Naročnina at tft&ttcnto: V> leta K 2 BD, V» leta X 5-—, cela leto X 10-— O Baafljo: . K J-SO, „ X 7—, „ K H-- p0f. ARCHDUKE CHARLES LOUIS 1833-1896. CRO^fe PRINCE RUDOLF 1858-1889, ♦ ftljsttrinuslp »illrt. : 11 PRINCESS STEPHAN1E Mar. 1881. ARCHDUKE • FRANCIS FERPlNANt assassinatcU (n tjE Street! DUCHESS OF HOHENBERG of Srnicbo, Sune 28,1914. ARCHDUKE OTTO 1865-1906 ' PRINCESS MARIE of Saxony Mar. 1886. J 1 ARCHDUCHESS ELIZABETH, b. 1883 'x ■■ ; Mar. John Prince of Vindlichgraeta. Ipiir* ■ - • PRINCE FRANCIS JOSEPH • Doeš not succeed. ARCHDUKE CHARLES FRANCIS , ' PRINCE MAKIMILIAN CHARLES Born 1887. Heir to Austro-Hungarian throne. Bom 1902. Vtill not succeed. I ■ I i i .mmm LIVES ON WHICH THE AUSTRO- HUNGARIAN MONARCHV DEPENDS The Emperor, his heir, the Archduke Charles Francis Joseph, with wife and chlld. v ....... S' ARCHDUKE FRANCIS JOSEPH Born Nor,, 1912., Rodovnik sedanjega avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa. (Pojasnilo glej med „Našimi slikami”!) krajev. O politiki in takih stvareh Čabri-nović ni govoril, k večjemu da je poudarjal, da je bosenski Srb. O življenju Čabrinovičevem izven tiskarne nismo doznali drugega, nego da je stanoval v ulici Sv. Marka št. 16 pri nekem Antonu Besednjaku, kjer je imel v najemu majhno' sobico, za katero je plačeval menda po 3 K na teden. Kakor zatrjuje Besednjak, je bil Cabrinovič tudi doma sam svoj, da je prav rad čital knjige, a jako malo občeval z drugimi ljudmi. Pozneje se je preselil menda v ulico del Bo-sco, kjer je ostal do tistega časa, ko je bil odpuščen iz tiskarne »Edinosti«. Odtedaj ga ni videl nihče več v Trstu. Splošno pa je bilo znano, da je bil Ča-brinovič jako dobrega srca. Razdal je večkrat skoraj vso svojo mezdo za tovariše tiskarje, ki so prišli z juga in so bili brez zaslužka. Izposojeval si je v ta namen celo denar pri svojih tovariših v tiskarni in parkrat je vzel celo predujem, da je mogel pomagati svojim tovarišem v stiski. Če pa ni imel denarja, je vzel brezposelnega tovariša s seboj na svoj dom, ga tamkaj prenočeval in prehranjeval tako dolgo, da je dotičnik dobil podporo od tiskarske organizacije iali pa delo. Zelo rad je imel Cabrinovič svojo sestro, ki je bila na učiteljišču. Pripovedoval je, da sta on in sestra v popolnem navzkrižju z očetom in da sta navezana popolnoma sama nase. Znano je bilo v tiskarni, da je štedil in štedil, in ko je imel prištedenih kakih deset ali dvajset kron. je tekel na pošto in poslal denar sestri. Veliko denarja je izdal tudi za knjige in brošure, ki jih je kupoval po vseh tržaških knjigarnah. Povedal je tudi, zakaj je postal abstinent. Pripovedoval je, kako hudo mu je delo, ko je videl, da je oče pijanec in da zaradi tega trpi vsa rodbina. Zato je hotel biti popolnoma drugačen nego oče in je popolnoma opustil alkoholne pijače. Dogajalo se je redno, da je v gostilni, kjer je večerjal, naročil po večerji namesto pijače belo kavo. Kadilec tudi ni bil. Zgodilo pa se je nekikrat, da je zašel Cabrinovič popolnoma sam v neko gostilno, menda na Barrieri, kjer je bila godba in se je tudi plesalo. V gostilni je bila večja laška družba, med katero je bilo tudi nekaj deklet. Cabrinovič je nekaj časa gledal ples, potem pa je tudi poprosil eno onih deklet za ples. Dekle bi bilo sicer pri volji, toda neki možak iz one družbe mu je povedal precej osorno, da nima pravice plesati, češ, ker plesa ni