rfl*A»lLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 'ZZZZZTZ'ZT2JSČLTtSr ChMg* m., pondeljek, ll. februarja (Fek 11). 1929. 8TEV.—NUMBER 35 tn tn ifiued dallf OttW» of Publl-«uon •M7 BouUi Uwnd«» Am LETO—YE AR XX1L cv nasprotuje mi na morju Predsednik v dilemi Predsednik odseke aa zunanje smleve je porabil vao svojo govorniško sile, toda bik) je Washingtoa, D. C.—Dvanajst senatorjev je glasovalo proti predlogi za zgradbo petnajst križarjev in enega prevaftalea le-tal. Senatorji, ki ao glasovali proti predlogi, so: Black iz A-labame, Borah, Brookhart, Bur-ton iz države Ohio, Dill, Frazier, McMaster, Nortris, Nye, Ship-stead, Thomas iz Oklahome in Walsh ir Montane. .Senatorji Blaine iz Wieconsina, King iz Utaha, Glasa iz Virginije in Wheeler, ki so nssprotovsli pred-logi, so bili na pare. Senator La Follette ni bil navzoč zaradi resne bolezni. Tudi on bi glasoval proti predlogi. Reana opozicija proti predlogi je torej štela osemnajst senatorjev. Ko je bila Icončana bitka v senatu, so bile oči vseh obrnjene na predsednika v pričakovanju, kaj on stori. Predsednik ni prsv nič skrival, da nasprotuje predlogi, kot je bila sprejeta, ker zahteva, da ee prične t gradnjo vseh petnajst križarjev ln enega prevažalca letal v teku treh let. Ali bo Coolidge vetiral predlogo? Ali bo zapustil Belo hišo izzivajoč veliko skupino k>biji-»tov za veliko mornarico in njene najnovejše spoznavalce? Zep-ni veto je nemogoč. Kajti za zasedanje je ostalo le več kot de-«ei dni. Kongresu mora pctflati »pisan veto ali pa podpisati prod- Stavbnoželezarski dalav-ai v Ms is višjo Mazda Pogajanja v zastoju, ker se podjetniki upirajo povišfcu. Chicago. Unija stavbnože-lezniških delavcev (Structural Iron VVorkers) v Chicagu je v konfliktu s stavbnimi podjetni ki. Pogajanja; ki so se vršila za novo mezdno pogodbo, so bila zadnji teden prekinjena za nedoločen čas. Stara pogodba je še veljavna ss več mesecev, toda nova pogodba mors biti sklenjena te mesec. Unija zahteva dvanajst in pol centa poviška na uro, podjetniki pa odklanjajo zahtevo, češ, da je etara plača $1.60 na uro dovolj visoka. Delavci prejemajo $12 na osem ur, za čezurno delo pa še več. Dalje unija zahteva pet dni dela v tednu. Podjetniki zahtevajo petletno pogodbo,, ki bo veljavna preko časa svetovne razstave. Nna oblatita aaija pra-giaaila stavka Dvanajst delavcev aretiranih še pred začetkom atavfce. — Boj bo najbrž dolgotrajen. Predlogi priporoča unija lian mm jpirnliti delavcev ^.»sMu^te- postsne zakon po deset dneH, ne jev. rla bi jo on podpisal. V torek, ko je bil zadnji dan pred glasovanjem po imenih, je prišel iz Bele hiše mipljej, da ta predsednik mogoče vetiral predlogo. Slišala se je sugestija, da bo Šestnajst ladij ostalo samo sugestija v načrtih, dokler kongres ne določi potrebnega denarja za zgradbo teh ladij ln prav nič določenega ni, da bo kongres dovolil kaj denarja, da »e prične z delom. Ako bo predsednik oviral mornariški program na ta način, je samo vprašanje njegovega poguma. Glasovanja po imenih ie poka-zalo, ds je edini republiksnski regularni senator Burton iz države Ohio, ki js bil nskoč predsednik Ameriškega mirovnega društva, podpiral Coolkitfa, da se odloži 'konstrukcija, medtem »e pa lahko vrši razgovor z brit-*ko rrf)mariško silo in drugimi silami. Borah je bil vedno regularen republikanec kot Mc-M a«ter. Brookhart, Dill, Frazier, Norria, Nye, 8hipetead, Walsh iz Montane, Blaine in (»laas so se pridružili Kingu v protimilitaristični skupini,, ne "a hi se zavezali za kaj drugega naprednega na drugih poljih. Ako ae položaj vzame tak, kakr-^n je, so Coolidga podpirali na-vinjaki kot enoU, ki je bila napadena od skupnih reakcijo-"arnih sil demokratov in republikancev. Senator Borah, predsednik senatnega odseka za zunanje zade-je govoril v zadnjih trenot-kih. da se stvar izravna s po-K«*ibo o pravici nevtralne trgovine na morju. NaglaŠai je, da J« prepir o trgovini povzročil vojn® leta 1914, Id adaj ogroža "viljzaoijo z butaro oroževanja, k> jo nosijo narodi. David za 1**1 poro mornaric In armad u-mčujejo narode. Y svojem govoru je naglaeil, je na milijone ljudi med te- ^zvanimi naprednimi narodi, ki "imajo prilike, da bi rekli, da bi "n Penij zapustili kot svojo last* n"">. Milijoni ljudi nimajo kon-< fm hoja drugega kot grob ubed-Ti ljudje postajajo nesodobni. O tem so dokazi v vsaki *** pod solneem. Po moji eod-v ie rekel Borah. je treba bolje ^nati z ljudsko maso in jI je Pleskarji v boju zi ... t > . »'.-^tJH V legislaturi priporočajo dve za-konaki predlogi. TrentSn, N. Y. — V legislaturi se priporoča podpora za dve zakonski predlogi, ki imata namen ščititi zdravje pleskarjev. pleskar- za Tovarnarji morajo na "posodo prilepiti listke, ki bodo jssno po-vedeli, koliko odstotkov je ne-varne tvarine v barvi To velja za vsako posodo, ki ims več kot dva odstotka svinca v beli ali rdeči barvi, več kot en odstotek benzola, več kot pet odstotkov metanola ali drugih tvarin, ki so se izkazale, da škodujejo človeškemu zdravju, ko izhlapeva-jo. Za grešnike je določena kasen od pet in dvajset do sto dolarjev denarne globe ali pa do šestdeset dni zapora. Druga predloga zahteva in določa zračenje vseh prostorov, v katerih delajo pleskarski de-lavcl. Odsek, ki je izdelsl zakonski predlogi, priporoča ds državni depsrtment noprsvi enske korake druge poklice, ker je delo Uvbftnske delsvce ensko ne-in nezdrsvo. newjerseyakih to-jev se je brsnilo teh in delslo ovire, da ne pridejo pred zakonodajno državno zbornico. LeU 1927 je organizacija pleskarskih delavcev izdelala dobre predloge. Toda predloga, ki je prepovedo vela vporabo alkohola in benzola, ni bila predložena odseku in ravno-tako ni bilo o nji referirano. LeU 1928 eo se delavske organizacije sporazumele med seboj, da umaknejo to predlogo in predlože drugo, ki bo zahtevala, da mora biti na po-sodi povedano, koliko strupenih in zdrsvju škodljivih snovi vse-buje barva. Inflaeaca keai po Evrepl. London. 9. febr. - Epidemija influenes narašča po vseh evrop-ski h deželah. Samo v sto angle-ških občinah je zadnji teden u-mrlo 662 oeeb - Iz BudapešU poročajo, da je Umkaj 20 od-stotkov šolske dece bolnih ne fn-fluenci. Bolezen zelo koei tudi v Belgiji.___ treba olajšati naraščajočo butaro od v lede, pa bomo imeli najboljšo varnost. Končno js nil. da gre v Ameriki «0 odstotkov davkov io 90 odstotkov od davkov pri dragih nai^Hh vojne Itroike. To je bflo pred vojno In U je tudi po vojni New York, N. Y. — Dne €. februarja ob desetih sjutrsj so za-h ta v kal i izdelovalci, ženskih ob-lek, organizirani v organizaciji "Needle Trades Workers Indus-trial Union." VsUli so s svojih sedežev in v redu zapustili delavnice. Nato so odmarširali na glavni stan nove organizacije. Podjetniki in preddelavci ao mir-no gledali, kako delavoi odhajajo. Policija na konju je patrolira-la ceste in gledala ne to, de se je promet razvijaval v redu. SUvkarji pričakujejo, da bo mgano piketiranje zabranjeno. Dvanajst delavcev je bilo aretiranih začetkom sUvke, ker so razdeljevali letake, ki ao poaiveli na sUvko. Aretirani delavci so bili odgnani na pollcijako postajo in obtoženi, da so natresali papir po ulicah. Na glavnem stanu unije je seveda pripravljeno vae sa odlo-Čen in dolgotrajen boj. T Ceni ae, da je zaaUvkalo okoli pet in dvajset tisoč delavcev in delavk. ZasUvkali ao tudi zamorski delavci s belopoltnimi. Zdaj prihaja sezona sa to industrijo in voditelji sUvks upajo, da ae podjetniki kmalu pobotajo s novo unijo. VodiUlji stavke, ki pričakujejo oposicijo od strsni druge brsUke organizacije Ladies Garment Workers U-nion, ki ims pogodbo s podjetniki, so izjavili, de so pripravljeni za vs*. Thpotrjsna poročila se glase, da sp podjetniki na \MQrKaku*ai mszdo. Dalavaka fiiaft aa nao-ia aa Aaadaikam •sam Italiji, Dve socialistični saisgi zadnji te-In dve dragi prfkajsU. London, 9. febr. — Delavska stranka je U teden izvojevsls dvs novi zmagi pri izrsdnih volit vsh. Medtem aU spet dva to-rijska poslanca umrla in vršiti ss imajo nove volitve v dotičnima okrajema, fttevilo delavskih poslancev v angleški zbornici je | tam naraatlo ne 160. PODJETNIK BPOBLOVAL IN. JUNKCUO PROTI UNUI. V svoje« premogovniku je uvedel "epooAaparatvn." BickneH, Ind. — 8 pomočjo sodnijska prepovedi proti rudarski organizaciji UMWA je Knox Consolidated Coal Compa-ny odprla avoj premogovnik št. 1, ki je eden največjih v Indie-ni. Delavci v Um rovu prejemajo $6 dnevne mezde. Ta družba je pred par meseci Sklenila pogodbo s rudarsko organizacijo, na podlsgi katere bi rudarji prejemali $610 dnevne mezde mesto $7 M) kot je to do-ločevala jscksonviOska mezdna pogodba. Premogerska družbe je potem uvedla kooperativni na-črt za znižanje mesde in eedaj je uvedla "opsnšsparstvo" v obratovanju rova, ki ee vrši pod pro-Ukcijo šerifa. De Valera Belfsst, Severna Irska, 9. febr. — Eamon De Valera. bivši "predsednik Irske republike", je bil včeraj obeojen na meeec dni zapora, ker je prekršil prepoved, da ne sme stopiti na tla Severne Irske. De Valera je na vse vprašanja na sodniji odgovarjal v galščini in U je sodnika še bolj razpelilo. vi karte pridejo v Moskva, 9. febr. — "Izvest-ja", oflcijelno glasilo sovjetov, napovedujejo, da bo treba v krstkem odrediti odmerke kruha na karu v Moskvi v svriao, ds bo zaloga kruha pod kontrolo DESNA Pakt Rim, 