03REDNJA 
iOrnŽNICA 
~; ELJE 
117936 
T 
........ . __ -
TUR!ZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije 
NAPOVEDNIK: 
R!Z 
• Japonski turistični trg v mednarodnem obsegu vse pomembnejši: Z na raščajočo vlogo Azije na svetovnem trgu je japonski turistični 
trg obravnavan kot četrt i najpomembnejši na svetu -za ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo .............................................................. 2. Stran 
• Turizem na pragu novega tisočletja postaja prava megaindustrija: Vrhovi najvišjih gora, globine oceanov in najbolj oddaljeni kotički 
bodo po napovedih WTO najbolj priljubljene in iskane destinacije za preživljanje počitnic v 21. tisočletju ...................................... 3. stran 
• Turizem in mediji: Direktorica za komuniciranje pri WTO o pomenu medijev v turistični promociji. ............................................... 4. stran 
• Zdravilišča - slovenski turistični adut: Naravna zdravilišča bodo letos investirala skupaj približno sto milijonov mark .............. 5. stran 
• Novosti iz domačega trga: MMGT finančno podprlo investicije v turizmu, nov portoroški družinski hotel, "Dobrodošli. Doma." se jeseni 
nadaljuje .................................................................................................................................................................................................... 6. stran 
• Sejmi in borze: Gibljive slike na novi sejemski stojnici CPTS ................................... ...................................................................... 7. stran 
• Zadnja stran: nove publikacije, črna pika, podčrtano, krst balona slovenskega turizma .......... .. ... ................................................ 8. stran 
Letala Adrie Airways odslej tudi v barvah slovenskega turizma 
Adria Airways je napisu ADRIA na svojih letalih dodala celostno grafično podobo slovenskega turizma -napis Slovenija 
z rožicami. S tem bo Adria tvorno prispevala k promociji Slovenije in njene turistične ponudbe ter tako k večji vidnosti 
in prepoznavnosti imena države Slovenije v mednarodnem okolju. 
S svojimi rednimi poleti slovenski letalski prevoznik zaenkrat povezuje Slovenijo s 17-imi kraji v Evropi, odpira pa 
vedno nove destinacije, s katerimi omogoča enostavnejši prihod evropskih in drugih turistov v Slovenijo. Družba 
aktivno sodeluje z Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem ter Centrom za promocijo turizma Slovenije, 
katerega predstavništvo oziroma informativna urada v Nemčiji, Veliki Britaniji in Švici delujejo v okviru Adriinih 
predstavništev. Sodelovanje se poglablja, skupni napori za povečanje števila turistov v Sloveniji pa so že pokazali 
rezultate, saj se je število turistov, ki so v Slovenijo l~tos prileteli z letali slovenskega letalskega prevoznika, v 
primerjavi z lanskim letom povečalo za sedem odstotkov. 
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je tako z Adriinimi letali v Slovenijo prispelo kar 43.500 turistov. Največ turistov 
je priletelo iz Nemčije, sledijo pa gostje iz Velike Britanije, Rusije, Izraela, Danske, Nizozemske, Švice, Španije in 
Turčije. 
Poletje '98: zmagoslavje turistov "vozačev" 
Raziskava CIRM-a, izvedena po naročilu italijanskega združenja hotelirjev FEDERALBERGHI ravno v času 
"ferragosta", je pokazala, da prihaja na površje nov turistični fenomen ob koncu tisočletja: vozaštvo. Avgusta se 
je namreč izkazalo, da je bilo samo 48% vprašanih v kakšnem letoviškem kraju, medtem ko jih je bilo junija in 
julija 53°/o. Zato pa je toliko bolj zgovoren podatek o dnevnih izletih v avgustu: kar 71% vprašanih je izjavilo, da 
so v tem mescu izvedli od 4 do 6 enodnevnih izletov, s čimer so seveda prihranili hotelske stroške. Predsednik 
združenja hotelirjev Sangregorio je ob tem izjavil: "Po teh podatkih bo poletni turizem izgubil kakšnih 2.000 
milijard lir (dobri dve milijardi mark, op.), ki jih bodo težko nadomestili turisti iz tujine, ki so se že tako navadili 
hoditi k nam v srednje-nizki sezoni." 
Smo v Italiji torej pred fenomenom vozaškega turizma in to kljub lepemu vremenu letošnje poletje? To pa 
vključuje alarmni zvonec v sektorju, katerega je že tako kaznoval davčni pritisk in finančno-kreditne omejitve, ki 
zavirajo konkurenčnost. 
(8. Bajželj) 
Ge! Je - SK!adlšče 
Per 
I I 17936 / 1998 
IIII III III III III III III I III III l l llllllll 1111111111111111 
5000006319,25 COBISS tD 
Komentar 
5TB - stičišče turistične 
ponudbe in povpraševanja ter 
mejnil< v še večji povezanosti 
slovensl<ega turizma 
"Do enajste ure so mi pošli vsi materiali v 
nemščini, v vsem dnevu sem imel dvajset resnih pogovorov, to 
je več kot v treh dneh letošnje borze RDA," je zatrdil eden od 
predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva, ki se je 
udeležil pete Slovenske turistične borze v Mariboru. 
V času sejma Gost tur je Maribor namreč tudi letos gostil 
udeležence Slovenske turistične borze, tokrat na novi lokaciji v 
Kazinski dvorani Narodnega gledališča v Mariboru, 
organizacijo letošnje borze pa je prvič ob podpori Ministrstva 
za malo gospodarstvo in turizem v celoti prevzel Center za 
promocijo turizma Slovenije, ki je pri izvedbi borze sodeloval s 
podjetjem As Asistent iz Maribora. 
Zanimanje za sodelovanje na delavnici oziroma 
celotni borzi je bilo glede na število prijavljenih rekordno, pri 
animiranju tujih udeležencev za udeležbo na STB pa so imela 
odločilno vlogo turistična predstavništva in informativni uradi 
Centra za promocijo turizma Slovenije v tujini. Več kot 50 
slovenskih turističnih podjetij iz vseh petih zaokroženih 
turističnih območij, ki jih je zastopalo okoli 80 direktorjev in 
tržnikov, se je po uvodni predstavitvi posameznih turističnih 
območjih na poslovnih pogovorih srečalo z 92-imi 
potencialnimi tujimi partnerji - organizatorji potovanj, 
potovalnimi agenti in prevozniškimi podjetji - in izbranimi 
novinarji iz Nemčij~. ltaliLe, Avstrije, Velike Britanije, 
Nizozemske, Danske, Finske, Svedske, Madžarske in Hrvaške. 
Minister Janko Razgoršek je borzi letos dal še 
poseben pečat, saj je vse udeležence v četrtek zvečer pozdravil 
na slavnostni večerji v Hotelu Habakuk, ki je bila priložnost za 
nadaljevanje med uradnim potekom borze navezanih stikov v 
bolj sproščenem in prijetnem vzdušju. S tem pa se program 
borze še ni zaključil, kajti borzo je nadgradilo dvodnevno 
študijsko potovanje po Sloveniji za okoli 90 tujih udeležencev 
STB. Poudariti pa velja, da je borzo podprl tudi slovenski 
letalski prevoznik, Adria Airways, s katerim je CPTS dosegel 
sporazum o delnem sponzoriranju letalskih kart za tuje 
udeležence, ki so potovali na rednih Adriinih linijah, poleg tega 
pa je pri izvedbi študijskega potovanja sodelovalo tudi drugo 
turistično gospodarstvo. 
Udeleženci STB so v popoldanskih urah obiskali 6. 
Mednarodni gostinsko turistični sejem Gost tur, ki je potekal od 
6. do 10. oktobra v Dvoranah Tabor v Mariboru, še posebej pa 
so se ustavili na sejemski stojnici Centra za promocijo turizma 
Slovenije, ki z letošnjo predstavitvijo na 230 kvadratnih metrih 
namenja več pozornosti tudi sejemskim predstavitvam v 
Sloveniji. Osrednja povezovalna nit sejemskega nastopa je bila 
letošnja akcija komuniciranja z domačimi javnostmi 
"Dobrodošli. Doma.", predstavitev pa je potekala po petih 
zaokroženih turističnih območjih. Sejemsko dogajanje je 
popestril animacijski program, ki je bil vsak dan posvečen 
enemu zaokroženemu območju, četrtek pa je minil v znamenju 
podeželja, prikaza kmečkih običajev, postavljanja kozolca, 
martinovanja, kulinarike in domačih vin. 
Osnovni namen te doslej največje akcije 
pospeševanja slovenske turistične ponudbe na domačih tleh je 
na konkreten in učinkovit način še tesneje povezati slovensko 
turistično ponudbo s povpraševanjem iz tujine. Slovenska 
turistična borza se je izkazala kot odlična priložnost za celovito 
predstavitev slovenske turistične ponudbe in navezavo novih 
stikov med slovenskimi ponudniki in povpraševanjem, cilj 
vsega pa je vzbuditev interesa pri novih tujih organizatorjih 
potovanj, turističnih agencijah in prevozniških podjetjih za 
trženje slovenske turistične ponudbe. Za ocenjevanje 
rezultatov je mogoče še prezgodaj, vsekakor pa so nam izredno 
pozitivni odzivi s strani slovenskega turističnega gospodarstva 
kot tudi tujih udeležencev velika vzpodbuda in zavezanost, da 
bo naslednja borza, ki bo že šesta po vrsti, še uspešnejša. 
i) dobrodošli r •.._., am<A ~ 
Franci Križan 
1 
hl 
C 
m 
TRGOV 
Japonski turistični trg v mednarodnem 
obsegu vse pomembnejši 
Z naraščajočo vlogo Azije na 
svetovnem trgu je japonski 
turistični trg obravnavan kot 
četrti najpomembnejši na 
svetu - za ZDA, Veliko 
Britanijo in Nemčijo. 
Japonci so v zgodovini zaradi svoje otoške 
odmaknjenosti le malo potovali, v zadnjih 
desetletjih pa je trend obraten. Leta 1980 je 
mejo prestopilo 3,9 milijona Japoncev, leta 
1990 11 in lani že 17 milijonov. Ocenjujejo, da 
bo leta 2000 po svetu potovalo že 20 milijonov 
japonskih popotnikov, v prvih petih letih 
tretjega tisočletja pa letno že 30 milijonov. Med 
razlogi za potovanje so na prvem mestu 
počitnice s 65,9 odstotki. Daleč najbolj 
priljubljen način potovanja so organizirani 
aranžmaji (tako potuje 70 % japonskih 
turistov), 20 % jih potuje individualno in 10 % v 
skupinah, potovanje pa najpogosteje traja 
5 do 7 dni. 
