorjem in Autofox 517 IDtfSWa 28- 30 HP, luksurjozni avtomobil z 4 sedeži, Ki 8g3 2 rezervna sedeža, dobrimi obroči, z eliktr. „Bosch“ rasvetljavo, usnato prevleko itd. Cenjena naročila n Hans Kerkowius, Gradec, Joanenniring 20. wiUHHiMHmunMiiui)iMniiiuiiiiiii^^uii)iiiiihiHiiMiiMiiiiiiyMidiiui[iidiHimmuiiiiiiiiiiiiiimniiuuiiHii(niiiniiniirMiHirtu!iiiiiiiiiini|iumiiiiimiMiiHin|Mi,iM||i|iuuiiu,»fflwiiiin|ii|u^ || Imimiiimiimmm^miumimiuiiuiiimHimiiiiimnimiimm.iwi)tl>6i)iiiiuiiiiiiiHiimii