9. febr. — Rasni iUli-jsnski krogi adaj živahno špekulirajo, kaj Visa prinese pogod-bs med Mussfllkiijem in papežem, ki bo pMpleana U dni. Podpis so prsMili na dan obletnice kronanja sedanjega papeža, ki bo prikodnji torek. Dalje poročajo, 60 letih sapu sko "ječo" na noč, ko pojde maševst v lateran-ako katedralo v Rimu ali v cerkev 8v. Karla, v kateri je imel pred petdesetimi leti novo mašo. Zainteresirani krogi priznavajo soglasno, da je konkordat med ItaHjo U cerkvijo večje da papež prvič po isti avojo vatikan-- letošnjo veliko sa obnovi-"Vatikan-spremeni dosti kar ne bo bila doaeda-in papež je neomejeni eo si od leU "jetniitvo" in i U is "ječe", ps js s konkor-potszami dveh svobodne in-kar je jih šs od prej-vlede. Ako je Mussolini sprejel oerkveno prs-vo za psdiago sakonodajstvu v i, ds sc važnosti ka Uv Da Deške aka država" prejšnjega dosti nje bil tudi 1870 sami nihčs jim ni Vse dru dstofš, ki podpisov u stitucije v ostala jpsd * šnje libersl ničnimi pMdpiei Glava* reforme bodo sledeče: civilni seiion moša In šene ss mora umakniti cerkveni poroki; duhovščine ne bo več podložna civilnim sodiš6sm I v vse Šole ss mors vrniti obvesni vsroneuk; duhovščine se osvobodi vseh civilnih dolžnosti kot vojaške službe Itd.; vsi verski rsdovi dobe nasaj lastninske pravice; država mera uveljaviti cerkvene edikU; vae državne ceremonije morajo imeti verski značaj (prisega pred razpelom, priseganje na evangelij v roki duhovnika pri inevguracijah javnih uradnikov itd.). Poleg Uga pridejo kardinali in nadmofje kot poslanci v vlš-jo zbornico ali senat. Ogromna cerkvena ln ssmostenska posestva, ki jih je Itellje zaplenila po okupaciji Rima, ae vrnejo bivšim laatnikom. Kanonični zakonik vsebujs tudi ostra kazni za hereaijo (kri-voverstvo), blesfemijo, žaljen Jo cerkve itd. Ako bo Mussolini Izve je! tudi U poeUve, ae morajo vrniti v Italijo barbarski procesi Is srednjsga veke. Vse to kaže, da je fsšisem po-sUl desna roka najvsčje reakcije ne avetu — rimskokatoliške cerkve. mm, 9. febr. — Mussolini. papežev pakt se začenja takole: "V imenu naJsveUJŠe in nedeljiva trojice, njogovs svetost papež PIJ KI. in njegovo veličan-atvo kralj Viktor Emanuel III. sklendM" Hd. — Zadnji člen se pa glaelt "Papež priznava kraljevino Italijo z Rimo« kot gUv-nlm mastem in kišo flsvoj kot vladajo6o dinastijo." V prvem člena Je rečeno, da Je zaks* iz leU 1671, v katerem je bil djiošen status papeštva po padca Rima, razveljevljen. Naslednji členi določajo, da je pa-pež odslej vrhovni suvsren "Vs-tiksnsksgs mesU", čigar meje se reašlrijo do vrat Vavallegge-ri in slede obsidju Vatikana u-ključtvši trg Sv. Petra. Zunaj Vatlkanskegs meeU kna papež suveranstvo čes apostolske palače, cerkve in zavode. Vila Barbsrtei v Caetsl Geadolfu. ki je v prejšnjih Cseih shtžila ss letovišče papeže«, ee Ime Is-prssalti v šestih aieseeih in Is-ročtti Vstikaaa. Stališča stara iaaaka* oblačilaa aaijo IVe nizacije, aH priporočali, da se člani pridrušljo tej sUvki. V delavnicah, v kaUrih ima atara organizacija kontrolo, na bodo njeni odborniki priporočili, da ae delavci pridrušljo sUvki. Kjer ima stara organizacija pogodbo e podjetniki, bo priporo-čiU svojim Članom, da ignorirajo poziv na sUvko. SUra organizacija Je * novim letom izdala apel, da ae tisti člani, ki so blU isključsni Iz orga-nizaclje, lahko zopet pridrušljo organizaciji, ako priznajo, da ni-mejo nobenh obljub zunaj organizacije. Novo organizacijo izdelovalcev obWk ao uetaftovill oni odborniki in člani, ki eo kili ia-organizacije. pomen , os ac kiju4eni i, iUre orgsnlzsclje. krznarskih deUvcev. Varaka Msija v laadlji traja dalja 180 mrtvih la tiaoč rmijseilhi vo. jaki uatrellM^.HO IsgrsdaMtov. Bombaj. Indijs, 10. ffbr. — Dsnes js padlo nadaljnih S6 Iz-grednikov in ŠUvilo ranjsnih Je nsrsstlo čes tisoč. Bcmbsj iz-gleda kot oborožen tabor. Bo«haj, Indija, 9. fsbr.-Krvavi vsrekl Izgredi msd Hindutl In muslimani ss nsdaljttjsjo. Do mm, ko Je šesti dan iigredov, je ŠUvilo mrtvih narasUc ns 96 In fsč kot 600 ossb Isfti v bol-nišnicsh. Vojsšks čeU se včeraj ustrelile 80 izgredalkov ln okrog eU je bilo ranjenih. Izgredi eo izbruhnili zadnjo nedeljo, ko se je msd Hinduji razneela veet, da muslimani ubi-jsjo hinduške otroke aa avoja ceremonije pri polaganju temelja novemu mostu. Hiniuški de-lsvel ao Ukoj pustili dalo v tovarnah In napadli muellmanske delavce. Tako gre U etver. Rim, 9. febr. — Mussolini je prvi kandidat, ki js bil soglasno nominiran od svojs cvfanizaclj« Narodne zveze vojnih paksMjen-cev. Zvezs is transport in navigacijo je tUdI nominirsla Mus-solinija kandidatom sa novo fs-šlstično zbornico, ki m sesUvI U meeec po novem volilnem redu. Policaj__________ Phllsdelphia, Pa. — Kari 4 DetwiHer, ki je opravljal policijsko slušbo v bližini ladjedelnice, je bil aretiran, ker je v nekem skladišču kuhal žganje. Policija je zaplenila kotliček In veliko količino žganja. Dalje js rečeno v pogodbi, ds ims papež imuniteto v vseh e*r~ k vsh In poslopjih v Italiji, ksdar jih obišče. Z drugimi beseda, mi: drtevnl zakoni ss povsod suspamdirsjo njemu v prid. Rezidence kardinalov la nepeSkfh diplomatov Imajo tudi pravo aketraUr!torialnoeti In IsU privilegije kot jih uživa lUlijanski kralj." Izjalovljen atentat na predsednika Mehike Bomba raznesla vlak, toda Fortea Gil ušel neranjen. Katoliška os veta ga eksekucijo Torala, ki je bil v soboto ustreljen. Demonstracije ob pogrebu morilca. Torti se je indnjo uro napil konjska In potem J« izjavil, da gre nartvnoot v nebesa. Mežico Olty. 10. febr. — Zs-čssni predsednik Emllio Portes Gll je dsnes komsj ušel usodi, ki je zsdela Obregons in čigar mesto zdaj zavzema. Njsgov vlak je bil dlnamltiran, ko ae je vračal v glavno mesto is TamaulU paaa. Dlnamitna bomba, po-sUvljena na tračnloo, ja vrgla lokomotivo ln dva vozova is tira ln kurjač je bil ubit. Drugim ae nI zgodilo nič šalega. Oll je bil hladan, takoj pa je odredil preiskavo. Splošna sodba Je, da so nspdtf zasnovali klerikalni ss-rotnikl I namenom, da ss ms-ščujejo sa Obregonovsga morilca Torala, kt Je bil včeraj uetre-IJen. o Mežico City, 10. febr. — Joto Leon Torsl, ki je 18. julija prešlega IsU ustrelil prezidents Avsro Obregons, Js včersj plačal U čin e svojim življenjem. Ob poltf eni popoldne je na dvorišču federalne jstnlšnice, ki ee nahaja na robu glavnega mesta, počilo 16Npošk In mlad! moš Je oblešal mrtev. Dvorišče, na ka-terem m ga ustrelili, se imenuje "patio Alvsrss Obregon". Morilce Je ns zadnjo uro po-kaaal vao svojo ekcentrlčnoet. Izvolil el je dve šelji Prve js b|ls, da poljubi svojsga nsjmlsj-šega Otroka, ki js bil rajon pred psr tedni in katerega mtf je lena prinszts v Js6o i drugs je bt-ls, da gs brivec čleU obrije, da pojde "lep s tega avsU". Brivca gs je obril dvskrat. Imsl Js tudi duhovns, ki ga js spovsdal in obhajsl, nsksr gs Js spremil na morišče. Toral si Je naročil steklenico konjaka ln ispll polovico na en dušek, naU ps Je izjavil, da "zdaj pojde naravnoat v nebesa." Ko eo ga pripeljali na dvorišče, se Ja posUvil k sUni ln hotel govoriti, tods vzklikniti je mogel le "Vlvs Cri — —v drugem momentu je še ležsl na tlsh. Duhoven Js pristopil k njemu, vse! is Žepe robec, ki gs Js nanrfočJi v Toralovl krvi in odšel. Nsdvomno bo robec, ns-močon t "mučaniški krvi", igral veliko vlogo v katoliški propagandi, ,. Dsnes so Torsls pokopal'. Po-llcijs js pustils Is psr sto IJu-dsm na pokopališče, ampek zunaj se je gnetlo na tlaočs jito!' čanov, ki ao nepreatano Vikali "Vlvs Toral". Gneča jS bili ta-ko velika, da so eno osebo zsdu-šill do smrti in 20 je bilo ranjs-nih. _ SavjaK hO&M obvozaoit niru Poljaka. Romunije In Utvljs v pakta s Rusijo. Finska la Utvs sU odrekli. 10. febr. — Sovjetska Rusija Je dsnes podpissts poseb-ni pskt s POUsko, Rom um I jo, Utvijo in KstoniJo v svrho, ds Kelloflfgova mirovna pogodba takoj stopi v veljavo med temi dešelami. Finska in Utvanija sU se premislili v zadnjem momentu ln nisU hoteli podpisati. Finci pravijo, da oni ne spadajo med beltiške narode, temveč v Skandinavijo t Lit veni js Ima neke ugovore glede Poljakov, ki jih sovraži radi ugrabljene Vll-ne. Ko ie bil pakt podpisan v u-radu komiasrijeU zunanjih zadev, ie pom«/ini komisar Maksim Lit vino v slovesno izjavil: "Ir-vršili emo delo. ki nima para v zgodovini. Naše dežele se danes odpovejo vojni, in sicer prej, ko tiaU dežele, ki so saM* U akcijo." Dobitek bakrovao družbo ja H^jn Meada delavcem ae js ps povt* Is sa pa New York, N. Y. — Anacon-da Copper kompanija ušiva pro* sparlUU. O Um nI dvoma. Kajti drušba je rasdellU msd dslničarjs 14-odstotho divldsndo. Delavcem ja vrgla drobtlno in Je povišala mesdo za pet odštet* kov. Za Anaconda Copper kompa-nljo eo napočili dobri časi. Funt: bakra ss prodaja po 17 oentov in pol. Letošnji dobiček bo še enkrat tako velik kot lanfe De* lavcl, ki delajo v rudnikih« to> pilnlcah ln šgalnicah, zaslužijo povprečno po pat dolarjev na dan. Mesds ss Ura j poviša sa pst in dvsjsst csntov na dan. Druge korporaclje, ki ee pečajo a produkcijo bakra v Arizoni ln severnem 'delu Mehiks, JI bodo sledils. Vss U drušbs so dslslns proeperiteU, ampak kompanijam na jugu aa prav nič ns mudi povišsti mezdo avojlm rudarjem In delavcem v topilnicah ln šgalnicah. Anaconda Copper kompanija vlada svoje rudarje v Huttu a Ttartnim sistemom. Ta» sistem je bil ueUnovlJen IsU 