Nobena država z resnejšimi turisti · 
aspiracijami dandanes ne prezre pote 
japonskega trga. Nič č udnega, če vem 
Japoncev 127 milijonov (le nekaj o 
manj kot Rusov), da imajo najvi 
nacionalni proizvod na prebivalca n 
da v povprečju za pet do sede 
počitnice porabijo 2.480 USD. Za il 
država Jamajka je po sedmih letih 
obdelovanja japonskega 
mladoporočencev uspela povečati 
japonskih turistov s 1.300 na 23.000, pa 
Japonci porabijo za potovanje do 
karibskega otoka kar dan in pol. V povpr 
ostane Japonec na Jamajki 4 dni in tam pu 
2.200 USD, medtem ko turist iz ZDA v 8 dneh 
počitnic na Jamajki potroši 800 USD (letalska 
vozovnica v nobenem od obeh primerov ni 
všteta). Jamajčani so še izračunali, da porabijo 
za vzdrževanje turističnega predstavništva v 
Tokiu manj kot 1,5 % deviznega priliva, ki ga 
dobijo od japonskih turistov. 
Kdo na Japonskem potuie 
Japonski turistični trg loči naslednje 
potrošniške skupine: 
Mladoporočenci: njihov budžet je od vseh 
skupin najvišji (v povprečju 550.000 jenov 
oziroma 3.800 USD), od tega kar tretjino 
potrošijo za darila sorodnikom, sodelavcem, 
znancem. Največ se odločajo za romantične 
destinacije (Hava ji, Avstralija, Kari bi). 
Mlade ženske med 20. in 29. letom (tako 
imenovane "office ladies" - OL's): so 
zaposlene, samske, s sorazmerno visokimi 
dohodki in malo obveznostmi. Potujejo s 
prijateljicami in ljubijo svetovno znane 
destinacije (Italija, New York ... ), mondene 
hotele ter prestižne nakupovalne centre. 
študenti: njihov budžet je najnižji, radi 
potujejo v individualnem aranžmaju, odprti so 
za nove destinacije in avanturistična 
potovanja. 
Družine: iščejo predvsem sonce, morje in 
sprostitev (odločajo se za bližnje destinacije, 
kot so Havaji, Guam). Posebnost Japoncev je, 
da skupno potuje več generacij (babice, starši, 
otroci) in imajo najraje velike družinske (3 do 6 
postelj) ali povezane sobe. 
Seniorji: Japonci imajo najvišjo pričakovano 
življenjsko dobo na svetu (82,9 let), zato je ta 
segment trga vse močnejši in za Slovence tudi 
med najbolj zanimivimi, saj je njihova najbolj 
priljubljena destinacija prav Evropa (med 
državami prednjačita Italija in Francija) oziroma 
njene kulturno-zgodovinske znamenitosti. 
Srebrna generacija je za potovanje v povprečju 
pripravljena odšteti več, potuje pa lahko 
praktično kadarkoli v letu, tudi za daljši čas. 
Kdai potuieio iaponski turisti 
Zaposleni Japonci imajo letno na razpolago v 
povprečju 17,2 dneva za počitnice, porabijo pa 
le 9,5 dneva. Potujejo večinoma takrat, ko se za 
počitnice odloči njihov predpostavljeni. Trend 
je v postopnem podaljševanju tako 
razpoložljivih kot uporabljenih dni. 
Med tako imenovanimi sezonami, ki so za 
potovanje najbolj zanimive so: 
Novoletne počitnice: približno od 28. 
decembra do 5. januarja (oziroma teden dni 
okrog novega leta, ko večina podjetij ne dela). 
Med dvema šolskima letoma: od sredine 
marca do vključno prvega tedna v aprilu. 
"Zlati teden": približno med 29. aprilom in 5. 
majem, · raznikov 
več' 
V letu 1997 je Slovenijo obiskalo 2.564 
japonskih turistov (indeks v primerjavi z 
letom 1996 je 120), ki so skupno ustvarili 
6.082 prenočitev (indeks 108). V prvih 
sedmih mesecih letošnjega leta pa se je 
za Slovenijo odločilo 1.859 Japoncev 
(indeks v primerjavi z istim obdobjem 
leta 1997 je 131), Statistični urad 
Republike Slovenije pa je za to obdobje 
zabeležil 4.341 prenočitev japonskih 
gostov (indeks 123). 
Kako deluie iaponski turistični trg 
Turistični trg pozna dve poslovni obdobji in 
sicer od aprila do konca septembra in od 
oktobra do konca marca, za vsako pa se izda 
posebna brošura. Organizatorji potovanj 
(pozor - na Japonskem jih imenujejo 
"wholesalers", izraz "tour operator" se 
uporablja za lokalne agente v turističnih 
središčih, ki pomagajo izpeljati ture na 
domačem terenu) se odločijo za vključitev nove 
de~tinacije v brošuro šele takrat, ko je javnost 
prek javnih občil, knjig in druge literature 
dovolj seznanjena z destinacijo ter ko obstajajo 
primerne letalske povezave. Japonci imajo 
namreč na razpolago zelo omejen čas za 
počitnice in ga ne želijo izgubljati za pot, zato 
so za njih idealne direktne povezave. Ravno 
zaradi izrednega pomena letalskih povezav sta 
med največjimi japonskimi organizatorji 
potovanj obe vodilni letalski družbi. 
Zadnji čas za agresivno obdelovanje 
organizatorjev potovanj na Japonskem za 
vključitev destinacije v aprilsko-oktobrsko 
brošuro za naslednje koledarsko leto je do 
konca avgusta, kajti od začetka septembra do 
vključno prvega tedna novembra potekajo 
sestanki komisij, ki izbirajo destinacije. V 
obdobju teh sestankov so vse moči usmerjene 
v razpravljanje o obstoječih izbranih ponudb, 
zato se ne bo nihče ukvarjal s potencialnimi 
novimi ponudniki. 
Prvi stik je potrebno vzpostaviti z oddelki za 
planiranje, ki jih imajo vsi večji organizatorji 
potovanj. Eden od mitov o poslovanju na 
Japonskem je, da boste imeli opravka samo z 
moškimi. V oddelkih za planiranje, kjer se 
odloča o vključitvi novih destinacij, boste 
srečali predvsem ženske. 
Večji organizatorji potovanj (v oklepajih so 
navedena komercialna imena brošurr) na 
Japonskem so: JTB - Japan Trave[ Bureau 
(LOOK), ]AL - Japan Airlines QALPAK), ANA - Ali 
Nippon Airways (ANA HALLO), NTA - Nippon 
Trave[ Agency (KINTETSU). 
Kai lahko Japoncem ponudimo Slovenci 
Za ilustracijo sledi nekaj možnosti, ki smo jih na 
seminarju o promociji in marketingu v turizmu 
letos junija in julija v Tokiu "natresli" skupaj z 
japonskimi turističnimi strokovnjaki: 
Naravne lepote: Škocjanske jame 
(znamenitosti UNESCO World Natura[ Heritage 
so na Japonskem izredno cenjene) in druge 
kraške znamenitosti, obmorska in gorska 
letovišča, avanturistični turizem 0aponci so 
posebej izpostavili turno smučanje), 
zgodovinska obeležja in arhitektura, na primer 
dediščina Habsburžanov; 
Kulinarika: na primer jedi iz ajde, ki je na 
aponskem zelo razširjena, a je njena uporaba 
ejena predvsem na rezance; 
atske poti: vinske ceste (rdeče vino je na 
skem v zadnjih dveh letih pravi hit); 
ovanje: estetsko zaviti spominki iz naše 
dediščine, ki ne zavzamejo veliko teže 
ra v potovalnem kovčku (čipke); 
ni turizem: zaradi visoke stopnje 
arnosti in politične stabilnosti lahko 
služi za strokovna srečanja velikih 
podjetij, kot so Sony, Mitsubishi, 
ic itn. za Srednjo in Vzhodno Evropo. 
nski turistični strokovnjaki napovedujejo 
nadaljnje zniževanje stroškov za potovanje, 
adaljnjo zmerna rast potovanj srebrne 
generacije (starajoča se družba!) in samskih 
žensk (potovanje postaja vse bolj statusni 
simbol), družinskih potovanj z otroki bo več, 
vse več pa bo tudi potovanj v individualnem 
aranžmaju. 
Viri: Japan Trave/ Bureau Report '97, Statistical Handbook 
of Japan 1997, študija primera: promocija Jamajke na 
japonskem turističnem trgu in druga predavanja ter 
pogovori z japonskimi turističnimi strokovnjaki na 
seminarju Comprehensive Tourism II, Focus on Promotion 
and _Marketing, v Tokiu junija in julija 1998. 
Koliko potrošijo Japonci za 
potovanje 
V povprečju japonski turisti potrošijo 
361.000 jenov (2.480 USD), kar je precej, a 
kar 30 % manj kot leta 1990, ko je bila 
japonska ekonomija na višku (trend 
potrošnje je padajoč), od tega: 
- 188.000 (52,1 %) jenov za aranžma 
- 59.000 (16,3 %) jenov za izdatke v tur. 
središču (hrana, pijača, krajevni transport) 
- 96.000 (26,6 %) jenov za nakupe 
- (9,6 %) jenov drugo 
Najpomembnejše pri izbiri destinacije: 
1. naravne lepote 
2. zgodovinska obeležja in arhitektura 
3. kulinarika 
4. počitek in sprostitev 
5. nakupovanje 
Najpogostejše destinacije: 
1. Havaji 
2. 