plačal. Cabrinovič je razumel le slabo italijanski, ali toliko pa vendarle, da je vedel, kaj mu hoče povedati oni. Vsedel se je torej mirno na svoj prostor in po- čakal, da je bil tisti ples končan, nakar je pa sam plačal ples in zopet zaprosil zanj ono dekle. Komaj pa je začel plesati, je zagledal, da so se začeli vrteti tudi drugi. Tedaj jim je, kakor oni prej njemu, prepovedal ples — seveda v srbščini, ki je pa oni niso razumeli in so ga začeli celo obkladati z znanimi tržaškimi psovkami. To pa je Cabrinoviča tako razvnelo, da je pograbil stol in v kratkem nagnal vso laško družbo iz gostilne. Iz teh kratkih črtic bi se dalo sklepati, da je bil Cabrinovič zelo blagega, nežnega srca, vendar pa silno razburljiv človek, ki ga je vsaka, tudi najmanjša resnična ali celo dozdevna krivica silno spekla, da je vse zakipelo v njem. In ta Cabrinovič, ki so ga v Trstu vsi, ki so ga poznali, smatrali za sicer precej eksalti-ranega, toda vseskozi neškodljivega, nedolžnega mladeniča, ta Cabrinovič je bil tisti, ki je vrgel bombo proti prestolonasledniku. Kako je moglo priti tako daleč, je nam neumljivo. Razbojništva po atentatu. Neki fanatiki v Sarajevu, Mostaru, Zagrebu, na Dunaju in drugod, so hoteli zlorabiti ostudni atentat na prestolonaslednika in njegovo gospo v ta namen, da se izkažejo velike patrijote, da se maščujejo nad Srbi ter da se polaste vlade v državi. Zato so uprizorili najgrša razbojništva. Ropali, plenili, razbijali in razgrajal so po ulicah in trgih kakor divjaki. S cesarjevo sliko v rokah so uganjali strašna nasilstva in pojoči cesarsko himno so se vedli kakor besni tolovaji. Sramota za vso državo je, da imamo v Bosni in na Hrvatskem toli nesposobno uradništvo, ki ni znalo s policijo in z vojaštvom v pol uri zatreti vse izgrede. Vlade bodo morale te nesposobne uradnike prijeti in jih kaznovati, ker soodgovorne ne bodo hotele biti za lopovstva sodrge, ki se je vedla še slabše kot Albanci v Draču. Sam cesar je obsodil te demonstracije in ministrski predsednik grof T i s z a je obsodil tolo-vajstva zagrebških razgrajačev z najostrejšo besedo. Madjarski, nekateri nemški in laški, hrvatski in celo nekateri slovenski listi so napadali ves srbski narod zaradi Prinčipa in Cabrinoviča ter so dolžili sokrivde srbskega kralja, srbske ministre in srbske častnike. Zdaj pa je cesar grajal te fanatike in jih je ogrski ministrski predsednik obsodil tako, kakor zaslužijo. Ze v zadnji številki smo prinesli nekaj slik o teh žalostnih izgredih v Saraje-vem in prinašamo v današnji številki zopet nekatere. V nedeljo, 28. junija se je zgodil strašni umor, a že v ponedeljek se je začelo razsajanje in ropanje v Sarajevem. V ponedeljek so se ob 8. zjutraj obnovile demonstracije. Na trgu se je ob tem čašu zbralo okrog 200 ljudij, ki so se pevajoč cesarsko pesem, šetali po ulicah. Sprva se je mislilo, da bodo demonstracije zgolj žalne minifestacije za pokojnim prestolonaslednikom in njegovo plemenito soprogo. Takoj nato so se pričeli napadi na srbske prodajalne na trgu in začuli so se klici, naperjeni proti Srbom. Medtem se je nabralo že nad 1500 demonstrantov. Ti demonstranti so bili ponajveč poulični dečaki, sodrga, v kateri so bili tudi ljudje najslabše vrste, ki so se kasneje razdelili v gruče od 200—300 oseb, ki so jeli napadati prodajalne, delavnice in tudi privatne hiše, o katerih so vedeli, da so srbske. Sedaj se je pričelo