191«. Noben dslsvse ne dobi dela pri bakrovem truatu, ako ee ne sglasi v Buttu pri Medsebojnem podpornem dslavsksm biroju. Tu ga izprašajo glede njegovih eti-kov z delavekimi organizacijami. NaU pa pregledajo kaj porečejo kartica, ki Jih imajo lepo ras-predel Jano po Imenih in dl ln na ksUrih js sgodovins dslsvse. Ako Js bil delsven zs dslavsko strokovno orgsnlsssijo sli če Js sU¥tel» tedaj sssUnJ čaka, ds dobi delo. Na Uh karticah Imajo po» plaano njegovo sgodovino. Ako ni na karticah nič zapisanega proti delavcu, tedaj mu blroj izroči kartico, e katero gre lahko od preddeiavca do prsdds-lavca in skula dobiti dalo. Ksrti-oa mu še ne garantira dsls, sm-pek ssmo garantira, da delavec ai nevaren eitnež ss bakrovnl trust. M Drugi podjetniki v Buttu delajo v soglasju s Anaconda Copper kom penijo. Celo leenl de* Uvci ln delavci, ki delajo na progi Anaconda Pacific žslesnlcs, se morajo podvreči ispraševs*. nju, ako hočejo dobiti delo. V Buttu ao delavci nekoč ima* H najboljšo detsvsko strokovno organizacijo na zapadu. A prišli so krivi preroki v ovčjih oblačilih, katerim je bilo vse premalo radikalno In prenazadnjaško in hujsksli so delavce, dokler nieo v svoji zaslepljonosti zapadli doma svoje lastne organizacije. Razbili so svojo organizacijo in »daj delajo pokoro sa avoje početje, kakor so jim takrat povedali voditelji in njih Ustni tovariši, ki mislijo s možgani, ds jo bodo delali, ako bo-do poslušali krive preroke v o*, čjlh oblačilih. (No* človeški feeil aajdea * Afriki. Johaneaburg, Južna Afrika, 9. str. — Zadnje dni eo odkopa!! v skali fosil človeškegs okseta-njaka. Fosil, najden v Tranevsa-lu, pr*daUv|ja po prvi sodb! znanstvenikov zelo primiUvno človeško bitje, ki ni spndaio k se morskemu plemenu. V istf plasti kamna ao našli ostanka ia davno Izumrlega bivola. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOT« LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Csm oflMov po dofffror«. KokopUi m m trajajo. Naročnina: 7*dlnjen« drla Ta (isvm Chtear«) |«.00 aa UU. pol lata; Chfcas« in Ckaro »7*0 m lata, »1.76 ia pal lata. ta aa sivo |W.OO. Naalaf m raa, kar haa atik • ll*e*t "PROSVETA" NiT It Ba. Lavadslt Avaaaa, Cbicaga. IlHaaia. -THE ENLIGHTENMENT' Orgaa af tka HW»»#aa Natumal BrarfH MM J. f)*nid by Um Slovaaa NatJoaal BaaafH SacMy. Atfvartiaing rataa 00 s*raamsat. Bobaeriptioa: Unitad fltataa (aateapt Ch»ea*o) aa4 Caaa4a fMO | Chkago 17.50, »n-1 foraifn eooAtriac 18.00 par yaar. MEMBER OP thi pederatbd PREB8 IM Datum v okiapaju n. pr. (Jan. 31-1V2V) poleg vafttga imena na naslovu pnmanl. da ra mja a trm dnavom potakla naročnina. Poaonte Ja ia aa ram aa aateri list ŽENSKA STRANKA IN SOCIALNI ZAKONL P10IV1T2 PONDELJEK, 11. FEB. V Ameriki se organizirajo žene v takozvani ženski stranki, katere težnje in zahteve so ravno nasprotne zahtevam ženskih organizacij v Evropi. Tam se bojujejo organizirane žene za socialao zaščito žene v industriji, v Ameriki pa zato, da bodo žene ravnotako izkoriščane, kot so moški. To pokazuje dogodek, ki se je odigral pred senatnim pod odsekom justičnega odseka. Ta pod odsek postoji iz senatorjev Waterman, Neely in Steiner, ki je pazno poslušal delegacijo ženske stranke. Ta delegacija je predlagala in zahtevala, da v ameriško ustavo pride amendment: Možje in žene v Združenih državah in v vseh krajih, ki so podvrženi njih jurisdikciji, bo enakopravni. . ' * * ' » ■ ' • Amendment izgleda popolnoma nedolžen, ako bi moški vlivali kakšne predpravice v Združenih državah. Ampak moški ne vživajo nobenih predpravic. V tej enakopravnosti moških v Združenih državah je zapopadeno dejstvo, da so lahko moški izkoriščani brezmejno in poljubno. Ta amendment ima namen odpraviti vse socialne zakone za zaščito žene, ki so bili izvojevani v teku zadnjih pet in dvajset let Socialni zakoni za zaščito žene so sprejeti v 47 državah. To zaščito uživa okoli 4,000,000 žen, ki si morajo služiti svoj vsakdanji kruh s težkim ročnim ali duševnim delom. Ako se ti zakoni odpravijo, tedaj odprava teh postav pomeni, da se bo delavni čas za žene podaljšal, njih zaslužek pa znižal. Ti zakoni prepovedujejo lakomnim podjetnikom, da ne morejo znižati zaslužka pod minima» lo, in ne smejo podaljšati delavnega časa nad maksimalo. Naobratno je pa podjetnikom dovoljeno, da lahko plaču jejo veliko višje mezde, kot je minimalna in sicer po dogovoru z uslužbenci. Ravnotako lahko podjetniki skraj šajo delavni čas, le podaljšati ga ne smejo. Očividno ima ta ustavni amendment, s katerim je nastopila delegacija takozvane ženske stranke pred senatnim justičnim odsekom, namen, da se uničijo v interesu lakomnih podjetnikov vsi socialni zakoni, ki so bili pridobljeni v teku zad njih pet in dvajset let za zaščito žene v industriji. Ti socialni zakoni nam povejo, da ho za žene v industriji proti izkoriščanju napravljene meje, katerih podjetniki ne fmejo prekoračiti pri izkoriščanju ženskih delavnih moči, ako se nočejo izpostaviti kaznim in denarnim globam. Ker ti Hocialni zakoni ščitijo žene v industriji, ne more ustavni amendment, ki ga je predložila delegacija ženske stranke justičnemu pododseku, imeti drugega namena, kot žene izročiti brezmejnemu izkoriščanju. S tega vidika je takozvana fenska stranka največja sovražnica ogromne večine žena v Ameriki, kajti pod tem imenom se »kriva agencija lakomnih podjetnikov, katerim še niso doMti visoki dobički od ženskega dela v industriji. Podjetniki ne nastavljajo žen v industriji, da se bo znižal njih profit, ampak zato, da jim plačujejo nižje mezde. Ti vesti njusoiHi Smrtna koss la drugo. Ci unefcari, Ps. — Naznanjam javnoati, da je prsd krst-kim smrt possgls s svojo koščeno roko v našo sredo in nam u-grabila (lana društva št 101 SNPJ br. Josips Pestotnika iz Grays Landinga. Pa. Dne 15. jan. t L se je nanj tik pred odhodom iz rova zrušila plast kamenja. Na pomoč mu je prihi-tel njegov brst John, Id gs je odkopa! izpod plasti. Ranjkega zadnje besedo so bile: "John, jsz bom umrl. Dobil sem toliko, da ni več pomoči. Da veš, telim biti civilno pokopan." Zadnji stavek je trikrat ponovil. Odpeljan je bil v John sto wn bolnico, kjer ps je dne 18. jan. poškodbam podlegel, dne 20. jan. ps se js vršil pogreb po njegovi tel j i. Pri tem P* naj pripomni nt, da je škandal, ker se dobe člani, ki jim je več za tisti šiht, kakor pa udeležiti ae pogreba za umrlim Članom in brstom. Saj bomo val morali umreti. S tem bi pokazali, da se zavedajo dvojega razreda. Tudi kom peniji ni všel civilen pogreb, kajti tako se je pokazalo ob tej priliki. K pokojnemu so prišli in njegovega brsta Johna so nagovarjali, češ, če bo katoliški pokopan, bo družba vse plačala, če ne, pa uf-mo $150 zs pogreb, ps bo vsega prosta. Pokojni je bil doma iz vasi Kompale, hišna št. 1, pošta Lu-kovica Krašnja, Jugoslavija. Dor ma zapušča troje nepreskrbljenih otrok v starosti od 8 do 18 let ter soprogo Alojzijo. Nesreč ns druilns gs bo v domovini težko pogrešala. Tukaj zapušča brata Johna. Pokojnemu članu blag spomin in lahka naj mu bo ameriška gruda! O delu se ne morem prav nič pohvaliti, kajti premogar ima le še toliko pravice, da lahko svoje Življenje nosi ns trg. Rečem le toliko, la delavstvo bo primora no misliti ssmo zase, ne da bi železni moiiceljni mislili zanj oz. za nas. Hočeš nočeš, organizirati se bomo morali, kakor vsi izgledi kažejo. Ako nočeš orgn-nlsstije, pa pogini. Lep pozdrav vsem čiUteljem Prosvete! Johana Pečjak "svsrijhritr besed, pa ie od vplivnih oseb, ki so nas hoteli "obvarovati" nesreče pred našo dobro jednoto. O kako so se motili, ti varuhi božji! Veselim se In moje srve je polno radosti nad dejstvom, ds sem dočeksl 26 letnico naše velike jednote, in obenem telim, da bi videl solnfe tudi ob njenem zlatem jubileju. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima naša ednota še vedno sovrainike, katerih se moramo otresti in na ta način zasigurati njen bodoči razvoj. Širiti moranAo njene ideje med naše Ijodftvo, pridobivati moramo našo mladino pod njeno okrilje, kajti tudi oni pot robu j e-, o nje. ki jih bo čuvala kot dobra mati. Zato ps vsi na noge, da bo naša organizacija služila še ilršim krogom, da bo ob njenem zlatem jubileju beležila še nadaljne uapdie! Bratski posdrav vsemu članstvu SNPJ! — Anton Mravlje. mensko napumpala, ds svs oba Na« letala na tisk sobe vznak, ko je prišel čas, da greva skupaj i J društvom na pokopališče molit za ranjkc duše. Nekdo naju je prišel poklkat in naju dobil v sobi leteča na tleh. Tistega dne so verne duše zastonj čakale najine pomoči. Pa pridejo ljudje in trdijo, da duhoven je božji namestnik! Takih namestnikov, kakršni so bili oni, ki sem jih jaz od blizu spoznal, se jih dobi povsod veliko. Jack Yert, 979 Cedar Street. opazovanja Ob jubileju SNPJ. Cleveland, O. — Na tem mestu telim spregovoriti par besedi o Jubileju Slovenske narodno podpprne jednote, ki letos praznuje svoj rojstni dan, 25 letnico svojega življenja. Ko se je rodila naša slavna mati SNPJ sem bil še v starem kraju; sporni njsm se, kaj je pozneje o roj stvu te orgsnizscije pisal Laž-njlvl Kljukec v "Ameriškem Slovencu" pod naslovom a sliko mrtvorojeno dete. Danes si ne drsne več dotični list pribbčat kaj sličnegs. Seveda, nsmen omenjenega lista je bil, odgsnjsti novo pri seljene rojake od te orgsnissci-js. Toda zmotil se je list in Kljukec. ksjti vss