11 kontinentalna II ZDA 
3. Koreja 
4. Singapur 
5. Guam 
6. Italija 
7. Francija 
Kako se Japonci v povprečju odločajo za 
destinacije: 
- 25°/o po prebiranju prospekta 
- 23% po priporočilu ali povabilu prijateljev 
in sorodnikov 
- 8% zaradi članka v časopisu ali reviji 
- 8% redno potujejo v določen kraj 
- 3% zaradi filma ali oddaje na televiziji 
- 3% po priporočilu potovalne agencije 
- 0,5% zaradi oglasov v medijih, tudi na 
televiziji 
- 20% drugo 
- 7% ni odgovora 
Pri manj znanih destinacijah (Srednji 
Vzhod, Afrika, Južna Amerika ... ) pa se 
odločajo takole: 
- 31% po prebiranju prospekta 
- 21% zaradi članka v časopisu ali reviji 
- 13% po priporočilu ali povabilu prijateljev 
in sorodnikov 
- 4°/o zaradi filma ali oddaje na televiziji 
- 4°/o po priporočilu potovalne agencije 
- 2% redno potujejo v določen kraj 
- 21% drugo 
- 5% ni odgovora 
Turizem na,,. 1 
pravamega 
Vrhovi najvišjih gora, globine 
kotički bodo po napovedih WTO 
destinacije za preživljanje p 
oceanov in najbolj oddaljeni 
najbolj priljubljene in iskane 
, očitnic v 21. tisočletju. 
Na pragu 21. tisočletja govorimo o 
turizmu kot pravi megaindustriji in še 
nikoli v zgodovini človeštva ni bilo tako 
poceni in enostavno priti iz ene države v 
drugo. Danes lahko 6.000 km letenja 
kupimo že za 299 DEM in obletimo svet 
v pičlih 50 urah. Neutrudni popotnik 
Jules Verne je za to potreboval 80 dni. 
Največji potovalni koncerni so v 
turistični industriji sprožili pravo tekmo, 
ki jo lahko primerjamo le še z 
računalniško revolucijo. Nova 
informacijska industrija bo še naprej 
spreminjala turistični trg, le vprašanje 
časa je, kdaj bo potrošniku prihranjena 
pot v potovalno agencijo, tradicionalni 
prodajni prostor te storitvene 
dejavnosti, in kdaj si bo bodo 
dopustniki iz ponudbe potovalne 
industriji s pritiskom na gumb sami 
sestavili svoj turistični program. 
Strokovnjaki za raziskave trga nenehno 
iščejo nove tržne niše in poskušajo 
čimbolj diferencirati ponudbo, tržni 
delež ponudnikov potovanj v zadnjem 
hipu nenehno narašča in vpliva na že 
tako tradicionalne nizke mqrže v 
turizmu. European Travel Network, 
neprofitna organizacija, ki po vsem 
Med 23. in 27. 
septembrom je bila na 
prvem obisku v Sloveniji 
direktorica za 
komuniciranje pri 
Svetovni turistični 
organizaciji Deborah 
Luhrman. Na 
portoroškem 
strokovnem srečanju 
Turizem in mediji je 
spregovorila tudi o viziji 
turizma v prvih dveh 
desetletjih novega 
tisočletja ter trendih, ki 
bodo zaznamovali 
mednarodni turistični 
trg. Po pogovorih s 
predstavniki turističnih 
organizacij in 
slovenskega turističnega 
gospodarstva ter po 
vtisih o slovenski 
turistični ponudbi, ki jih 
je zbrala med 
petdnevnim bivanjem v 
Sloveniji, je navdušeno 
in presenečeno povzela, 
da je Slovenija na odlični 
poti uresničevanja v 
svetu prevladujočih 
trendov. 
svetu promovira znižane hotelske 
namestitve in letalske karte, v letu 1998 
na svojih spletnih straneh pričakuje vsaj 
s milijonov obiskovalcev, ki bodo 
njihovim 750 agentom v 114 državah, 
vključenih na on-line sistem, za nakupe 
letalskih kart, hotelov, potovanj, 
križarjenj in avtomobilov naredili 
prometa višini 1,8 milijarde ameriških 
dolarjev. 
Prekooceanska počitniška potovanja 
(long-haul), zlasti iz Amerike, Azije in 
Oceanije v Evropo in obratno, se bodo 
povečevala hitreje kot počitniški izleti in 
potovanja znotraj Evrope. V porastu 
bodo vse oblike tako imenovanega MIC 
turizma (kongresni, konferenčni turizem 
in motivacijska oz. incentive potovanja), 
meje med turističnimi in drugimi 
potovanji pa postajajo vse bolj 
zabrisane, tako da postaja vsako 
potovanje tudi turistično. 
Povpraševanje po "sončnih zimskih" 
počitnicah, kulturnih izletih in 
križarjenjih bo naraslo mnogo hitreje 
kot povpraševanje po počitnicah v 
zimsko-športnih turističnih središčih, 
sezonska omejenost pa naj bi v 
prihodnosti predstavljala prej tržno 
priložnost kot pa težavo. Turistični 
promet z juga proti severu, z vzhoda 
proti zahodu in z zahoda proti vzhodu se 
bo relativno hitreje povečal kot 
tradicionalni počitniški promet s severa 
proti jugu. - Zračni promet, tako kratki 
kot dolgi poleti, bo zaradi različnih 
dejavnikov, vključno z novimi letalskimi 
zvezami, še vedno naraščal hitreje kot 
ostali načini prometa. Glede na trend 
individualizma med ljudmi bo še naprej 
naraščalo število programov "vse 
vključeno", deloma na račun upadanja 
skupinskih potovanj. Potovanja dveh 
starostnih skupin, seniorjev in mladih, 
bodo rasla hitreje kot ostala, skupine 
družin na počitnicah pa bodo vse 
manjše in bolj prilagodljive. 
Razmerje med ceno in kakovostjo bo 
igralo vse pomembnejšo vlogo pri izbiri 
destinacije, prav tako tudi skrb za 
varnost, in vse bolj iskani bodo visoko 
kakovostni, razpoznavni in izvirni 
turistični proizvodi. 
v j i . stoletju 
Generalni sekretar Svetovne turistične 
organizacije Francesco Frangialli je na 
konferenci o oceanih in novih turističnih 
dimenzijah, ki jo je junija organiziral 
WTO v povezavi s lizbonskim Expo 98, o 
trendih in destinacijah, ki bodo na 
prelomu tisočletja zaznamovale 
potovalno in turistično industrijo, 
povedal: "Medtem ko bo rast turizma v 
naslednjih desetletjih impresivna, pa se 
zavedamo, da ne bodo vse destinacije 
napredovale enako hitro. Ta konferenca 
nam je pomagala izpostaviti določene 
turistične proizvode, ki se že danes 
oblikujejo kot odziv na povpraševanje 
na turističnih trgih in ki bodo jutri na teh 
trgih našli osrednje mesto. To so 
ekoturzem, križarjenja, vodni športi, 
turizem na polarnem območju, v 
puščavah in v deževnih gozdovih." 
Popotniki 21. stoletja bodo "v stiski s 
časom in bogati z denarjem", kot 
rezultat pa bodo iskali turistične 
programe, ki jim bodo zagotovili 
"maksimalno užitkov v minimalnem 
času". število popotnikov bo naraščalo, 
ti pa bodo po ugotovitvah 
strokovnjakov WTO, ki raziskujejo 
spremembe v navadah preživljanja 
prostega časa, pripravljeni za 
prostočasna potovanja porabiti vedno 
Po napovedih WTO bodo popotniki 
21. stoletja "v stiski s časom in 
bogati z denarjem", kot rezultat pa 
bodo iskali turistične programe, ki 
jim bodo zagotovili "maksimalno 
užitkov v minimalnem času". število 
popotnikov bo naraščalo, ti pa bodo 
po ugotovitvah strokovnjakov WTO, 
ki raziskujejo spremembe v 
navadah preživljanja prostega časa, 
pripravljeni za prostočasna 
potovanja porabiti vedno manj 
časa. Ta trend bo pov1 ročil 
povečano povpraševanje po 
proizvodih, kot so tematski parki in 
križarjenje, kjer lahko ljudje na 
enem samem potovanju obiščejo 
več držav in še več destinacij. 
mani casa. Ta trend bG povzročil 
povečano povpraševanje po proizvodih, 
kot so tematski parki in križarjenje, kjer 
lahko ljudje na enem samem potovanju 
obiščejo več držav in še več destinacij. 
Ob izteku tisočletja postajajo tudi do 
zdaj n~tradicionalne turistične 
destinacije vse bolj oblegane, zato bodo 
trende v potovalni industriji 
zaznamovala potovanja: 
1. Na naivišje vrhove 
Že danes je mogoče rezervirati 
organizirani treking na najvišje gorske 
vrhove, ta trend pa bo v naslednjih 
desetletjih le še bolj močan. 
2. V globine oceanov 
Od leta 1985 je začelo delovati 46 
turističnih podmornic, ki so v letu 1996 
na svojih krovih prepeljale 2 milijona 
turistov Ti so za oglede podvodnih lepot 
skozi steklena dna porabili 147 
milijonov USD. K priljubljenosti 
potovanj v skrivnostni oceanski 
podvodni svet je nenazadnje 
pripomogel tudi film Titank s prvimi 
posnetki razbitin potopljene ladje. 
3. V naiboli oddaljene in neznane 
kotičke sveta 
Antarktika podira in širi meje turističnih 
potovanj. V letu 1997 je ta ledeni polotok 
obiskalo 10.000 turistov, ki so za 
potovanje plačali med 9 in 16 tisoč USD. 
4 
Pomen medij 
=-- ~ .. ~ ...... ___ ·- .... 
Deborah Lulmnan 
O pomenu medijev pri 
promociji turistične 
destinacije je na 
strokovnem srečanju 
Turizem in mediji, ki je 
med potekalo 23. in 25. 
septembrom v Portorožu, 
spregovorila direktorica za 
komuniciranje pri WTO 
Deborah Lubrman. 
Povzemamo njen uvodni 
prispevek. 
Kot direktorica za komuniciranje pri 
WTO je del mojega dela usmerjen v 
promocijo Svetovne turistične 
organizacije v mednarodni turistični 
industriji kot aktivne organizacije, ki 
deluje kot globalni forum za 
turistično politiko in vprašanja. Na 
nek način je moje delo podobno 
aktivnostim vsem tistim, ki 
promov1raJo podobo določene 
države kot atraktivne turistične 
destinacije, hkrati pa se naše delo 
razlikuje, saj WTO ne razpolaga s 
sredstvi za promocijo ali oglaševanje. 
Zato celotno delo posredovanja 
informacij o aktivnostih WTO in 
negovanje podobe organizacije v 
različnih javnostih poteka izključno 
skozi medije. To ni le najcenejši 
način, temveč po mojem mnenju tudi 
najbolj učinkovito in kredibilno 
promocijsko orodje, ki nam je na 
voljo v turistični industriji. 