divjanje, kakršnega še nismo nikoli videli. Razen malih izjem so vse srbske trgovine, delavnice, gostilnice, kavarne itd. bolj ali manj popolnoma uničene. Ni se tu vprašalo, čigava je kaka stvar, neodgovorna in nebrzdana druhal je rušila vse, kar je bilo srbsko. Tako se je zgodilo, da so trpeli tudi ljudje, ki so vsem dobro znani po svoji lojalnosti, koncilijantnosti in po svojem res lepem vedenju napram vsem meščanom brez razlike vere. Razen velikega števila manjih in večjih trgovin so bile znotraj popolnoma demolirane: hiša Srbske dobrodelne zadruge, v kateri je bilo okrog 20 detet v nežni starosti od 3 do 10 let; hotel »Imperial«, prodajalna pohišt- namestila mitraljeze in množica se je razšla. V Zagrebu so pristaši Frankove stranke razgrajali po ulicah, pobijali okna in obmetavali ljudi s kamenjem. Ranili so pri taki demonstraciji tudi našo sotrudni-co, slovensko pisateljico gospo Zofko Kvedrovo, ki je sedela pred kavarno. Na Dunaju so divjali in blazneli neki postopači ter so napadali srbsko in rusko poslaništvo, a policija jih je ukrotila. Povsod pa so napravili ti špekulativni patriotje veliko škode. Tudi v Ljubljani so nameravali neki Slovenci prirediti poulično demonstracijo, a so se zbali policije. Vsi ti razbojniki v Sarajevem, Zagrebu, na Dunaju in drugje so mislili, da bodo za Ijive lojalitet. manifestacije«, njihove »cenene lovorike« in izrazil zahtevo, da se nihče naj ne da »od takih ljudi varati«. Mi sicer nismo bili često v položaju izrekati priznanje besedam in dejanjem grofa Tisze. V tem slučaju pa je udaril s pestjo na pravo stran. Mi bi bili krivični ne samo napram veliki masi naših Srbov, marveč tudi napram samemu sebi, ako bi hoteli metati v en lonec s peščico atentatorjev milijone onih Srbov, ki deloma že stoletja žive z nami v eni državi. Madjarsko hujskajoče časopisje je, ki na ta način one-snaža svoje lastno gnezdo in z njim tekmujejo naši avstrijski listi-hujskači, ki so , sicer madjarskemu časopisju prav malo naklojeni. Tem listom bi naj grof Tisza, ta Iz Trsta: Sprevod z mrtvaškimi gala-vozovi se pomika skozi mesto med mnogobrojnim občinstvom z mola sv. Karla na Južni kolodvor. Krasni red na tržaških ulicah ob tej priliki kaže obenem drastično škandalozni nered po sarajevskih ulicah, po katerih sta se visoka pokojnika vozila. Ako bi bila sarajevska policija, sarajevsko orožništvo in sarajevsko vojaštvo vzdrževalo tak red, bi bil atentat nemogoč. (Fot. Ceregato, Trst.) va Petra Vekiča, tiskarna Riste Saviča, hiša Slavke Jeftanovičeve, ki je bolna ležala zaeno s takisto bolnim sinom, krojaška delavnica Dušana Besaroviča, brata okrožnega predstojnika Vlade Besroviča, srbska šola, kavarna »Evropa«, Srbski klub, iz katerega so demonstrantje vse docela še novo pohištvo pometali na ulico, hiša Sime Panjatoviča, ki je bila do tal razdejana, hiša Riste H. Damjanoviča, mestnega podžupana hiša Gligorija Jefta-noviča, srbska delniška tiskarna, trgovina Bajčetičeva, prodajalna Jovičičeva, nadalje vse srbske trgovine, prodajalne in delavnice v ulicah Cekaluša, Čemaluša, Hiseta, Piruša, Potok in Koševa. Razen-tega so demonstranti pobili vsa okna na »Prosveti«, na »Upravnem in prosvetnem svetu«, na palači srbsko-pravoslavnega vladike in na vseh drugih srbskih javnih poslopjih. V celem je bilo demoliranih okrog 1000 hiš in trgovin. Vse to je trajalo od 8. zjutraj do pol 5. popoldne, ko je bil proglašen