obrekovanja in vse pridige niso nič pomagale njim, pač pa nsši organizaciji. Mrtvorojeno dete, kot so gs na-šivali "ta modri" ss js razvilo v čvrstega orjaka, A S. pa si je ts večkrat medtem časom moral izposoditi'ime, pa še dsnes je le bolj klsvern in še bolj bo.. Bratje in sestra, ako pogleda mo malo nazaj,, vidimo, da je prešla naša slavna jednota skozi več bojev In vselej smagovito, ker Je njen osnutek temeljil na sdravi podlagi, ktfr Je imela pogoje, da se js razvila do višino, ki jo danes zavzema med os ta limi slov. in drugimi podpornimi organizacijami. Obrekovanja so padala nanjo li katoliškega ta "Vsi smo napredni!" Blaine, O. — te dolgo nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbine, menda zato ne, ker nas tu ni veliko Stovencev. Kljub temu, da ne bo kdo mislil, da smo še mi zaspali — polovica nas je, ki se štejemo k na-prednjakom — sera se namenil nspissti par vrstic. Po pravici povedano, bi pri belem dnevu »lovek imel težavo dobiti pravega naprednjaka med nami. Na društvenem polju, da tudi to omenim, bolj slabo napredujemo, ker nas je veliko rojakov brez dela že več časa. Ne vera koliko časa bomo še lahko pla čevali našs prispevke raznim društvom, kajti še »Ifibše nam se kaže, po eni strani,'ker smo stari, po drugi pa zato, ker dela ne moremo dobiti. Jamskega uradnika vprašaš za delo, pa ti pove, da nima "čenčah, pa si pomagaj. Nikakor n« svetujem nobenemu »em hoditi sa delom. Tu je obrat,'« kar ga j«, pod "openšap" sistemom. Žalostno je, ker smo zgubili našo unijo za katero so nam v našem boju šli dobri rojaki na pomoč, kajti kapitalistični sistem je veliko močnejši. iJto Ko sera pred 28 leti prišel v to deželo je bilo vse drugače kot je sedaj, nekaj na boI|ie, veliko pa na slabše, sa delavca nara-reč. Kam bo to prišlo/če bo šlo tako naprej. Človek mora samega sebe tolažiti. Noben do pisnik se ne pohvali z delavski mi rajpierami in vse dopme Prosveti pazno prečiUm. Tsko tudi čitam razprave o; provizo-ričnih pravilih. Cital rfem neki dopis rojaka in člana, V^ katerem priporoča, da bi se 9. konvencija SNPJ sprejela točko, da b društva lahko sprejemala kan didate vsake narodnosti. Mojo mnenje glede tega j4, da bi ne bilo umestno, ker bi se morda šc bolj izkoriščalo bolniški sklad simuliralo bi se laglje. Član SN PJ sem že dolgo let. Uradnih pri društvih pa naj strogo rav najo po pravilih z vsakim, pa bo prav. Pozdrav vsem čitateljem Pro-svete!*— Louis Zupančič, član društva št. 388. m bora dnn na dan, pa Je vseeno [dobro razumejo, da ložje in intenzivnejše izkoriščajo M rMt|a in m^vlula naša slavj ne, kot moške, ker imajo ženske manj odporne sile. na mati SNPJ. Letns obhaja naša ms t i SNPJ srebrni Jubilej. < V dobi 26 let je pokazala naša organizacija brositevlls dobrih dsjanj. stori Is js veliko dobregs svojemu ilanstvu In tudi drugim, ki so jo prosili, jim js vselej podala roko v pomoč. Ko smo v Virdenu, III., ustanovili društvo št 74 SNPJ. smo bili od vseh strani napadam, da smo od-psdniki tsr ds grozimo še drugim katoličanom. Dejsll so nam, da se na i splača organizirati, kajti U jednota da bo k račjem od dane« do Jutri, ker Uko Je namreč bilo zapisano nekje na ledu. de danes ss »pontlnjam Zato pa ni mesto za delavske žene v ženskih organizacijah, ki so jih ustanovile žene, katerih še niso morile vsakdanje skrbi za obstanek in prehranitev družine. Delavske žene in dekleta spadajo v organizacije žena in deklet dolavnega ljudstva, da se skupaj s svojimi možmi bojujejo za pre|>orod človeške družbe, v kateri ne bo treba materam prositi kruha za svoje malenčke ali pa delati v tovarnah, medtem ko bo njih otroci izpostavljeni breg nadzorstva raznim nevarnostim kapitalistične družbe. Delavno ljudstvo se mora organizirati brez razlike na spol, vero, narodnost in jM.lt, da Izvojuje boljše živ-ljenske in socialne razmere. ša, ker brez iste individualistična. ni obstanka, Novo mesto — Chieholm. Milwaukee, Wls. — LeU 1908 sem bil uposlen v takozvanem Honroe rovu št. 8, nazivali so ga tudi Tener mine. Delali smo dan za dnem, dne 6. septembra zvečer ko smo se vračali z dela proti domu, smo opazili pri ustju rova vse nekam žalostno in kovači so tudi bili potrti, kajti navadno so zbijali šale, ko smo jim ob večerih prinesli orodje ostrit Bližajoč se naselbini, kjer je sUla moja borna koča, sem opazil žene in otroke, ki so stali po-eg naloženih vozov s pohištvom n oblekor Kmalu sem zvedel, da je gorelo v mestu 'Chisholm. Iz naše naselbine je bilo videti le gost dim, ki ga je gnal močan veter proti vzhodu. Sel sem na bif*. nji grič, od kjer sem videl, da v resnici gori na vzhodni strani mesta ob jezeru. Vrnil sem se, da povžijem pripravljeno večer-.o, toda predno sem se bil pripravil, da sedem k mizi, je zado-nel velikanski krik, ki je naznanjal, da je že vse mesto Chis-lolm v piamenih. Stekel sem na oni grič, in rei, veter je bil povzročil, da se je ogenj naglo razširil in objel vse okoliške hiše. Mnogim je takrat zgorelo pohištvo na prostem, kamor so ga znesli v nadi, da jim vsaj to o-stane. Plamen je namreč švigal na vse strani in zelo daleč, ker je pihal močan veter. Tako se je zgodilo, da so nekaterim stanovanja ostala nedotaknjena, medtem ko jim je oteto pohištvo vse zgorelo. Ogenj k sreči ni dosegel naselbine Monroe, kjer sem jaz živel, kajti veter je pihal v nasprotno smer, v bližini pa so zgorele štiri hiše. Vseeno pa smo bili toliko oprezni, dn smo znosili pohištvo iz stanovanj. Mesto Chisholm je takrat u-trpelo velikansko škodo, kajti bilo je skoro vse uničeno. Življenj ni bilo izgubljenih, ker je bil ogenj nastal popoldne, ko je le malokdo bil doma. Drugače bi bilo ponoči. Drugi dpn je po mestu patrolirala državna mili ca, ki ni pustila nikogar blizu, menda radi tatvine. — Cez leto dni je stalo na istem mestu novo mesto Chisholm, ki je bilo lepše od staregs. To je bilo pred 20 leti. Joseph Ule. Svoboda dela. Ugovor je, da je "mezdna f užnost" slepilo. Take sužnosti fQ je narobe svet. Ekonomsko ni; *e glasi ugovor. Delavec je j« človek prepuščen sam aeh. svoboden! Lahko ai išče delo, dočim je kulturno (miSljtnHkoi kjer hoče, prebere delo, kadar navezan na skupnost. Družba za hoče, in pusti delo, kolikokrat hteva od tebe, da živiš po njenih Koče. Ani ni to svoboda? pravili^ ne da ti pa nobene Baš ta svoboda je slepilo. Res ranclje za ^materialni obstanek, je, da je delavec v tem oziru ki je glavni pogoj za obstoje« svoboden, toda kaj pa ima od te standard civilizacije. Na dana*, svobode? Lahko pusti delo, in nji stopnji civilizacije je kapi. kaj ima od tega? Rezultat je tar glavni pogoj za obstanek, drugo delo s povprečno enakimi Toda kapital ni družaben, tem. pogoji. Lahko izbira leto za le- več privaten. Ljudje so v ved-tom, in kaj ima končno od te- nem boju med seboj za kapital, ga? Naj gre kamor hoče, po- iz katerega izvirajo vse a. vsod mora prositi dela; naj si vi j en jajce potrebščine in kom. izprosi delo kjerkoli, povsod ima fort. Moderni kapital poteka it prisilno delo. Ali je to svoboda? znanstveno apllciranega dela. Delavec je mezdni suženj, Kapital in delo, delo ui kapital ker mora v skrajnem slučaju 8ta neločljiva faktorja, kljub prijeti za vsako delo v svrho temu Je kapital lastnSna posa-svoje eksistence. Kapitalistični naezmkov in organiziranih po sistem mezdnega dela je prfsi- »ameznikov. ljeno delo. Delavec dela zaradi Iz tega poteka krivica, h plače, ne zaradi produkcije do- tega izvira mezdna sužnost brin. Delavčevi Interesi v kapi- Človek — delavec —- ki nimi talistični družbi so samo v nje- kapitala, se mora prodati one govi plači, ne pa v dobrinah, ki mu, ki ga ima; dati mu mon jih proizvaja. On mora delati, toliko in toliko svojega časa ii če hoče živeti tako kakor o*hte- svojo delovno energij t) zato, (h va družba od njega. nI . dobi od njega toliko kapiteli V tem je največja krivic*! To i**1®*0)' d* 8i ohfani živlJeW je mezdna sužnost. Človeška T? Je mezdna sužnost. Delava družba je v teku razvoja svoje n\ svoboden, ker m gospodi civilizacije priklenila postfraez- Mojega dežnika na gotove predpise, kako Delavec bo svoboden, kada mora živeti, da bo prav živel. Ti postane materialna stran življi predpisi (zakoni, moralični na- nja kolektivistična s podruža zori) so kolektivni aH — vsaj bljenjem kapitala, ki služi pro teoretično — veljavni za vse izvajanju dobrin. To mora pri enako. Kulturna stran življenja ti — in pride, ko bodo vse ekc je kolektivistična, dočim je ma- nomske panoge življenja stooc terialna stran, ki je najvažnej- »totno industrializirane. "Bil sem sa ministranta r Farrell-Sharon, Pa. — Bilo je leta 1909, ko ml je oče ob nek priliki rekel: "Sinko, pojdi po svetu, saj vidiš ssm, ds ti ne morem kruhs dati, kajti sam sem lačen. Pomagaj si kakor veš in znaš." Podala sva si ro. ke, po licih so pa zdrknile debele grenke solze. Voščila sva srečo pa zdravje In se poslovita — zs vedno. Odšel sem v "obljubljeno deželo", kjer se je moje mučno življenje spet pričelo, osiroma se je nadaljevalo. Ustavil sem ss bil najprej v Lorainu, O., in Um iskal dela. Imel sem vesele ure pa tudi žalostne. Rad sem zahajal v veselo družbo in postal sem prijatelj piva in vina ter izpil čašo Življenja do dna. v kolikor se pač da o tem govoriti pri mladem delavcu. Spoznal sem se bil tudi i gospodom Ukratnim župnikom, ki nI bil prijatelj žensk kakor oni poliškl fsjmošter. peč ps je ljubil pijs-ča Bil sem sa mlnlstraaU; latinščine v to itvrfeo me js kms-lu nsučil. Učil me je latinščino tako-le: Vile ae imenujejo latinski vilscijus, ŠUls fttakljiis. grablje grablius, vino vinncius. In Uko 'taprej. LeU 1914 na Varnih duš dan svs se s gospodom Uko Listata mdniitva Cleveland, O. — A. R. — V Vašem opisu potovanja v Ameriko najprej omenjate dva tovariša, potem pridaste Še tretjega, a nazadnje jih reducirate in se okorajžite. da kar sami potujete v "obljubljeno deželo". Logika! Držali bi se bili enega števila, resničnega, pa bi se z lahka izne-bili protislovij; izšli bi iz zagate mnogo lažje kot ste ob prihodu v Clevelandu iz "bitke", ko so vas tamošnjl paglavci s kamenjem pozdravili. Iz tega sledi, da sta Vi sami "mačko pretepir, in od Vas je odvisno, če se še kdaj povrne. — Lep,po«|rav! Radie?, gaas. — J. D. — V Vaši zadevi se lahko obrnete na Umkajšnjl carinski urad, ki Vsm bo dal zadevne podatke. Csrinske cene se ftpremlnjsjo od časa do Čaaa, zato se morate informirati na pristojnem mestu sami. — Pozdrav! Wankoe, Mon t. — j. F. — Naslov doktorice je: Dr. RachH-le 8. Yarros. 