Glede na rezultate raziskave, ki smo 
jo opravili na WTO o tem, kaj vpliva 
na odločanje turistov pri izbiri 
destiancije, so na prvem mestu ravno 
mediji. Mediji imajo večji vpliv kot 
nasvet potovalnega agenta, večji 
vpliv kot časopisno ali televizijsko 
oglaševanje in celo večji vpliv kot 
osebne izkušnje prijatelja ali 
sorodnika. 
Mediji so oči in ušesa 
potovalne javnosti 
Mediji so lahko naši najbolj 
pomembni zavezniki pri 
posredovanju pozitivne podobe 
turistične destinacije. Novinarji so 
oči in ušesa potovalne javnosti, 
specializirani turistični novinarji pa 
ključni posrednik, ki lahko doseže 
celotno potovalno industrijo in 
potovalne agente, organizatorje 
potovanj in prevozniška podjetja, ki 
bodo potencialne turiste usmerili k 
vaši destinaciji. 
Po več kot dvajsetih letih aktivnega 
novinarskega dela brez težav 
priznam, da mediji niso vedno 
pošteni. Priznam, da novinarji 
nemalokrat napihnejo zgodbo, da so 
včasih arogantni, vsiljivi in 
neprizanesljivi. Ni nujno, da imate 
radi medije. Tudi spoštovati vam jih 
ni potrebno. Vendar pa ostaja 
dejstvo, da imajo mediji neverjetno 
veliko moč, da škodujejo vaši 
destinaciji, kot tudi izjemno moč, da 
ji pomagajo. Medije, ki se obrnejo k 
vam po informacije, ne moremo kar 
tako odpraviti, zato je najbolje, da se 
naučimo, kako z njimi razviti kar 
najbolj uspešen odnos. 
Kako z mediji razviti 
dober odnos 
Pri tem je najbolje, da razvijanje in 
negovanje odnosov z mediji ni težko 
ter da je relativno poceni. Za to ne 
potrebujemo drage opreme ali druge 
tehnološke podpore. Odnos se 
začne že s tem, da razumemo 
delovanje medijev. 
Preden se bom v nadaljevanju 
posvetila nekaj povsem praktičnim 
nasvetom, bi želela razčistiti eno 
izredno pogosto fi in tudi napačno -
predstavo, ki jo imamo o medijih. 
Mnogi ljudje na medije gledajo kot 
na javno storitev, kar pa mediji 
Iz portoroške konference Turizem in mediji 
nikakor niso. Medij so v prvi vrsti 
2posel'. In kot vsi ostali posli imajo 
svoje produkcijske stroške, svoj 
izdelek, ki ga morajo znati uspešno 
prodati, in svojo konkurenco. 
Delovanje in propad medijev je 
odvisen od njihove profitnosti. 
Brez - dvoma imajo mediji tudi 
posebno nalogo služiti skupnosti, 
kar jim nalaga veliko odgovornosti in 
zato morajo biti novinarji pošteni in 
uravnoteženi. A vendar je 
pomembno, da se zavedamo, da so 
mediji posel kot vsi drugi. časopisi 
morajo prodati dovolj veliko 
naklado, radijske in televizijske 
postaje se borijo za čim večji delež 
poslušalcev oziroma gledalcev, saj 
lahko le tako pritegnejo oglaševalce. 
Zato morajo biti mediji tudi 
kontroverzni , prv i, ki poročajo o 
sveži novici, zato morajo biti kritični 
in zato o naši destinaciji ne morejo 
objavljati le dobrih novic. Le kdo bi 
kupoval časopis, če bi ta poročal le o 
dobrih novicah? In kdo bi verjel, da 
so zanesljive? Ne trdim, da je vsaka 
kritika utemeljena, vendar pa so 
najuspešnejši tisti, ki so najbolj 
kritični in neodvisni. In ravno te 
mediji moramo poskusiti doseči, ko 
razvijamo odnose z mediji. 
Trije ključni elementi v 
odnosu z mediji 
Pri grajenju, razvijanju in negovanju 
odnosov z mediji so ključne tri 
besede, tri osnovne ideje. 
Koordinacija. Hitrost. Odkritost. 
Koordinacija 
Ko govorim o pomenu koordinacije, 
želim opozoriti na to, da je za vsako 
turistično organizacijo ali večje 
turistično podjetje pomembno, da 
določi nekoga, ki se načrtno in 
strokovno ukvarja s področjem 
odnosov z mediji. Prav tako je 
pomembno, da vodstvo tej osebi da 
moč in odgovornost zbiranja in 
posredovanja informacij o 
organizaciji ter da ima ta oseba 
dovoljenje brez nepotrebnega in 
odvečnega preverjanja in oviranja 
govoriti v imenu organizacije. Oseba, 
ki je odgovorna za to področje , mora 
imeti dovolj časa, da razvije dobre 
odnose z mediji, da pripravi natančen 
in pravi seznam medijskih kontaktov, 
ki jih lahko hitro in učinkovito doseže 
po faksu ali elektronski pošti. 
Razvijanje dobrih in rednih odnosov 
se bo izkazalo ključnega pomena v 
primeru krize ali problema, ki bo tako 
v luči dobrih odnosov videti kot 
enkratna situacija. 
Pri koordinaciji je velikega pomena 
tudi to, da identificiramo in poznamo 
druge agencije oziroma vire, ki 
normalno skrbijo za posredovanje 
informacij o dogajanju na področju 
turizma. To so lahko razna strokovna 
združenja, nacionalna turistična 
organizacija, prevozniška podjetja 
itd. Izredno je pomembno, da tudi ti 
partnerji drug drugega oskrbujejo z 
rednimi informacijami in da so na ta 
način seznanjeni s tem, kakšne 
informacije dobivajo mediji s 
področja turizma. 
Hitrost 
Drugi pomembni element je hitrost. 
Novice potujejo okoli sveta v kratkih 
sekundah in kot sem že omenila, je 
za dobrega novinarja izredno 
pomembna njegova hitrost. Novice 
ne čakajo in novinar, ki se obrne na 
vas za informacijo o resnem 
problemu, potrebuje hiter odgovor. 
Ne morete ga odpraviti do 
naslednjega dne ali do konca kosila. 
Zavedati se morate, da obstaja 
mnogo drugih virov informacij, ki so 
po možnosti manj zanesljivi kot vaši. 
Kot najbrž veste, so novinarji zelo 
dobri v tem, da izsledijo najbolj 
~~~~~~~~e. To je nj,ihovo delo. 
Kot tretji ključni element bi želela 
izpostaviti odkritost. Pomembno je, 
da se izognete skušnjavi izmišljanja 
odgovorov ali ugibanja o stvareh, o 
katerih niste prepričani. Poleg tega 
nika.kor ne smete poskušati zakriti 
pro~lem ali zanikati, da le ta obstaja. 
To je preživet način, ki na koncu 
vedno pokaže svoje zobe. Ko novica 
končno "pricurlja" iz drugega vira, je 
rezultat še slabši. Podajanje 
odgovora "Brez komentarja" je prav 
tako neprimerno, saj daje vtis, da 
nekaj skrivate. Skratka, bodite točni 
in odkriti. 
Ko poskušate navezati stike z mediji, 
pomaga, če se poskušate vživeti v 
njihovo vlogo. Če vas želijo mediji za 
intervju, vam bo pomagalo, če si 
poskušate predstavljati, kakšna 
vprašanja vam bodo postavili. V 
novinarski šoli začnejo s poučevanje 
štirih K-jev in enega Z-ja. Kdo, kaj, 
kje, kako in zakaj. Kaj se je zgodilo? 
Kdo je bil vpleten? Kje se je zgodilo? 
Zakaj in kako se je to zgodilo? Vsa 
druga vprašanja so navadno le 
variacije teh vprašanj. Če imate 
odgovore na ta vprašanja, potem ste 
pripravljeni. Naj vas ne bo strah 
odgovoriti "Ne vem." ali še bolje "Ne 
vem, vendar bom poskušal dobiti to 
informacijo." Novinarji vas bodo 
vsekakor bolj cenili za vašo odkritost. 
Torej, koordiancija, hitrost in 
odkritost. 
Turizem predstavlja danes najbolj 
propulzivno gospodarsko dejavnost. 
Skoraj v vsakem kotičku sveta je 
turizem že postal izredno močna 
gospodarska sila, ki jo jemljejo vse 
bolj resno, hkrati pa postaja tudi vse 
bolj tekmovalen. Destinacije, ki bodo 
v tem tekmovanju uspele, bodo tiste, 
ki bodo znale promovirati močan in 
pozitivni imidž. Pri tem veliko vlogo 
igrajo prav mediji. 
Zdravilišča -~slovenski turistični adut.----
Naravna zdravilišča bodo letos 
investirala skupaj približno sto 
milijonov mark 
Poleg Portoroža so Terme Čatež glavni slovenski 
turistični šampion. Samo v Čatežu so imeli lani 
več kot 400.000 nočitev domačih in tujih gostov. 
Poleg Bleda, Izole, Ljubljane in Kranjske Gore se 
med najbolj obiskane slovenske zdraviliške kraje 
uvrščajo tudi Moravske Toplice, Podčetrtek in 
Rogaška Slatina. V vseh petnajstih slovenskih 
turističnih krajih, ki imajo uradni status 
zdraviliških krajev, je bilo lani pet odstotkov več 
gostov kot leta 1996. Vseh skupaj jih je bilo lani v 
naših zdraviliščih skoraj 300.000 (več kot 
polovica domačih gostov), vseh prenočitev pa 
več kot poldrugi milijon. Daleč največje 
povečanje obiska v primerjavi z letom prej so 
imeli v Termah Portorož. 
Slovenska zdravilišča so na tujih trgih atraktivna 
zlasti miru in počitka, zaradi podnebnih razmer in 
naravnih lepot. Tako vsaj pravi raziskava, ki jo je 
Statistični urad RS opravil v lanski poletni sezoni. 
Ti podatki kažejo še na nekaj - da zdravstvene 
storitve niso najpomembnejši razlog. Tujci so v 
povprečju bivali v zdraviliških krajih 7,7 dneva, 
kar je najdaljša povprečna doba v primerjavi z 
drugimi kraji. Več kot petina turistov je bivala dalj 
kot 10 dni. Zdraviliški obiskovalci na dan v 
povprečju zapravijo 9.100 tolarjev, najmanj 
Nizozemci, več pa Avstrijci, Italijani in Nemci. 
