VINKO  MODERNDORFER, PESMIČICE 77
Pesmičice '77 je naslov majhne knjige, lično vezane v zeleno platno, ki jo je že kot tretjo zbirko v samozaložbi letos spomladi izdal ognjeviti in mladi Vinko Moderndorfer. Kot resno zanimivost velja omeniti, da je ta vsestranski mladenič, prav tako lastnoročno, pripravil tudi izbor slovenske srednješolske poezije z naslovom Pokušina. V knjigi so tudi slike fantov in deklet, ki pišejo pesmi, pa še imena mentorjev. Spoštovati velja avtorjev smisel za nenavadne in morda celo koristne zamisli.
O njegovih prvih dveh zbirkah v samozaložbi (Rdeči ritual, 1976 in Razstava slik, 1977) smo na teh straneh že pisali. Obakrat so bili pesniški teksti podrejeni živahnemu veselju do pes-njenja, do oblikovanja in zlaganja besed v proste verze z bolj ali manj zbrano čustveno osnovo ali razumsko konstrukcijo. Tokrat pa je zbirka povsem enotna
1028                                                                                                                         Peter Kolšek
in osredotočena na eno samo temo: ljubezen. Ta ljubezen je pretežno srečna in neproblematična, pesnik pa vseskozi »zaljubljen do ušes«, kakor beremo v pesmičici Chanson Populaire na strani 37. Občasno jo sicer zmoti kakšno slovo ali otožen spomin, vendar tovrstne sence nimajo resne veljave di-sonantnih tonov; ostaja le melanholija, ki predstavlja skupaj z elegantno suverenostjo osnovni očarljivi ton zbirke. Povejmo le še to, da so Pesmičice sestavljene iz prijaznih, dišečih lirskih enot, ki presegajo tovrstno srednješolsko poezijo le po talentiranosti izraza, medtem ko je psihologija ljubezni klasično najstniška, morda le nekoliko predrznejša. V tem smislu je simpatično dejstvo, kakor avtor s samozaložbo odgovarja tistim založnikom, ki puščajo njegovo neučakanost v čakalnici. Zdaj pa si oglejmo pesmičicg Boli, ki stoji na strani 44: boli kadar / samota molči / in izhojene poti / kadar žamete / in se ura ustavi / in se dan in noč zamenjata / kadar ni nikogar / da bi mu dal / roke na kolena / ga v oči pogledal / in na usta poljubil.
Peter Kolšek
Peter Kolšek