5000 East End ave., Chicago. III. — Pozdrav! Krajrn. Pa. — J. V. — So-rodnico iz sUre domovine lahko sem dobite le potom kvote. Prošnjo naj takoj vloži, da čim preje pride na vrsto. Izvenkvotncga načine zs njo ni. — Pozdrav! AN fteMš snatl pravilno pisati la HUtl slovensko? Nam« si katero Je In inui sa prodaj a. N. P, |. Fašizem jaže Slovence (Isrirno.) Trst, sredi januarja 1929. Vrgli so se na naša društvi Pred socialnim zatiranjem J*h opuščali, pa četudi so bi! stopa vedno narodno zatiranje. ™goče ^f**^fj1 Tega smo se zavedali koj od Se v slovenskih "vižah sluti] početka, ko smo bili" pripisani nevarnost in tudi to se prep< Italiji. Vemo dobro iz zgodovi- vedali. ; SaJ je gotovo še «p< ne, da država svojo novo pri- minjate koliko jih je bilo an dobljene manjšinske narode t r*nih ker so prepevali slovel najprej narodno uniči, da jih P<»«». Aretiranih in obsoji tem lažje jaše in izkorišča. In ?ih radi P"*1 državnosti - ti ko smo po svetovni vojni po pravljo tekim zl< raznih mešetarjenjih zapadli čin°nJ • ^ Italiji, smo vedeli, kaj nam je YJ«*« M]' 80 v pričakovati. Vedeli smo, da se secih r^pustili vsa naša dni bomo morali silno boriti za svo- tva» ,naAi 8e ™ra je pravice ali pa nas bodo za- popolnoma udati ali pa iti v jij trli z nasiljem. t> I ' no Italijo, kar pomeni dejansl ' » i ^ , i v pregnanstvo. Krščanski nan ®?xleU 1:92J:„k018euJ?H8e8t? ki se je edini še smel učiti prvič novoizvoljeni italijans^ fliovenščini v šolah, se je mor parlament, v katerega smo tudi m y fftrovže oz v cerkv Slovenci in Hrvatje iz zasedene- £ kvah 80 nftie duhovn ga ozemlja poslali pet evojih £e f deco preganjalI. z* nar0, poriancev je italijansk kralj , . d 80 iAle na vr8, Vittorio Emanuele otvoril zase- gogpodarske organizacije, zla« danje in irjav jal svečano, da S^aE zadruge, ki so tvori bodo manjšinski narodi uživali lavno moč sl*v;ncev v Pr enako vse pravice ki Jih uživa- ■ Qrju Kar je bilo inteligen( jotudi domačini. Celoveč svo- medJslovenci g0 morali pred m SLTi '"Jem ali bežati v Jugoslavi. pravic kot lastn m starim drža- ali d ^tedne države ali f vljanom. Obljubili so, da se bo- 80 bm konfinIrani na otokih. t^nirZTh H o^nišPi° Edi"° k*r * S,0VenCem i mednarodnih zakonih o manjši- ^^ je bU glovengki tisk, I ■■■•I '•"■♦r je bil v Primorju zelo raziirjei Mi amo dobro vedeli, da jm te vsak n. pr. pozna žensko revij samo besede, ki jih ni fteb* j* "Ženski svet", ki se tiska v v mati resno, ker so bile.itfnav- gokl nakladi do 7000 izvod« sko izgovorjene. Potrdila so kakor se tiska silno malo *l< nam to dejstva, ki smo jih,kma- venskih revij celo v Slovenij lu nato preživljali. V istem ča- ^ jjgt je ithajal v Trstu. Dal; au, ko so nam v parlamentu in pozna vsak Primorec tssop vladi obljubljali vse mogoče pra- dnevnik "Edinoet", ki je iihaji vice, so nam požigali naše na- v Trstu. Poleg tega je izhajal rodne domove, plenili so naša fe ceia vrsta časopisov v Italij premoženje oboroženi fašisti, plašnih v slovenskem sli hrva vladale so bombe in granate, sa- kem jeziku, in to politični li»t mokres je diktiral sodbo sodni- gospodsrski, nabožni, poučr kom proti osumljenim nezanes- leposlovni itd. 2e leta 1927 ljivim Slovencem, fašistična di- oblast ustavils izhajanje li*1 ktatura je divjala preko nas in "Novice" z motivacijo, ds H poteptala vse, kar je bilo slo- po dvakratnem opominu » »tr venskega. Požgali so cele vasi in n| oblasti preneha izhaj»< ljudstvo razgnali ali zaprli. To "Novice" so dvakrat zaplenili je rodilo med Slovenci razumljiv B tem je bil udarjen pečat n upor, ki je tlel v njihovih nje; prepovedali so jih. Ostal srcih, upor proti duhu fašiz- slovenski dnevnik "Edinost"J ma. Tudi fašisti sami so .o- ps so gs Isni meseca septemb pazili, da je treba začeti zatem enako ukinili. Potem so pref s sistemstskim zatiranjem na- vedeli pred kakim mrwc( rodne zavesti, da je treba pred- "Goriško stražo", s še vedno vsem mladino pridobiti. In vrgli osUlo polno časopisov in rev so se na šoletvo, ga poitalijanl- pisani v tanlčevsnem *loV< zirali, začeli preganjati naše u- skem jeziku. In ti lifti se pt» čiUlje in Jih premeščati na jug. Uko oprezno, da jim niti « w preganjali so duhovnlke-Sloven- gimi zakoni niso mogli pnt> ce, skratka vee aparat je bil na živega, po drugi strani p* nogah, da polagoma zatre vse bili tudi listi nepolitični. "> ksr diši po slovenstvu. In ko Je bilo lahko najti vsrokov n fašizem prevzel vso absolutno katerih bi jih prepovedHl oblast nad državo, sg vse U nasilne metode in preganjanja u-zakonili In tako ao vsa preganjanja in krivice, ki se vrše nad Slovenci. Izvršena "po zakonu". --- . Iz vseh uradov ie iaginil slovsn- vlsčevsl preko novega leU; ski jezik, narodne* našega šol- daj namreč Je stopila ta nsr stva ni bilo več. A to jim je bilo ba v veljavo. In ker odg""* še premalo. , (n»ij« m g. atreaU so ei izmislili ukano: odjro uredniki morajo biti vpi»»" nekem eesnamu v fašisti"" novinarskem sindikatu. Ts « dikat pa je vpieaaje nalašč pOSPELJEk, 1L FEB LOKALNA STAVKA NA POLJU TRDEGA PREMOGA. rasprave — ae bo gibal po vsej verjetnosti bolj v terapevtič-nem um« van ju tclesno-duševne celote negd v nadaljnji specializaciji. Zdravilstvo bo umno is-rabljalo vsa Isaledke modernih medicinskih raslskavanj, ne bo pa tako kot doslej nedostopno sa tisočletja staro, na iskuinjah leteče zdravilstvo, ki so nam ga sapustill kot dedščlno prejšnji rodovi. Kakor vedno v takih primerih, se tudi pri reakciji soper dosedanjo uamerjenoet medicine giblje nihalo nekoliko prenaglo in preveč na Široko, dokler ae ne vneee v pravilno nihanje. Po fantaatični, nesnanstvenl medicini je nastopila hladna, mehanična medicina; lahko bl se sgodilo, da bi šel aedanjl preobrat zopet preko pravilnih moja k drugemu ekatremu. To snanje je aamo odraz današnjo krize avetovnega nasora: po rasočaranju s plitvim materija-listično - mehaničnim pojmovanjem sveta nastopa vae polno struj, ki silijo predaleč v idea-llsem. v nekritično sprejemanje nekritičnih idej in gesel. Tudi na medicinskem področju je nekaj ljudi. ty,bl najrajši savigli ekzaktno rasiakavanje in usme-rili zdravljenje v nekako "u-metnost", kjer bl odločeval Čut,, To je. kaj pa da, abotno ln o ljudeh te vtite nI treba Izgubljati beaedi. Nova medicina* kakor ae v poalednjlh desetletjih kristalizira čedalje jasneje, hoče biti mnogo* obsežnega od prejšnje: dočinrso prej sanemarjall duševne sile v Človeku, skuša biti sedanja smer enako pravična bolnikovi telesni ln duševni plati ter preganja bolesen v vsej bolnikovi psihofizični celoti. Slej ko prej pa bo pri vsakem zdravljenju najpoglavltnejša skrb, da dobi zdravnik, ki pozna človeški organlsem do največje podrobnosti, pravilno diagnozo. Bolezni pa ne bo mogel "občutiti" marveč Jo bo moral izslediti in dognati s vsem svojim znanjem ln s vsemi preizkušenimi pripomočki, ki so mu na razpolago. izvajanja dr. Venzmerja ao zanimiva tudi za vsakega lajlka, zato smo jih prinesli v izvlečku, izpustili smo zgolj nekatere bolj specialne podatke, ki ne bi bili umljlvl brez daljšega obravnavanja. Zanimiva so tudi zategadelj, ker pričujejo, da se Že i v medielnl opata obračan z mate-rijallstlčno • mehaničnim svetovnim nasorom, ki so nanj preveč prisegali prosvetljenct druge polovice 19. stoletja. Tudi v drugih i tri rodni h vedah Je položaj podoben; vsi Čutimo, da Je spoznanje reanlbe o svetu In življe-nju znatno boli zapleteno nego ae zdi prsgorečlm vernikom kakšne doktrine, naj si bo le-ta znanstvena ali verska. Kompantja je skušala opleatt ru darje na zaalužku. POLITIČNE NOVICE. (I trimo.) Beograd, 16. januarja 1929. Včeraj je imel ministrski svet ejo na kateri je finančni mini-ter Sverljuga poročal o sestavi odočega proračuna. Sklenili ao ledati na to, da bo ta proračun nnjSi kot ga je prejšnja vlada estavila in sicer da bo za pri-liino 20(/o manjši. Dalje bo linister dal raznim ministrom avodila po katerih naj sestavi- 0 proračune za svoj resor. Pravosodni minister dr. Srskič 1 je sprejel načelnike svojega linistrstvs in se posvetoval ž jimi posebno o sestavi bodoče-a državnega sodišča, ki bo ime-, gvoj »edež v Beogradu ter bo upravljalo o vseh protidržav-ih krivicah cele