Zdravilišča danes pomenijo kakovostni vrh 
domače turistične ponudbe in tisti del turistične 
ponudbe, ki je najbolj prilagodljiva evropskim in 
svetovnim turističnim težnjam. 
Novosti 
Družba Krka Zdravilišča je letos prenovila hotel 
Zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah in hotel 
Toplice v Šmarjeških Toplicah. Dela so bila 
končana v začetku marca, veljala pa so okoli 280 
milijonov tolarjev. Oba hotela po prenovi 
izpolnjujeta zahteve za uvrstitev v kategorijo 4 
zvezdic. 
Tudi letos v Zdravilišču Radenci nadaljujejo z 
vlaganji v dopolnitev turistične ponudbe. 
Najpomembnejše novosti v letu 1998 so nova 
teniška dvorana (ob hotelu Radin s tremi 
pokritimi igrišči in vso potrebno infrastrukturo ter 
štiri zunanja peščena teniška igrišča s tribuno, s 
postaja teniška sezona v Radencih celoletna), 
predvidoma v jeseni bo končana kompletna 
obnova hotela Zdraviliški dom (hotel bo 
obnovljen z naravi prijaznimi materiali v tip 
družinskega hotela, pridobil bo kategorij štirih 
zvezdic), že letos bodo preuredili hotelsko 
recepcijo in vhod v hotel Radin, nadaljujejo 
obnovo sob v hotelu Miral, končana je obnova in 
razširjena ponudba savn v "Svet savn". 
Terme Čatež so do konca pomladi zgradile 450 
metrov dolgo ter dva in pol metra široko počasno 
reko, v kateri je poseben otroški bazen. Naložba 
je bila vredna 200 milijonov tolarjev. Do konca 
leta naj bi pripravili tudi načrt za megacenter s 
pokrito termalno riviero, pokritim trgom Čatež in 
novimi namestitvenimi zmogljivostmi. Prenovili 
bodo hotela Triglav in žusterna na obali, v Kopru, 
saj so letos postali njun večinski lastnik. 
Toplice Dobrna bodo s 15 milijoni mark obnovile 
Zdraviliški dom, še prej bodo v atriju Švicarije 
uredili pokriti bazen ter v kletnih prostorih savne 
in fitnes. Obnovili bodo tudi godbeni paviljon v 
parku. 
Zdravilišče Laško bo v prihodnji dveh letih za 
skoraj 700 milijonov tolarjev prenovilo zdraviliški 
objekt, ob naložbah v nov hotel in bazene pa 
bodo razmišljali tudi o širitvi na levi breg Savinje. 
Zelo napredni bodo v Moravskih Toplicah, saj po 
končani prvi fazi apartmajskega naselja 
Prekmurska vas v juniju 1996 že gradijo novih 144 
apartmajev. V načrtu imajo tudi gradnjo 
bazenskega kompleksa Termoland, ki se bo 
razprostiral na 8.000 kvadratnih metrih površine, 
od tega jih bo 5.000 pokritih. Porabili naj bi 17 
milijonov mark, megabazen pa naj bi bil 
dokončan do leta 2000. Vsestranskost ponudbe 
so popestrili še z golfom, prvim igriščem za golf v 
tem delu Slovenije, ki se v prvi fazi razprostira na 
9 hektarih in obsega 3 luknje in vadbišče . 
Otvoritev igrišča bo oktobra 1998, za konec 
septembra pa načrtujejo ustanovno skupščino 
Golf kluba Moravske Toplice. 
Povsem novo podobo naj bi dobile Terme 
Topolšica, ki se v zdravstveni ponudbi že zdaj 
ponašajo z enim najbolje opremljenih centrov za 
multiplo sklerozo v Evropi. 
Nič manj podjetni niso v Termah Ptuj in v 
Termalno-klimatskem centru Zreče-Rogla . 
Zdravilišče Atomske Toplice: nov 
aparthotel in vezni hodnik v 
Zdravilišču Atomske Toplice ter 
obilica novih načrtov 
Novi aparthotel s 95 apartmaji in skupno 400 
posteljami, katerega gradnja se je začela ob 
koncu avgusta 1997 in ki so ga slovesno predali 
svojemu namenu 11. septembra, celovito 
dopolnjuje in zaokrožuje sedanji kompleks 
Zdravilišča Atomske Toplice Podčetrtek ter 
predstavlja pomembno pridobitev za nove 
programe turistične ponudbe, tako v samem 
zdravilišču kot tudi v celotnem turističnem 
okolju. 
Investicijska vrednost kompleksa celotnega 
hotela znaša 12 milijonov DEM. Izgradnjo hotela 
in prodajo kapacitet je vodilo podjetje AL 
INŽENIRING d.o.o. iz Ljubljane, Zdravilišče 
Atomske toplice d.d. pa je v izgradnjo vložilo 
potrebno zemljišče in infrastrukturo ter tako 
postalo 17,5 odstotni lastnik celotnih skupnih 
površin ter upravljavec novega hotela. 
V obdobju od februarja do avgusta 1998 je bil v 
investicijski vrednosti 1 milijona DEM zgrajen 
podzemni vezni hodnik iz dveh krakov, ki 
povezujeta bazenski kompleks odprto-zaprtih 
bazenov Terme s hotelom Atomske toplice in 
novim Aparthotelom. Izgradnjo hodnika je 
narekovala večletna močno izražena potreba 
gostov in obiskovalcev po nemotenem zaprtem 
prehodu med Termami in hotelom Atomske 
toplice v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu 
ter poslovni interes zdravilišča po obogatitvi 
ponudbe tistih storitev, ki pomenijo dodatno 
nadgradnjo sedanje ponudbe. V domiselno 
urejenem in oblikovanem hodniku se nahaja 
manjša kavarna z 20 sedeži ter manjše trgovine, 
poleg tega pa je tudi povezan z načrtovano 
investicijo -nočnim lokalom z igralnico. Slednji bi 
naj bil zgrajen leta 1999 v pritličnih prostorih 
hotela in razširjene terase. 
Načrtov ne manjka 
Za dodatni dvig kvalitete in organizacije obsega 
ponudbe je zdravilišče začelo s postopki 
pridobivanja standarda ISO 9001 - sistemi 
kakovosti - in standarda ISO 14001 - sistemi 
ravnanja z okoljem. Pridobitev ustreznih 
certifikatov se načrtuje do zaključka leta 1999, 
trenutno pa potekajo aktivnosti za novo 
kategorizacijo sedanjega hotela Atomske toplice, 
kjer si prizadevajo pridobiti kategorijo štirih 
zvezdic, in apartmajskega naselja Atomska vas 
za pridobitev kategorije treh in štirih zvezdic. 
Ob začetku pomladi 1999 načrtujejo začetek del 
na razširitvi in posodobitvi celovite turistične 
ponudbe kampa. Tako bodo obnovili, razširili in 
vsebinsko obogatili sedanji kompleks odprtih 
bazenov, posodobili filtrirne naprave za bazene, 
uredili novo sprejemno pisarno in recepcijo, 
povečali in posodobili garderobe in sanitarije ter 
zgradili novi gostinski in trgovski objekt. Sedanje 
kapacitete kampa bo dodatno obogatilo še 12 
novozgrajenih počitniških hišic ter 100 visoko 
infrastrukturno opremljenih prostorov za 
kampiranje. Med kampom in hotelom Atomske 
toplice bodo posodobili (klopi za sedenje, 
razsvetljava) in razširili promenadno pešpot ob 
reki Sotli. 
V letih 1999 in 2000 še bodo povečali pokrite 
površine bazenskega kompleksa Terme, dodali 
še eno savno, na strehi uredili teraso za sončenje, 
funkcionalno posodobili in uredili parkirišča pred 
hotelom Atomske toplice, zaradi povečanih 
potreb in povpraševanj sodobnega turizma po 
oblikovanju, organiziranju in izvajanju pestrih, 
bogatih in aktualnih športno rekreativnih 
aktivnosti pa bodo v letu 2000 zgradili še 
večnamensko športno dvorano. 
Obogatitev ponudbe Zdravilišče 
Rogaška: Terme Rogaška 
Zdravilišče Rogaška je z avgustom bogatejše za 
dolgo pričakovano popestritev zdraviliške 
ponudbe s termalnim bazenskim kompleksom. 
Nove Terme Rogaška so projekt skupnega 
vlaganja partnerjev SVIT svetovanje in trgovina 
d.o.o. iz Slovenske Bistrice (v višini 93 % vložka) 
in Zdravilišča Rogaška, ki je v projekt vložilo 
zemljišče s komunalno infrastrukturo in proti 
plačilu zagotovilo termalno vodo. 
Skupno površino objekta 5.100 m2 tvori 450 m2 
pokritih in 400 m2 odprtih vodnih površin, 
skupno 1.600 m2 obbazenskih površin, 9 
poslovnih prostorov, apartmaji, savna in prostor 
za masaže. 
Razvojna usmeritev Term bo šla v smeri razširitve 
zunanjih vodnih površin, dopolnitve ponudbe z 
zdravstvenimi storitvami ter vključevanje v 
sistem Zdravilišča v procesu sanacije. 
Kako pa o uspešnosti slovenskih 
naravnih zdravilišč v prvih osmih 
mesecih letošnjega leta govorijo 
številke o turističnem prometu 
Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih 
zdravilišč je v mesecu avgustu 15 slovenskih 
naravnih zdravilišč, združenih v Skupnost, 
ustvarilo za 0,1 % več prenočitev (skupaj jih je 
bilo 257.552) kot v avgustu preteklega leta, 
število gostov (skupaj 43.543) pa je bilo manjše 
za o,8 %. 
V hotelih je bilo v primerjavi z lanskim avgustom 
za 1,8 % manj gostov (28.136), hotelskih 
prenočitev (176.122) je bilo za 0,1 % več, prav 
tako pa se je povečalo število gostov v 
avtokampih in sicer za 1 odstotek (15.407) in za 
0,2 % število njihovih prenočitev (81.430). 
- ' HOTELI -
V strukturi gostov se je v mesecu avgustu 
nekoliko znižal odstotek gostov iz tujine (na 29 
%), skupno število tujih gostov pa je bilo v 
primerjavi z lanskim avgustom nižje za 3,7 % in 
njihovih prenočitev za 0,4 %. Upad tujih gostov je 
bil zabeležen pri bivanju gostov v hotelih (za 7,1 
% ) oz. njihovih prenočitvah za 2,6 %, medtem ko 
se je število prenočitev tujih gostov v avtokampih 
povečalo za 14,5 %. 