drŽave. Stav-eni so tudi že predlogi, kateri retniki naj pridejo na ta meta. — Uredbo o tem sodišču je linistrski svet že sprejel in stote dni v veljavo. Temu sodišču, ki bo sodilo sa-io prestopke po zakonu u zašči-države, so nekatera sodišča Jo Istopila preiskavo in razsodbo ekaterih slučajev. Tako je iz ovega Sada poslalo sodišče že u obtoženca, ki ju bo sodilo to redno sodišče v Beogradu. E-iko je sklenilo tudi ljubljansko idišče. V Ljubljani so stali •ed sodiščem na razpravi štir-i mladi fantje, osumljeni, da i meseca novembra 1926 delili ) mestu prepovedane letake s ■otidržavno vsebino. Bilo je 113. novembra, ko je skupina ikih 50 mladih ljudi-delavcev ikorakala v mesto iz predmest-i, demonstrirala in kričala. Sporna so tudi delili letake, radi iterih so stali včeraj pred ljub-anskim sodiščem 4 omladlnci. >j v začetku razprave je sta-1 pravdnik predlog, da se vsi isi odstopijo državnemu sodili v Beogradu, kamor po norci zakonu spadajo. Sodišče je predlog sprejelo ln sklenilo stopiti zadevo belgrajskemu žavnemu sodišču. Tako Jbodo toženci prepeljani v Belgrad, er jih bodo sodili. Poleg ne-ij Mariborčanov, ki jih bodo di poslali v Beograd radi tiho-pljenja prepovedane literatu-, so to prvi Slovenci, ki bodo išli pred to novo, beograjsko dišče. Novi minister po^te in brzo-va ter namestnik zunanjega nistra dr. Kumanudi je vče-j v prisotnosti predsednika ide generala Zivkoviča položil isego, nakar je odšel v zuna-e ministrstvo, kjer je prevzel »or. Obiskal ga je italijanski slan i k Galli in se razgovarjal njim o podaljšanju prijatelj-e pogodbe med Jugoslavijo in tlijo. Besedilo te pogodbe mo-biti gotovo do 21. januarja. Prosvetni minister je odpustil iko število nekvalificiranih nih moči na srednjih šolah, ki »o polotili diplomskih izpitov, prečanskih krajih je odpušče-18 s u plen tov. Za svoje uradne v ministrstvu je izdal stro-nar.-dbe. V srbskih pisarnah *J<> navado, da sluge kuhajo uradnike turško kavo. To je "J minister prosvete prepove-. kakor tudi privatne obiske pisarnah. Pripravlja se nada-1 nov /.akon o enotnem šolstvu celo državo. Ta zakon bo v rtvu Htari srbski šolski zakoff. l*>do z malenkostnimi spre-Unbami razširili na celo Jugo- 1'otemtakem bo Slove-* ki ima najboljše šole že If-Avmrij«, navezana na zakon, d katerim je živela Srbija s Jjimi 25', analfabetov do ajih let. iHmojila se mudi v Beo-M« zastopnik Rotschikiove hM z I'»n do na Robert Por- 1 Izjavil je, da je prišel 2*'ti razmera, dasi ae pozna "" a (ia jih "doma" še nikoli Zlasti da pozna aeda-J* ministra za finance dr. »'ravl. da pa niso bili *> l»"u«'eni o vaem, zlasti fl- in bankirji so preje-" Uka uročila, da niao mogli jj*ti naši državi. In U etmo- 2 je Mk glavni J: ds še al bile ritajsas « katera ae je pogajal f»sasM mlnMer Dalje pravi Por-J ie treba sdaj ustvariti **fcr<, h upanja la imeli bo- Scranton. Pa. (F. P.) — Pri Glen Alden* Coal kompanijl Je sapoalenih 9,000 rudarjev. Polovica teh rudarjev Je na stav-ki. Rudarji so seatavkail, ker niso mogli doseči pravice sa skupino Tudarjev, katero je kom-penija skušala oplestl na saaluž-ku. Stavko je razglasil Glavni pritožblnski odbor Glen Alden kompanlje.proti nasvetu odbor-nikov prvega diatrikta rudarske organizacije. Ti ao avetovali, naj se apor isravna s pogajanji ln posredovanjem. Keyee apoen an krivim podkupovanja. Los Angeles, Cal. — Asa Keyes, ki je bil 25 lat pomožni In potem glavni distriktni pravdnik v Loa Angelesu, je bil 8. t. m. pred sodiščem sposnsn krivim prejemanja podkupnine. Z nJim vred sta bila spoznana krivim dva direktorja bivše Jullan Petroleum Co., ki sta sleparlln ljudi, toda s pomočjo Keyesa jo bila obtožnica napram njima zavržena. Proti Keyesu so še druge obtožbe enakega značaja. Keyes je tudi potlačil obtožnico proti znani razvpiti prldlgarlel Aimee Semple McPherson, radi katere Je v kaši tudi sodnik Car-los, ki je dobil ud nje 18*00. Le-po aodlžče v toplem Los Angelesu! Ženska ubita na križišču. Kendalvllle, lnd. — Mrs. Da-nlel Lower J s bila v četrtek ubita na bližnjem križišču od vlaks Pennsylvanske železnice, ki J« treščil v avtomobil, v katerem «s Je vozila s svojim mošsm proti domu. Njen mož js dobil le ne-snatne poškodbe. IgMH' oropala banko. Detrolt, Mleh. — V tukajšnjo Miehlgan State banko je v petek vstopila neka ženska, Ustrelila kroglo, ki povsroča solze, v blagajnika Thomas WitkowskiJa, pograbila $t,000 In pobegnila v avtu. ki Jo Je čakal pred po-slopjen banke. Policaj obstrelll kavarnarja. Chjoago. — Policaj Alber' l>wyer s postaje Rogers Park je bil v soboto aretiran na obtošbo, da Je v prepiru obstrelll ln nevarno ranil John BpjrleJa, lastnika kavarna Roasmund, 8802 Broedway._ Požar v stanovanjskem poslopja. Chleago. — V soboto ajutraj je nastal ogenj v stanovanjskem lioslopju na 7841 Kastlake s ve. V poslopju js stsnovslo 80 družin, ki ao as arečno rsšlls iS goreče hiše. ftkods ae ceni ns več tisoč dolsrjev. Bivši mornartčal tajnik Dmby umrl. Detroit, Mich. — Edwin Dsn-by, mornarlčnl tajnik v Hsrdln-govem kabinetu, ki Js bil s drugimi vred zapleten v teapotdom-ako koruiicijako afero, Je v petek naglo umrl v tukajšnjem Whlt-tler hotelu. Njegova žena ga Je našla mrtvega v postelji. Zade-la ga je rrčna kap. »mmmmmmmma^^mm.^m^mmmmmmmmmmmfmmmmmt RAD IM IZVISDKL. kje ae nahaja Peter Pershe, do-ma Is vaai Radenci, fara Stari Trg Polena. Od mene Je odšel še leta 1922 Is Gsrson Lak«, Minil., In od Uatega čaaa nisem všč čul od njega. Hvoječasno se ie nahajal v Calumetu, Mich. Prosim rojake. kdo ve sa nJega aedaj In kje ae nahaja, naj ni i MagfftHI to nsznsniti sil ako |od*oti aamVltal U oglas, naj ae riemudom prflevl na moj naalov: Amonija Flllpčlč, P. O. Bos 482, Ceraon Lake, Mina.—(Adv.) FAftIZKM JAAE SLOVENCE, (Nadaljevanja s I. strani.) uredniki naših časopisov In revij niso bili vplasnl v ta seznam, so prspovsdsli liste In revije, Tsko je fašizem s enim mahom zadavil ves naš tisk; zdaj nimamo niti enega lista, ki bl pisal v našem Jeslku, Celo nabožni Usti kakor "Zbornik svečenikov sv.!Pavla" in "Jaselce" so bili prepovedani, daal Js papež pred mesecem izjavljal, da ljubi Slovence v Italiji in ho skrbel zanje kakor oče. In to ao liati, ki so aamo čisto nabožni, klerikalni, a jim vendar ni dano Živeti v drŽavi dveh carjev, papeia In kralja, v državi, kjer Je rezidenca Krlstueovegs na-meatnlka na zemlji. V celi Italiji na izhaja niti en alovenaki ali hrvaški Hat, na političen ne goepodarskl ne nabožni, zadnji znak narodnega alovenakega življenja Je zatrt. To ao aadovi desetih let,~kl amo Jih preživeli žs pod ltaliju. Donet let, In lz krepkepS^alovsn-akegs življenja na Pfimorakem ao oatale aame razvalin«*. Nikjer niti mslega sledu 4 prejšnjem življenju. Z nasilno t<>ko ao razbili obraz našega Pri morja ... Priglaii naj ae Frank Purlan, -dnjlkrai sem čul od njsgs h Ironton. Minn.. še meaeee oktobra 1927 in potem nič več. Prosim rojake, če kdo ve aa njegov M-danJl naalov In kje ae nahaja, naj ml to sporoči, ako bo on aam čltai U oglas, naj se ml prijavi na »podaji naalov, ker je š« •krajni čas satu: Mr. Andraar ko«tciir, K O. Bos 402, N, Hit-blag, Minn.—(Adv.) Chicago. * lani illinoieke državne delsvske federacije imeli U dni volitve, v katerih sta bila ponovno Izvoljena John VValker kot predaednlk in Vle-iur A. f)lander kot tajnik orge-nizarije. Walker Je dobil NOJM-I g\*m>\, Olender i*s 74.704 No-lian nI imel protikandidatov pri volitvah. «.00, ZAKON BIOGE-in PATER MALA VEN Kak« M lahko propM svet? fte milijon milijonov let žlvlje-njo na zemlji. — Odkod lahko pride katastrofa po mnenju učenjaka E. E. Fournlerja d* Albea. Tajnik briUnske kraljeve družbe air James Jeana je nedavno v javnem predavanju poudaril, da človeštvo še* lahko ti vi na zemlji milijon milijonov let. Ako bi pa ie nastop« konec sveU, bi to ne bil konec zemlje, marveč konec aolnca, ki bi izgubilo zvojo ogrevajočo moč, svetlobo in toploto. V tem primeru bi samo prenehalo življenje na naši zemlji, bil bi konec človeštva, nikakor pa ne konec zemlje, ali celo konec sveta. Za lepe milijone let za sedaj zemlji ne preti nikaka nevarnost, ako ae ne bo javil od drugod sovražnik, ki bl atregel po življenju zemlje ter njenemu rsstlinstvu in živalstvu. Na srečo doslej takega sovražnika ni na obzorju. . Pred več sto leti je že La-place matematično dokazal, da je solnčni sistem stalen ln da rte more nikoli razpasti sam od MM be. Katastrofa bi morala priti tedaj izven solnčnega sistema, iz vsemirnega prostora. Iz one neizmerne praznine, ki je niti svetlobe ne more prclotetl preje, nego v štirih letih. Ni sicer izključeno, da bi kaka neznana zvezda znatne velikosti začela krožiti v bližini našega solnčnega sistema ter bi v bodoče tudi prodrla v njegovo območje in povzročila katastrofo. Da bi pa lahko učinkovala katastrofalno, bi morala biti mnogo kompaktnejša nego katerikoli izmed kometov, ki smo jih zemljani doslej imeli priliko opazovati. Udar zemlje s takim telesom je tedaj tako neverjeten, da ni vredno računati a to možnoetjo. Nevarnost pa bi lahko nastala v drugi, posredni obliki. V astronomiji obstoja stsr problem, ki je bil šele nedavno razrešen. To to tako zvani problem treh teles in se tiče gibanja znanih mss, spremembe pozicij in hitrosti. Ker v danem primeru poznamo veličino teles, jim tudi lahko določimo položaj za kakršnokoli dobo v bodočnosti. Daai je že znani matematik Sundman iz Heleing-forsa izumil končno rešitev tega problema, je ta rešitev vendar tako dolgotrajna, da se v praksi skorsj ns da uporabiti in astronomi sami priznavajo, da jim ni mogoče t gotovostjo napovedati tek telesa, ki je podvržen privlačni styi dveh dru-gih teles znatnega.obsega. Vendar nas ta probjsm ne sme vznemirjati dokler gre zs nsše glavne sosede. Mfd Marsom in Jupitrom pa je neksk zastor, sestoječ iz tisočev planetov, iz- PROB.V,!®* mm^^mrnmmšmm^m med katerih ima večina manjši premer nego 100 milj. Ta drobna telesa lahko pridejo v nered, tako da nihče ne more reči, kaj vae lahko rasvije iz zmešnjave. Manjši planeti imenovani asteroide, so nastali najbrž po eksploziji nekega večjega planeta, ki je krožil med Marsom in Jupitrom, ko je naša zemlja bila še zelo mlada. Vrte se v isti emeri kakor drugi planeti in ta okoliščina nam zagotavlja varnoet. Udar dveh takih planetov, ki bi se gibala v nasprotni smeri, bi ustavil gibanje o-beh, njih gorečo maso pa bi aolnce privlačilo nase.. Na tem potu bi te žareče razvaline dveh planetov lahko zadele ob našo zemljo ter jo uničile. Na srečo pa ni med asteroi-dami nobene, ki bi imela "retrogradno" amer gibanja, daai tak pojav v solnčnem sistemu ni nepoznan. Eden izmed najmlajših Saturnovih mesecev se giblje v retrogradni, t j. navad-nemu gibanju nasprotni smeri. Tudi osmi in deveti mesec Jupitrov in vsi Uranovi meeeci so retrogradni. Asteroida Hidalgo pa je naklonjena za 48 stopinj. Do manjših udarov prihaja ze-Iq šesto. Niti ena noč ne mine, da bl kak kamen, leteč v prostoru, ne zadsl ob zemeljsko atmosfsro. Ts pojave lahko o-pazujemo in jih imenujemo u-trinke. V Arizoni, USA, je u sadilna, ki ima skoraj eno miljo morski vrag (b aaglsAUas preval L M.) Ta vrtinčasti vihar nas je moral zajeti blizu središča; Wolf Larsen je bežal od njega proti jugu, naj prvo pod dvojim malim jadrom, na koncu pa pod golimi drogovi. Nikdar si nisem mislil, da more biti morje Uko razburkano. Valovi, kakor smo jih dotlej doživeli, so bili kakor majhni valovčki v primeri z temi, ki so merili pol morske milje od grebena do grebena in so se vzdlgovali, lahko rečem višje kot so bile naše jambore. Bili so tako veliki, da se niti aam Wolf Larsen nI upal ladije obrniti, daai ga je vihar gnal daleč proti jugu in od črede morskih psov. Ko se je tajfun polegel, smo morali biti precej na potu,' po katerem vosijo vsliki prsko-afriški pamlki. Tedaj pa smo se na veliko začudenje lovcev naenkrat znašli sredi morskih psov, druge črede sli ssdnjs straže, kakor so rekli; to js bilo nskaj jako nenavadnega. 8e-vsds smo apustili čolne v vodo in ves ljubi božji dan so pokale puške in se je vršilo neusmiljeno klanje. f Tisti čss ss js prigodilo, ds ss mi je prl-bližal Laseh. Bsš sem zapisoval koše zadnjega čolna, ko je prišel v temi k meni In mi dejal tiho: "Ali mi morete povedati, gospod Vsn Wey-den, kako daleč smo od obšle In v kateri smeri leži Jokohama?" Razveselil asm ss, ker sem vedel, ksj je Imel v mislih. Povedal sem mu smer — za-psdno-ssvsrovzhodno kakih petsto milj daleč. "Hvala, gospod," js bilo vse, ksr js rekel, ko je Izginil v temi. Drago jutro smo pogrešali čoln št S s Johnsonom in Lsachem. Pogrešali smo pa tudi vodne sodčke In skrinje sa živež z vseh ostalih Čolnov kakor tudi poatelji in mornarske torbe obeh mornarjev. Wolf Larsen je bil beeen. Dal je rasviti jadra in odplul bfoti zapadu-se-vero-vzhodu; dva lovca sta vrh jishlt jambor« nepre-iljhOgledi, kapi- staao pregledovala morje s dalj tan sam pa je hodil po krovu' kot razjarjen lev. Predobro js posnal moje nagnenje do ubežnikov, da bl bil mene poslal za opazovalca. Veter je bil dober, toda (spremenljiv; ampak najti tisti mali čoln na neizmernem sinjem oceanu Je bilo ravno tako težko kot iakati ši-vanko v kopici sena, Larsen je drvel na vso moč, da bl prišel med ubežnika In auho sem-IJo. Ko pa Je to dossgel, je križaril po morju sem petja, kjer je vedel, da morata v osi ti. Tretji dan zjutraj, malo po oaml pri. se je začul od Dlmača vrh jambore klic, da je u-gledal čoln. Vee Je drvelo k ograji. Is sapa-da Je vlekel močan veter, ki Je vzbujal nado, da bo poeta! še močnejši. Na od|vcterni strani ae je proti vzbujajočemu aolncu prikazovala majhna pika na morju In zopet Izginevala. O-brnill amo ladijo in odhiteli proti njej. Sire je bilo težko kot avlnec. Slabo ml je prihajalo. In ko aem vide) v Wolf Umenovih očeh zmagoslaven žar. ae mi je zavrtilo v glavi in po-laatila ee me Je neodoljiva želja, da bi ae vrgel nanja. Moji živci ao morali biti Uko oeUb-ljeni ob miall na naailje, kl Je čakalo l*acha ln Johnaona, da ae mi Je moralo v glavi zmešati. Zavedam ae. da aem kakor omamljen odM v medkrovje In da aem beS začel stopati po atop-nicah ns krov z nabito puško v roki. ko aem začul presenečeni klic: "V tistem čolnu jih je pet!" Ves slab in trepetajoč aem ae naalonil na stopnišču ob ograje in allAal, kako ao oetall potrdili veet opazovalca. Tedaj eo ml kolena odpovedala in zgrudil aem ae na Ua; bil aem so-pet pri zaveeti. toda kakor odrevenel ob mlali aa to. kaj bi bil akorajstorii. Ril aam pa en Bogu. ko eom položil Iz dna duše hvaležen Sko, kjer aem jo vzel, krov. in vrnil pu-nazaj na Nikdo ni opazil moje odsotnosti Čoln js bil Uko blizu, da smo lahko razločili, da je bil večji od lovskih čolnov in drugače zgrajen. Ko smo prišli bliže, so sneli jsdro, izdrli jam-boro, potegnili vesla v Čoln in ljudje v njem so čakali na nas, da pridemo bližje in jih vzamemo na krov. Dimač je bil splezal zopet na krov; in sUl je zrsven mene in se zsčel pomenljivo hehcU-ti. VprsšsjoČ sem gs pogledal. "No, U je lepa!" se je hahljal. "Kaj pa je7" sem vprsšsl. Iznova se js sahahljal. "Ali ne vidiš, kaj je Umle zadaj na dnu čolna? Nobenega morskega psa naj ne ustrelim več, če tisto ni ženske!" Pogledsl sem pozorno, vendar nisem bil gotov, dokler ae niso ns vzeh straneh zaslišali glasni vzkliki. V čolnu so bili štirje moški, a peU oseba je bila v resnici Ženska. Bili smo zavzeti od vznemirjenja, vsi rasen Wolfs Lar-sena, ki js bil preočito razočaran, da ni bil njegov čoln In žrtev njegove zlobe. Ko amo se jim približali, ao se vesla po-greznila v vodo in z nekoliko veslaj 1 je bil čoln ob ladij i. Sedaj sem šele dobro videl žensko. ZaviU je bila v dolg ulster, kajti jutro je bilo mrzlo; videl nisem drugega kot obraz in množino svIUorjsvih las, ki so se širili Izpod mor-narake Čepice na njeni glavi. Oči so bile velike, rjave, svitls, usU ljubka, občutljiva, obraz nežno okroglast, dasi js bil zagorel od aolnca in morskega vetra. Meni js bils kakor bitje z drugega sveU. Začutil ssm neko hrepenenje, da bl iztegnil roko proti njej,' kakor iztegne stradajoči človek po kruhu. In daljt tudi še dolgo čaaa nisem vldsl nobene ženske. Zavedam se, da sem ss zamaknil, tako ssm bil sačuden, malone omamljen — to torej js bila Ionska? — da sem pozabil na sebe in svoje dolžnosti kot prvi mornar in nisem bil zrsven, ko so drugi poma-gsli novodošlsosm ns krov. Ko jo je eden mornarjev vzdignil v nizdol iztegnjene Wolf Larsenove roke, se je ozrla po radovednih obrazih in se naatnehljala ljubko, srčno, kot se samo ženaka sna nasmshljsU; ker šs Jtako dolgo nisem videl nikogar se amehljaU, aem že skoraj pozabil, da se more človek tako smehljsU. "Gospod Van Weyden!" Ob Wolf Larsen o vem glasu ssm se sopet ss vedel. "Prosim, odpelji damo dol v ladjo in poskrbi sa njeno lagodnost. Pripravi tisto prazno kabino na levi strani. NaŽeni kuharja, da stori vss potrebno. Glej pa tudi, kaj moreš storiU sa U obraz. Silno je zagorel." Obrnil se js »euljudno od nas in ssčel is-praševati nove ljudi. Vihar je bil sanessl čoln, daai Je eden možakov rekel, da je "grozna ara-moU", ksr js bila Jokohama tako blizu/ Čuden strah sem imel pred to šsnako, ki aem jo apremljal. Bil aem tudi neroden. Bilo ml je, kakor da bl ae sedaj prvič zavedal, kakšno neino, šibko bitje je šenaks. In ko sem jo prijel ss roko, ds bl Ji pomagal po stopnicah nizdol, ssfo bil iznenaden, kako majhne in mehke so bile. Bils Je v resnici drobna, nežns ženaka, s meni Je bila tako eterično drobna in nežna, da sem se v resnici bal, da ss jI roka sdrobl v mojem prijemu. Da sem iskren, vse to je bil prvi vtieek, ko Ae dolgo nisem videl ženske, nlU bil v njihovi družbi. "Ne trudite se prevšč aame," je ugovarjala, ko je sedla v Wolf Lsrsenov naalonajč, ki asm ga bil urao privlekel Is njegove kabine. "Možje, ki ao bili z menoj, eo davi vaak hip pričakovali, da ugledaj o suho zemljo, In ladje mora hiti ponoči v luki; ali m I aH te. da ne?" Njena preprosta vera v neposredno bodoč-noat me Je oeupnila. Kako aem Ji mogel po-jeaniti vee poleže j, dopovedati, kako čuden človek je kapiUn in vas ono, kar aem jas šote tekom mesecev dognal? Vendar aem odgovoril pošt is: v premeru. To jamo si je skopal velikanaki meteorit, ki je treščil na zemljo davno pred odkritjem Amerike in se zaril preko 1000 čevljev globogo. Nobenega jsmstvs nI, da ne pride do kake zmešnjave med asteroi-dami. ki bi imele za posledico u-sodno trčenje dveh asteroid z o-bratno smerjo gibsnjs. Asteroide so sicer v primeri z večjimi planeti majhne, vendar so zadosti maaivne, da bi lahko povzročile veliko katastrofo. Največja asteroida je Ceres, ki tehta 8000 krat manj nega naša zemlja. Ako bi se nje gibanje