Skupno število domačih gostov je bilo avgusta 
večje za 0,4 % in prenočitev za 0,3 %. Od tega se 
je število domačih gostov v hotelih povečalo za 1 
% in njihovih prenočitev za 1,5 %, v avtokampih 
pa je bil zabeležen upad števila domačih gostov 
oziroma njihovih prenočitev (za 1,6 % ) 
Zdravilišča so v mesecu avgustu dosegla v 
povprečju 80 odstotno zasedenost hotelskih 
posteljnih zmogljivosti, kar je enako kot v 
lanskem avgustu. Glede zasedenosti so od 
povprečja odstopali: Terme Čatež (89 %), 
Zdravilišče Dolenjske Toplice (87 %), Z~ravilišče 
Strunjan (92 %), Zdravilišče Šmarješke Toplice ( 
99 %), Terme Lendava ( 82 %), Terrie Hoteli 
Palace Portorož (99 %), Zdravilišče Rogaška 
Slatina (85 %) in Terme Zreče (99 %). 
Slovenska zdravilišča so v lanskem letu 
realizirala 5,1 odstotno rast števila gostov in 7,1 
odstotno rast prenočitev, od tega 17 odstotno 
rast prenočitev tujih gostov. število prenočitev je 
za 10,8 % presegalo prenočitve iz leta 1990, 
število gostov pa je bilo večje kar la 29,2 %. Zato 
smo za letošnje leto predvidevali bolj umirjeno 
rast števila gostov in prenočitev, saj se posteljne 
zmogljivosti niso povečale . Tako so na primer na 
vrhuncu sezone, v mesecu avgustu, zdravilišča v 
letošnjem letu razpolagala z 0,5 % manj ležišč kot 
v lanskem letu. 
V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je v 
primerjavi / enakim obdobjem lanskega leta 
skupno število gostov (261.886) povečalo za 2,3 
%, od tega število domačih gostov (181.105) za 
3,3 %, število tujih gostov (80.781) pa za 0,1 %. 
Skupno število prenočitev (1,019.512) se je 
povečalo za 1,8 %, število prenočitev gostov iz 
tujine (428-442) pa je bilo manjše za 3,1 %. 
Medmesečna primerjava števila hotelskih 
prenočitev, ki jih v zdraviliščih ustvarijo tuji gosti, 
kaže na rahlo zniževanje števila prenočitev od 
meseca februarja naprej. Pri gostih, ki prihajajo iz 
sosednje Avstrije, je opazna stagnacija števila 
prenočitev že od lanskega septembra. Od 
lanskega decembra je prisotna tudi stagnacija 
števila prenočitev gostov iz Nemčije, medtem ko 
prenočitve gostov iz Italije, delno Hrvaške in 
Izraela ter ostalih evropskih držav, predvsem na 
račun gostov iz Rusije, kažejo na postopno rast. 
Za jesenske mesece zdravilišča predvidevajo 
relativno dobro zasedenost, ki bo verjetno na 
nivoju lanskega leta ali za nekaj odstotnih točk 
nad lanskoletnimi rezultati jesenskih mesecev. 
5 
. ~ . '••-- - - - ~ 
6 
"DOBRODOŠLI. DOMA. -
MMGT finančno podprlo 
investicije v turizmu 
Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem je 
v republiškem proračunu za leto 1998 uspelo 
zagotoviti 917 mio SIT za sofinanciranje 
investicij v obnovo in razvoj turističnih 
objektov. To je prvi primer po mnogih letih, da 
so bile v večjem obsegu udejanjene obljube o 
razvojni pomoči turističnemu gospodarstvu. 
Glede na nepovratni značaj teh sredstev je bilo 
pričakovati velik interes prosilcev za 
pridobitev finančne pomoči, zato je 
ministrstvo na javnem razpisu pri oblikovanju 
meril oziroma izboru prosilcev sledilo 
predvsem temeljnemu cilju, to je 
uresničevanju usmeritev, sprejetih v strategiji 
razvoja slovenskega turizma. Ministrstvo je pri 
odločanju o delitvi sredstev upoštevalo tudi 
kriterij čim enakomernejše regionalne 
porazdelitve sredstev. 
Glede na to, da bi bili vsebinsko različni 
investicijski programi medsebojno težko 
primerljivi, je ministrstvo pred odločanjem o 
delitvi sredstev po prosilcih sprejelo odločitev 
o razrezu sredstev, nato pa namenilo od 
razpoložljivega zneska za : 
- dejavnost hotelov 33 % ali 302 mio SIT 
- dejavnost žičnic 60,5 % ali 555 mio SIT 
- prireditvene centre 6,5 % ali 60 mio SIT 
Sredstva je izmed 24 prosilcev, katerih vloge 
so bile popolne, prejelo 21 prosilcev, od tega 
10 za projekte s področja hotelirstva, devet za 
področje žičničarstva in dva prireditvena 
centra. 
Rezultati razpisa so v celoti potrdili, da 
gostinstvo in turizem sodi_ med najbolj 
propulzivne gospodarske dejavnosti, saj tudi v 
razmerah, ko mnoga podjetja komaj 
zagotavljajo svoj obstoj ali zmanjšujejo obseg 
poslovanja in število zaposlenih, celo 
intenzivno vlaga v razvoj. Nenazadnje to 
dokazuje tudi vrsta izjemno kakovostnih 
investicijskih programov, ki glede na 
načrtovano raven storitev prav nič ne 
zaostajajo za podobno ponudbo v sosednjih 
turističnih državah. 
Na temelju sprejetih kriterijev in odločitev se 
je komisija odločila, da 21 prosilcem nameni 
skupno 917 mio SIT oziroma podpre naslednje 
vloge v navedeni višini: 
Hotelirstvo (skupno 302 mio sin: 
Zdravilišče Atomske Toplice d.d. (80 mio SIT) 
Kobilarna Lipica (55 mio sin 
Kompas Hoteli Bled (40 mio SIT) 
Zdravilišče Laško d.d. (32 mio SIT) 
Hotel Lev d.d.(30 mio SIT) 
GTP Hotel Cerkno d.o.o. (25 mio SIT) 
TC Soriška Planina (15 mio SIT) 
GP Sevnica d.d. (10 mio SIT) 
HTG Sežana (10 mio SIT) 
Merx Gostinstvo in turizem d.d. (5 mio SIT) 
Žičničarstvo (skupaj 555 mio sin: 
Žičnice Vogel (149 mio SIT) 
Športni center Pohorje d.o.o. (100 mio SIT) 
Unior Zreče d.d. (100 mio SIT) 
RTC Krvavec d.d. (80 mio SIT) 
ATC Kanin (45 mio SIT) 
RTC Žičnice Kranjska Gora (35 mio SIT) 
STC Stari Vrh (30 mio SIT) 
Žičnice Javornik d.0.0.(10 mio SIT) 
Velika Planina zaklad narave d.o.o. (6 mio SIT) 
Prireditveni centri (skupno 60 mio srn: 
KKPC Avditorij Portorož (50 mio SIT) 
Direkcija za turizem Bled (10 mio SIT) 
"Dobrodošli. Doma." 
se z začetkom jeseni nadaljuje 
Na sejmu GOST TUR v 
Mariboru bo svojo 
premierno predstavitev 
doživel tudi katalog s 
ponudbo kratkih 
počitnic v Sloveniji, s 
katerim želi CPTS 
predstaviti možnosti za 
prijetne konce tedna. 
Katalog bo izšel v 
nakladi 1.000 izvodov, 
njegova preprosta in 
oblikovno nezahtevna 
zasnova pa bo 
omogočala ponatise z 
dopolnjeno ponudbo. 
Katalog bodo po sejmu 
prejele tudi vse 
turistične agencije, ki jih 
zanima trženje tovrstne ponudbe. Zbrana ponudba kratkih 
počitnic še nikakor ni popolna. 
Na CPTS upamo, da bo ta katalog vzpodbudil turistične ponudnike 
k oblikovanju novih in še bolj atraktivnih kratkih programov, ki jih 
bomo uvrstili v nov, dopolnjen katalog, poleg tega pa tudi na 
spletne strani. Za vse informacije v zvezi s ponudbo kratkih 
počitnic nas lahko pokličete na tel. : 061 1891 840. 
Letošnja akcija komuniciranja z domačimi javnostmi "Dobrodošli. 
Doma." se po poletnem 
zatišju, ko se večina Slovencev odloča za tradicionalne letne 
dopuste, ponovno aktivneje nadaljuje. 
Konec septembra je v okviru akcije prišla iz tiska druga serija 
razglednic (naročila za izdelavo razglednic z motivom iz vašega 
kraja so še vedno mogoča, prav tako pa lahko stojala z 
brezplačnimi razglednicami za distribucijo dobijo vsi 
zainteresirani TIC-I, turistična društva ali druge informacijske 
točke; informacije na tel. 061 1891 840 pri Miši Novak). S 1. 
oktobrom novi jumbo plakati vabijo na dolg vikend oziroma 
kratke počitnice, ki so izredno privlačne prav v jesenskih mesecih. 
Nadaljuje se TV napovednik vsako sredo ob 21.00 na 1. programu 
TV Slovenija, z novimi programi in prireditvami dopolnjujemo 
spletne strani www.dobrodosli-doma.net, za november 
pripravljamo mesečno televizijsko oddajo družinski turistični kviz, 
v pripravi pa je še vrsta drugih aktivnosti v tiskanih medijih in na 
nacionalnih in radijskih postajah. 
Osrednjo pozornost bomo akciji "Dobrodošli. Doma." namenili 
tudi na mariborskem GOST TUR-u, kjer bodo predstavljena vsa 
orodja akcije, ki bo povezovalna nit sejemske predstavitve CPTS 
po zaokroženih turističnih območjih, obiskovalce pa bomo k 
preživljanju kratkih počitnic vabili tudi s katalogom ponudbe 
kratkih počitnic v Sloveniji. 
Slovensko turistično gospodarstvo je akcijo dobro sprejelo, vsi pa 
se tudi zavedamo, da bo do konkretnih rezultatov te akcije prišlo 
šele v doglednem času (v letu ali dveh), saj nobena kampanja 
tržnega komuniciranja rezultatov ne poda takoj po začetku. 