usUvik), bi se asteroida začela pomikati proti solncu. Nje hitrost bi stalno naraščala. Ako bi prišla naša zemlja slučajno v njeno pot, bi zadel Ce-obnjo s hitrostjo iztreljene rakete. Udarec bi bil Uko ailen, da bi bila vsa zemlja mahoma v razdrobljenem ognjenem stanju Ni treba še posebej omenjati, da bi bilo v tem primeru uničeno vse življenje na zemlji. Po nekoliko stoletjih ohUjenja bi zemlja morda zopet postala toliko trda, da bi se polagoma začelo razvijati življenje na nji. Naravno pa je, da bi se njena površina znatno izpremenila. NasUla bi nova gorovja in nova morja, po vsej priliki pa bi bilo več celine nego morja. Zemeljsko gibanje bi bilo bolj ekscen-trično in med posameznimi letnimi časi bi bile daleko večje razlike. •-, Ali |e iloveikl roš vaiea7 Li stvom, varuje pred starostjo in neizprostno smrtjo. Ploditev in smrt značiU za njo nepreSUno ae obnavljajoči vrelec nove moči, mladosti in nesmrtnosti. Vprašanje je, ali pa je vrsU ree večna? Ali se bo človeški rod do konca planeta oziroma življensldh pogojev na njem obnavljal z nezmanjšano silo? Ali pa čaka tudi človeško vrsto — prav kakor poedinca — v neizmerni dobi milijonov let sU-rost irt smrt? Pogled v preteklost prirode nam kaže, da tudi vrste niso večno mlade in da jih ne čaka trajen obstoj. Tako zvana pa-leontologia naa dovolj prepričevalno podučuje o razvoju vrst, ki si ga ne moremo misliti brez smrti nečesa, kar je bik> pred to vrst*. Mnogo vrst je že izginilo. Dejstvo je, da se vrste takisto sUrajo, Saj se sUra celo planet, ki na njem živimo. Seveda ae razvoj živih vrst odigrava v tako širokem časovnem okviru — v dobi milijonov let — da se nam vrste vidijo mlade, tem bolj, ker se nenehoma porajajo nova bitja. Kakor vse, kar je na svetu, je tudi življenje podvrženo izpre-membam: nič ni jsUlnsga in večnega. Rde starega modreca HerakliU "PanU rhei" (Vse teče!) velja v polni meri. Vse se izpreminja, ali tvar osUne. Dokler fizikalne razmere ne preprečijo Žlvljena na zemlji, se bo razvijaU tvar v najraznovrst-nejših oblikah. A tudi zemljo čaka smrt. (2. in S.) in podaljšanja Življenj eslo ŽELEZNIČARSKE &ALE IN DOVTIP1. i.ofuiukter in kralj Nekega dne se je vozil v vlaku William Vanderbllt, predsednik *euryoržke centralne Železnice. (ondUktcr je lepo pregledoval ' (arte, a ko je prišel do Vander-bilU, je samo pozdravil in nadaljeval s pregledom kart. Van-derbilt ga je opazoval in iznena-da poklical.k sebi: "Čemu niste zahtevali ed mene karte? Vaša dolžnost je, pregledati vsakemu karto, bodisi že U ali U. Brez obzira." Kondukter je mirno poslušsl In potem zahteval od Vanderbil-U karto. Gospod Vanderbilt ae je nato malo umiril in pričel iskati karto po svojih žepih, a je ni koj našel. "Malo hitrejše, prosim, ja?" ga je začel priganjati kondukter. Vanderbilt je ves osrsmočen, rdeč v obraz, moral priznati, nima karte pri sebi. "Ker pa ste vstopili v . bree vozne kart«, morate predpisih plačati dvakratno i nino in prosim, do mi jo nate te," ga je pobaral kondukter pomolil dlan pred Vanderbih Moral je našteti.—Lepa z« ba, le bogve koliko je resnih nji. NAfi ZASTOPNIK. Naš potovalni zastopnik ton Zidaošek iz Farrell, Pa., de obiskal naše naročniki druge rojake in nabiral n« nino za list Prosveta, prod knjige Književne Matice S. P. J. Torej ga toplo pripor mo vsem članom in drugim jakom, da mu gredo na rok pomagajo pri agitaciji za Proaveto. — Upravitelj P| Godina. svoto $6.30. Dsnes se že najširši krogi zanimajo za vprašanja pomladitve šanja Življenja. Ti ovni problemi so v naših dneh popularne j ši od vseh drugih bioloških vprašanj. Nedavno umrli kirurg G. Perhes je napisal razpravo, ki v nji hladno premotriva, kaj je prirodni namen življenja poedinca in človeštva fn kako daleč segajo možnosti >(da se človek zavaruje pred tem, kar neizprosno čaka vsako živo edinico; pred smrtjo . Ljudje smo del prirode, v nji živimo in po njenih zakonih se ravnamo. To je dejstvo, ki se ne da zanikati. FotemUkem se usoda naše telesnosti ne da, izločiti iz splošne usode vsega pri rodnega dejanja in nehanja Končnega, absolutnega cilja prirode ne posnsmo. Vse njeno bitje in žfyje pa nam kaže, da ie poglavitna naloga vsakega živega bitja: ohraniti življenje na tem planetu in obvarovati avojp vrsto. Tudi človek kot pri-rodno bitje živi v U namen: nagon ploditve in nagon hraniti se sU njegova najjačja instinkta. Prvi stremi po ohranitvi vrste. Človek - posameznik umrje, njegovi otroci žive dalje. Tako se vrsU nenehoma Širi in vzdržuje v večni menjavi življenja in smrti. Nagon hraniti ss, je dan posamezniku sa to, da lahko isvrži prvi namen. Ni razveseljivo dejstvo, ds prirods na possmesnika in njegovo o-hranitev ne poUga posebne važnosti, toda s prlrodoslovnegs vidika je tako in nič drugače. Poaamezen človek je že s roj-stvom obsojen na smrt: pri roda mu da moč, lepoto, duhovitost, a njen pogUvitni namen s njim je aamo U: da zapusti potomce. Ko izpolni to nalogo ozi roma prekorači rok, ki mu ga je določila za ta namen, je njegov edini cilj — smrt. Pri roda nima nadaljnjega Interesa na njegovem obstoju. Tako je v vsej prirodi; pri drugih bitjih v znatno krutejši4 oblik! nego pri človeku. A tudi človek ni izvzet is splošne ueode, zato so poizku si pomlajevanja starcev s pre-cepitvijo spolnih žlez vsaj i biološkega vidika protinaravni Človeku J poodlncu je dana neka omejena neumrjoČnoet: svojih potomcih nadaljuje Življenje tudi potem, ko amft razbije pooo-do njegovega-osebnega življenja. To Je edina nesmrtnost snovi ali materije, pa tudi edino Jamstvo, da ss obvaruje vrsta. Smrt je potrebna tudi zaradi ekonomije v prirodi: kako bi živeli in es plodili mladi, če ne bi stari umirali? Celo med ra-sUinami vidimo enak pojav? sUra drevesa odnuro in ee po-auše, mlada bujao pogajajo kvišku. Priroda je poskrbela, da aUra ne jemljejo mladim tal In proetora: kemični proceai (tro-hnenjc) ia rasni iaeekti akrbe. da se truplo praJAnc*s živijo-nja čimprej odstrani. Mar ni človekova aeoda enaka? Tako es vrsU s sdinim pravim pomlajevanja«, a potom- IZVRSTNA PRILIKA Člani in Sanke S. N. P. J. Sedaj lahko dobite liet Prosveta vaak dan sa ene IsU ln knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, nedno $5.00-ako nam pošljete brez odbitim AU pa tri SLOVNICA, NEZIJEVtredna $1 TURA V KABARETU, vredna $1.60, skopaj vrednost $6.00 in dstftflik ProsveU sa eno lete sa svoto $6.30. To velja za člane S.NJ. sa vas steie in nova naročnike. Ne &ani plačajo $7.60. da bi te j« Lahko dobite pol leU dnevnik ProsveU la skupne] vrednosti sa $3J0 knjig, a. pr. JIMMT H1GGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE in HRBTENICO In INFORMATOR ako nam psHJete svoto $3.90. Neflaal pošljejo $440. AH pa sa $2.»0 pol leU Hat ProsveU in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.50. Vssk mora la naročila To vas vsljs sa stare la nove naročnike, poslati celo svete bres odbitka. Denar pošljite na upravnlštvo na nsslov: PROSVETA, 2667 So. Lawndals Ave, Chicago, IIL Pošiljam $ eeeeeeeee*eaa*aaaaaeeaee e (me eeaa*a»aaeeaaaaa»»ae#ea********eea®saaafaaaeeaaaeeeaeaaeaaaaaeeea#aaaaeeaeailkesesaeaaaa rVaBlOT ..........................i....................................... Država......... .........MM. M...M..... ....... CL društva. 1 t' 'ff' . rrrrr^rt Znižana cena knjig Književne Mati« SJ.P.J. Sedaj Je prilika, bratje In sestre, da sft vsakdo lshko naroči sne sli več knjig po zelo nizki ceni. Knjige so dobre, poučne ln morali bi jih Imeti v vsaki hlšL AMERIŠKI SLOVENCI—U knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih slik, js prijszna sa čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga vredna $6.00—sedaj .m......................m...............m. ............. _________________$1.50 SLOVBNBRO^ANGISSSA SLOVNICJU-izvrstna poučna knjiga sa učenje niflsUns ln rasnimi dragimi pojssnili, vredna $2.00—sedaj ............. J0e ZAKON BIOGENEZIJfc—U knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakone, vsebuje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.50— Sedaj H«t,MtM>W.mU.limM(M,UltM),MHI.,,,,,,l«,rt,Mj.,MI(MI.H(>N,M...,H.MIHM.«.MtM...".50C PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest is življtnjs ameriških * frančiškanov In doživljaji rojaka, vs&tfft prpcej slik, vredna $1.60— ................................................................ .50e ZAJEDALO—povest In slika skritega ^•nje slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.75—sedaj.... ee—aeeeeeaeaese*eeeeo»aeeeooeeeeaaeeeasaeeoeaeeeeeaaWW*» JIMMm HIGGINS—zanimiva in krasna povest, spisal dobroznani plsstelj Upton Sinclair, poslovenil L Molek, vredna $1.00—ssdsj________________&0c "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih s prologom In epilogom—mehko lOc • MM»HM«MMMHHHMMM.H.».HMMM TNFOMATOr*—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—celo priporočljiva sa Osne—stane samo.................... 10c Ta snHsna osna Je veljavna od 1. novembra 1628 fa 4e 1. aprile It2t. Odtrgajte U listek, priložite potrebno svoto v pismo In pošljite ns PR06VRA, 2667 & Lawndale Ave., Chicago, m. PrfloAeno vam pošiljam svoto $.--------kot naročilo zs sledeče knjig*: M...W.H.IIWIIIIH..M, ............. Knjige pošljite na naalov: naročnino sa liet ProsveU I $4*0, za pol lete $H0 in ne členi naročnino. (To velja izvzemši Chicago. Clesro aa knjigo lasa