Odslej olj vama in ursj no po 
kolesarskih poteh Zgornjesavske 
doline 
Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena in pomembna oblika 
turistične ponudbe. Vedno večji obseg povpraševanja po tovrstni 
obliki prostočasne in rekreativne dejavnosti pa s seboj prinaša tudi 
nove potrebe po ustrezni ureditvi kolesarskih stez, tako z vidika vedno 
večjih pričakovanj turistov - kolesarjev - in potreb po varnosti kot tudi 
z vidika varovanja okolja. 
Zato so se na Zavodu za turizem Kranjska Gora odločili za projekt 
ureditve kolesarskih stez v Zgornjesavski dolini in ga z njegovo 
zaključno fazo, to je izdajo zemljevida kolesarskih izletov po 
Zgornjesavski dolini, v mesecu avgustu tudi zaključili. 4 
V prvi fazi projekta so evidentirali vse možne, že obstoječe 
prometnice, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za kolesarske poti, med 
njimi izbrali najatraktivnejše ter pridobili ustrezna soglasja njihovih 
lastnikov. V drugi fazi projekta so vse izbrane kolesarske povezave 
označili z ličnimi usmerjevalnimi tablami, v tretji fazi pa so izdelali 
zemljevid kolesarskih izletov. Zemljevid vsebuje predloge za 12 
kolesarskih izletov s vsemi potrebnimi tehničnimi opisi (dolžina, 
višinska razlika, težavnost in potek), izšel pa jf v nakladi 10.000 
izvodov v angleški, nemški, italijanski in slovenski jezikovni mutaciji. 
Poleg označenih poti zemljevid kolesarje opozarja tudi na kulturne in 
naravne znamenitosti, počivališča, razgledne točke ter daje popolno 
informacijo o prenočitvenih, gostinskih in servisnih objektih ob poti, z 
informacijami o izposojevalnicah pa pomaga tudi vsem, ki se šele v 
Zgornjesavski dolini odločijo za izlet s kolesom. 
Za prihodnje leto pa Zavod i a turizem Kranjska Gora že načrtuje 
ureditev novih kolesarskih poti, upajo pa tudi, da bo čim prej prišlo do 
realizacije projekta ureditve regionalne kolesarske poti od Jesenic do 
Rateč, katerega nosilec je Ministrstvo za promet in zveze. V okviru 
sodelovanja z obmejnimi občinami v Italiji in Avstriji pa je v pripravi tudi 
projekt ureditve kolesarskih poti po območju Tromeje. 
Portomško vila Iz 18. sJoletja..p11sJal~ 
atraktiven družinski hotel Marko 
Portorož se z letošnjim julijem lahko pohvali s pomembno 
pridobitvijo, v svetu kot tudi v Sloveniji vse bolj priljubljenim 
družinskim tipom hotela. Hotel Marko, ki je svoje prve goste v 36 
sobah sprejel 10. julija, je v samem središču Portoroža, v okolju 
prijetnega vrta in le 30 metrov oddaljen od plaže. Za vse, ki se 
morebiti sprašujete o njegovi lokaciji, naj dodamo, da je po temeljiti 
- a s spoštovanjem in posluhom za prvotni izgled - prenovi nastal iz 
vile iz 18. stoletja na naslovu Med vrtovi 2, nekje med Drogo in Hoteli 
Morje. Miranda Juriševič, lastnica in direktorica hotela, ocenjuje prvo 
sezono kot dobro, predvsem pa ji doseženi rezultati potrjujejo 
pravilno odločitev za usposobitev vile v tip družinskega hotela. 
Pravi, da si gostje vse bolj želijo domačnosti, udobja in prijaznosti, ki 
jim ga v največji meri lahko zagotovijo prav tovrstni hoteli, za katere 
pa ugotavlja, da trenutno še ni prave lokalne in državne podpore. 
Gibljive slike-na novi sejemski stojnici CPTS 
Predstavniki oblikovalske in 
marketinške stroke so ob pomoči 
predstavnikov turističnega gospodtlrstva 
pred kratkim izbrali projekt nove 
stojnice, ki bo z januarjem začela 
predstavljati slovenski turizem v tujini -
Zmagal je Kvadrat Design 
Na podlagi pozivnega razpisa je strokovna komisija, v kateri so 
bili predstavniki Slovenskega oblikovalskega združenja in 
marketinške stroke pa tudi gospodarstva, nedavno izbrala delo 
pod šifro Kameleon, katerega avtor - zdaj 
to že lahko napišemo - je podjetje 
Quadrat Design iz Ljubljane. Projektni 
team so sestavljali Vladimir Pezdirc, 
Bojan Klančar in Snežana Madič. Avtorji 
so izhajali iz strogo zastavljenih 
kriterijev, ki jih je določil naročnik (Center 
za promocijo turizma Slovenije), ki pa so 
bili zasnovani na osnovi zdaj že bogatih 
izkušenj iz organizacije sejemskih in 
borznih nastopov. 
"Gre za drugačen pristop, kot je bil v 
veljavi doslej. Prizadevali smo si za zelo 
dinamičen razstavni prostor," je povedal 
Vladimir Pezdirc. "Izhodišča CPTS smo 
nadgradili z vključitvijo elementov 
materialne in duhovne kulture in skozi 
dinamiko poskusili čim bolj pritegniti 
pozornost obiskovalcev. Naravne lepote 
Slovenije so znane, vendar pa bodo 
poslej, za razliko, na elementih stojnice 
gibljive. To pomeni, da bo razstavni prostor vsakih nekaj 
trenutkov spremenil podobo in s tem močno povečal zaznavnost 
pri obiskovalcih. Povečana zaznavnost gibljive slike (91 odstotna 
zaznavnost) od statične (19 odstotna) dokazuje tudi ameriška 
raziskava Capital Communications Group," pravi Pezdirc. 
Gibljivost slik se bo pojavljala na grafičnem prikazu posameznih 
slovenskih turističnih območij, in sicer v obliki roto panoja. Na 
osrednjem delu razstavnega prostora, na steni, ki spominja na 
dosedanjo iz nekaj sto marjetic, pa bo 2 x 3 metre velik DMP 
ekran (DMP screen), torej video projekcija, kar je novost na 
mednarodnem expo trgu. Kakovost slike na tem gigantskem 
ekranu bo enaka kakovosti slike na televiziji. Pomembno je tudi 
to, da je slika dobro vidna tudi na dnevni svetlobi. Na tem ekranu 
se bodo vrteli posebej zmontirani video filmi, ki bodo prikazovali 
posamezna turistična območja in ponudbe (produkte). 
Novost je tudi prostor za predstavitev turistične ponudbe, ki ji bo 
na borzi ali sejmu veljala posebna pozornost (na letošnjem WTM 
v Londonu bo to na primer območje gora in jezer ter gorenjska 
kulinarika). "Vsi elementi razstavnega 
prostora so oblikovani sodobno, dodatki 
Gambor, mestna svetilka, kozolec, skala 
z markacijo in vrelec mineralne vode) pa 
skušajo dodatno identificirati 
posamezno turistično območje in 
vključiti domačnost, saj je razstavni 
prostor zelo sodoben," še dodaja 
Pezdirc. Osnovna barva stojnice bo 
srebrna. 
Nova stojnica bo prvič postavljena na 
sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu, s 
"fanfarami" pa jo bomo predstavili tudi 
na Bitu v Milanu in 1TB v Berlinu 
prihodnje leto. 
Naslednji korak nosilca projekta, Centra 
za promocijo turizma Slovenije je javni 
razpis za izvedbo stojnice, montažo, 
demontažo in skladiščenje. 
, PREOSTALI PROGRAM UDELEŽBE NA MEDNARODNIH TURISTIČNIH 
SEJMIH IN BORZAH V LETU 1998 
št. datum ime prireditve kraj značaj prireditve 
1. 17.10 . . 18.10.1998 T T G · Trave! Trade Gazette Lago di Garda Workshop 
2. 21. 10 .. 24.10.1998 MITCAR Pariz Borza-avtobuse rji 
3. 27.10 .. 29.10.1998 T T W - Trave! and Trade Workshop Montreux Borza 
4. 13.11 . . 15.11.1998 W T F · World Tourism Fair Tokio Kombinirano 
5. 16.11 .. 19.11.1998 W T M • World Trave! Market London Kombinirano 
6. 18.11 .. 22.11.1998 T & C · Touristik & Caravaning Leipzig Sejem 
7. 24.11 .. 26.11.1998 B T F - Brussels Trave! Fair Bruselj Borza 
IAlctlvne/ša promod/a 
dopustovan/a v kampih 
Center za promocijo turizma Slovenije, 
Združenje za turizem in gostinstvo in 
novomeška Adria Mobil so nedavno 
podpisali pogodbo o poslovnem 
sodelovanju, ki je začetek tesnejšega 
sodelovanja med slovenskim turizmom in 
gospodarstvom in ki določa vrsto skupnih 
aktivnosti na področju aktivnejše 
promocije dopustovanja v slovenskih 
kampih in pospeševanja prodaje Adriinih 
počitniških prikolic in avtodomov. 
Združenje za turizem in gostinstvo bo 
tako določenemu številu kupcev Adria 
prikolic in avtodomov zqgotovilo 
brezplačno enotedensko bivanje v 
slovenskih kampih. Prvo . povsem 
konkretno akcijo že predstavlja sejem 
Caravan v Dusseldorfu, ki bo potekal med 
26. septembrom in 4. oktobrom in ki bo 
54-im kupcem Adriinih izdelkov prinesel 
brezplačne enotedenske pakete v tistih 
slovenskih kampih, ki so ~e že odzvali 
povabilu k sodelovanju. Adria bo v vsako 
prodano prikolico in avtodom priložila 
prodajni katalog slovenskih kampov ter 
promocijsko gradivo slovenske turistične 
ponudbe, poleg tega pa bo lahko CPTS ob 
31-ih samostojnih sejemskih in borznih 
nastopih v tujini (v letu 1998) s svojo 
stojnico, informatorjem in promocijskimi 
materiali in v okviru prostora Adrie 
prisoten na vseh mednarodnih sejmih,· 
kjer svoje izdelke razstavlja Adria Mobil. 
Atraktivna priložnost promocije 
slovenskega turizma bo tudi za ta namen 
in s celostno grafično podobo 
slovenskega turizma dekoriran avtodom, 
ki bo služil kot mobilna info pisarna na 
nastopih CPTS in Adrie v tujini. 
. "Na Centru za promocijo turizma 
Slovenije se zavedamo pomena tesnega 
· sodelovanja med turizmom in 
gospodarstvom, kar že uspešno 
vključujemo v akcije tržnega 
komuniciranja ter sejemske in borzne 
nastope na tujih trgih. Poleg vpletanja 
vrhunske slovenske kulinarike in vin, 
narodne glasbe ter modne in obutvene 
industrije v promocijo slovenske 
turistične ponudbe se veselimo dogovora 
o skupnih aktivnostih na področju 
promocije slovenskih kampov, potekajo 
pa že tudi pogovori z nekaterimi drugimi 
slovenskimi gospodarskimi subjekti", je 
ob tem povedal direktor CPTS Franci 
Križan. 
Septembra so izšli oktobrski "Meridiani", edinstvena 
turistična publikacija, ki vsak mesec prinaša čudovit splet 
besedila in fotografij o drugi destinaciji. Slovenija je izšla 
pod zaporedno številko 72, doslej pa so izšli Meridiani o 
Amsterdamu, Andaluziji, Irski, Izraelu, Parizu, Pragi, 
Maroku, New Yorku... nekaterih večjih turističnih 
destinacij pa še ni bilo. Za boljše razumevanje: gre za kar 
200 (dvesto) strani obsežno revijo, ki razen oglasov 
govori izključno o Sloveniji. Za ta izjemni uspeh se gre 
zahvaliti slovenskemu predstavništvu v Milanu, posebej 
Borisu Bajžlju, ki je prečul mnogo noči ob popravljanju 
besedil. Prihodnja številka bo obravnavala Argentino. 
Slovenija je v mesecu septembru po skoraj treh letih 
končno dočakala obnovljeno in dopolnjeno izdajo 
vodiča Lonely Planet. Vodič na 340 straneh prinaša 54 
podrobnih zemljevidov, celovito predstavitev 
aktivnosti, ki jih omogoča Slovenija, pregled zgodovine 
od Rimljanov do današnjih dni, kulinariko in vina in 
kratek jezikovni tečaj slovenskega jezika. Slovenijo so 
poimenovali kot "Evropo v malem" in deželo za vse 
letne čase. Kljub temu, da je Lonely Planet znan kot 
najbolj objektiven (beri: kritičen) potovalni vodič, pa je 
besedilo v knjigi napisano z neskritimi simpatijami do 
naše dežele. Avtor vodiča je Steve Fellon. 
·I tf'p·, 
Hpozabil~" na blejski grad 
V prejšnji številki Tur!zma je v članku 
"Who is who" in "What is what" med 
slovenskimi naravnimi in kulturnimi 
atrakcijami turističnega pomena izpadel 
Blejski grad. Pa ne slučajno ali po pomoti. 
Statistični urad RS, ki je zbiral in objavil 
podatke, do roka pač ni prejel želenih in 
pričakovanih podatkov. Izpad informacije 
je opazila Direkcija za turizem Bled in nam 
prijazno posredovala podatke, ki jih je 
dobila od upravljavca gradu, podjetja 
Turizem in rekreacija. 
Blejski grad je torej v letu 1997 obiskalo 137.888 obiskovalcev, kar ga na 
osnovi prodanih vstopnic uvršča na 2. mesto. Med obiskovalci je bilo 13.200 
otrok in 5700 študentov, večina gostov pa je bilo iz tujine (na Bledu je namreč 
kar 90 % gostov tujcev). V teh podatkih pa niso zajeti udeleženci številnih 
študijskih in novinarskih skupin, tem namreč Direkcija omogoči prost vstop. 
Ob svetovnem dnevu turizma je svoj 
"vodni" krst doživel balon slovenskega 
turizma, ki bo pomenil prijetno 
popestritev in promocijo Slovenije na 
sejmih, borzah in drugih pomembnih 
dogodkih za promocijo slovenske 
turistične ponudbe. V skladu z balonarsko 
tradicijo ga je 25. septembra v Portorožu 
na srečno pot pospremil minister Janko 
Razgoršek. Med štirimi elementi (zemlja, 
zrak, ogenj in voda) je s hudim nalivom in 
steklenico šampanjca vsekakor 
prevladoval slednji. 
··y~ 1\· ,, 
,. 
Po večjih poletnih kadrovskih premikih znotraj slovenskega turizma nam je uspelo 
izvedeti zgolj naslednje: 
• Po dolgoletnem obdobju Krešimira Čabriana na čelu mariborskega paradnega 
konja in začasnem imenovanju Janka Muca, je vodenje družbe Terme Maribor 
čvrsto prevzela dolgoletna vodja finančnega sektorja Alenka Iskra. 
• Mladen Kučiš je marketinški oddelek Zdravilišča Rogaška s septembrom zamenjal 
za mesto direktorja hotela Grad Otočec. 
• September je minil v znamenju komuniciranja: 2. Slovenska konferenca o odnosih 
z javnostmi, strokovno srečanje Turizem in mediji, obisk direktorice za 
komuniciranje pri WTO Deborah Luhrman v Sloveniji ter dva zanimiva in 
dragocena priročnika za "piarovce" in strokovnjake za komuniciranje. 
• Od Pristopa do Preskoka: Pristopovci so po lanski knjigi Pristopi k odnosom z 
javnostim septembra letos izdali Preskok v odnose z javnostmi, v katerih so 
izredno uporabni prispevki nekaterih slovenskih "piarovcev" o tem, kako sami 
vidijo in izvajajo odnose z javnostmi tam, kjer so zaposleni: v podjetjih, državni 
upravi, neprofitnih organizacijah, v agencijah ... 
• Poletna številka družboslovne revije z naslovom Teorija in praksa je posvečena 
organizacijskemu komuniciranju oziroma internemu in eksternemu 
komuniciranju. Naj navedemo samo nekaj tem: prikrito oglaševanj~ in odnosi z 
javnostmi, tržno komuniciranje v konkurenčnem okolju, merjenje učinkov 
komuniciranja, strateški komunikacijski management itd. 
Podčrtano 
Največje bogastvo Slovenije so ljudje pravijo 
Američani in Angleži - zvezdica za ABC Rent-a-car 
Ob rednih črnih pikah je prav, da ne pozabimo tudi na pohvale, ki jih dobimo od tujih 
gostov. Tokratna prihaja od ameriške družine White, ki je naši Darji Gačnik iz 
informacijske pisarne v New Yorku po avgustovskem obisku Slovenije poslala 
naslednje besede: "Hrana, pokrajina in namestitev so bili izvrstni. Še posebej svetla 
točka našega slovenskega popotovanja pa je bil~ storitev in gostoljubnost Mateja in 
Mitje Karuna iz ABC rent-a-car. Celotna ekipa se je neverjetno trudila, da je bilo naše 
bivanje povsem brez zapletov, prevzem in oddaja avtomobila kar najbolj tekoča, 
založili pa so nas tudi z zemljevidi, promocijskimi materiali in dragocenimi nasveti o 
krajih, ki smo jih želeli obiskati. Po naši vrnitvi v Robinsville smo vsem sorodnikom 
in prijateljem predstavili Slovenijo kot bolj varno, čistejšo, cenovno ugodnejšo in 
manj oblegano kot katerakoli druga alpska država, vsekakor kot državo, ki je pri 
obisku Evrope ne gre izpustiti. Vsem, ki se bodo odločali za Slovenijo, smo 
priporočili kontaktiranje informacijske pisarne v New Yorku, za najem avtomobila pa 
podjetje ABC. Po našem mnenju so eden ključnih elementov pri trženju Slovenije 
prav ljudje." Čestitke in pohvala ABC-ju tudi s strani CPTS. Da te hvale ne gre jemati 
kar tako, nam pove tudi obsežen članek, v katerem se je ABC pojavil v samem 
Financial Timesu. 
• črna pika 
Žal še več pritožb turistov na račun policije in carine 
Tudi na Centru za promocijo turizma Slovenije bi radi videli, da nam ne bi bilo treba 
ponovno opozarjati na to, da slovenski policisti in cariniki pogosto še vedno nimajo 
ustreznega odnosa do tujih turistov. Tudi zato, ker bi si slovenski turistični predstavniki 
v tujini prihranili naporno odgovarjanje na pritožbe ljudi, ki so letos poleti obiskali našo 
prijazno deželo, kjer pa so jih neprijazno obravnavali možje v modrem oziroma rjavem. 
Samo dva primera: Italijanska družina je morala pri Ormožu plačati 5000 SIT kazni, ker na 
avtomobilu niso imeli prižganih luči. Res je, da bi jih morali prižgati, toda žal tega niso 
vedeli, ker se pač niso pozanimali, saj je čar počitnic tudi v sprostitvi. Turisti so pač 
protestirali, saj bi bilo po njihovem mnenju opozorilo dovolj, toda policist je bil dosleden. 
In zdaj pišejo, da v Slovenijo pač ne bodo več prišli. 
Druga družina se je kar 80 minut pogajala s carinikom, da v Italiji za vožnjo avtomobila z 
avtomobilsko prikolico zadošča vozniško dovoljenje B kategorije, kar pa jim naš carinik 
menda ni verjel. In ker je italijanska trma močnejša od naše, jih je po dobri uri pač pustil 
čez mejo. Verjetno bi bil za kontrolo vozniškega dovoljenja bolj primeren policist, toda to 
tu ni pomembno. Bistveno je, da je o neljubem prerekanju zvedelo vsaj še deset Italijanov 
(prijateljev, znancev, sodelavcev, oče in nona ... ). Tako smo ponovno izpadli do tujcev kot 
neprijazna dežela, pa čeprav le v ozkem krogu ljudi, kar pa je v nasprotju s tem, kar želijo 
sporočati vsa komunikacijska orodja CPTS. 
TUR!ZEM - Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije - Izdaja Center za promocijo turizma 
Slovenije, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: 
misa.novak@cpts.tradepoint.si - Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak-_ Uredniški odbor: Franci Križan, Rok 
V. Klančnik, Maja Pak, Lučka Letič, Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Sajn, Janez Pergar, Slavko Mastnak, 
Marija Rok, Renata Picej, Drago Medved - Oblikovanje: lmago - DTP: Damjan Ilič, imago, Priprava za tisk: 
Reprostudio K - Tisk: Tiskarna Graf, Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM 
vpiše v evidenco javnih glasi pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na CPTS, 
izključno po faksu, št. 061-189-18-41.