preki sod. Kje je bila policija? Kje orožništvo? Medtem je vojska zasedla vse ulice, svoja lopovstva pohvaljeni, a prvi, ki jih je obsodil, je bil sam naš cesar. On je dobro ločil atentatorje od srbskega naroda in je izrekel, da hoče imeti mir in red v državi. V ogrskem parlamentu pa je v sredo ministrski predsednik grof Štefan Tisza javno obsodil vse demonstracije. Njegova izvajanja so bila glasna obsodba patentiranih »patrijotov«. »Die Zeit« piše: »Grof Tisza, ki ima vedno pripravljeno svojo pest, je včeraj govoril in udaril je s pestjo, toda v čisto drugi smeri, kakor so to od njega pričakovali patrijot-je na jeziku ... Konstatiral je, da se je udeležil one »podle in nevarne konspiracije samo neznaten, majčken drobec prebivalstva«; izrekel je svoje prepričanje, da je »lojalnost in zvestoba pretežne večine srbskega prebivalstva v Bosni, na Hrvatskom in južnem Ogrskem brezpogojna in zvišena nad vsak dvom.« Z vso ostrostjo je obsodil izgrede in ropanja v Sarajevu. Z uničujočim sarkazmom je označil frankovce, ki »hočejo po atentatu živeti od tega,« da »sumničijo Srbe glede njihovega patrijotizma«, ožigosal je njihove »dvom- mož z železno pestjo, tudi posvetil par prav krepkih besed ...« Kakor je razvidno, grof Tisza ni štedil besed, da bi ne postavil v pravo luč naših patentiranih »patrijotov«, katerih patrijotizem pa ni vreden niti piškavega oreha. Radovedni smo sedaj, kaj bodo k tej obsodbi rekli naši hujskači. Stavimo, da se bodo spravili na »veleizdajalsko« hrvatsko-srbsko koalicijo in ji očitali, da je ona našuntala grofa Tiszo, da je s pestjo udaril na »edino prave avstrijske patrijote«. Različni listi poročajo najbolj senzač-ne novice, ki pa se izkazujejo druga za drugo kot debele laži. Preiskave so tajne, in nihče ne ve ničesar povedati, kar bi bilo zanesljivo. Ko bode vse dognano in nedvomno dokazano, bomo poročali o uspehih preiskave tudi v S. I. T. Zdaj pa pravimo: Ne verjemite ničesar madjarskim in nemškim židovskim lažnivcem! Steckenpferd-lilijinomlečne mile prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod. Naše slike. Poroka hčerke-edimke ljubljanskega župana. V sredo, 15. t. m. se je poročila v Ljubljani v trnovski cerkvi gospodična Pipa Tavčarjeva, hčerka-edinka ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, s Hrvatom gospodom Vladimirom Arkom, posestnikom in veletržcem iz Zagreba. Gdč. Pipa Tavčarjeva je bila v ljubljanskih inteligentnih krogih velepriljubljena in popularna Slovenka. Delovala je pri mnogih narodnih priredbah ter je kot izborna pevka-diletantka dvakrat sodelovala pri operetnih predstavah v deželnem gledišču. Sodelovala je kot solistka velesim-patičnega soprana pri koncertih v Ljubljani in raznih mestih, vedno z najlepšim umetniškim uspehom. Kot odlična gojenka Glasbene Matice je na javnih produkcijah vzbujala splošno pozornost. Od svoje vrle matere ima gdč. Pipica očarljivo naravno ljubeznivost in požrtvovalno ljudomilost, zato je bila ljubljenka svojega očeta; v rodni hiši je bila genij veselja in živahnosti, v Ljubljani pa vselej sredi najdejavnejših rodoljubk. Naj ji teče življenje srečno v novi domovini hrvatski, v bratskem mestu zagrebškem v radost svojim roditeljem in na čast svojih rojakov! Vrl mladenič je bil rajni Josip Vimer iz Sapjan. Deloval je v mladinski skupini Narodne delavske organizacije v Ljubljani, pri »Bratstvu« kot tajnik, bil je navdušen diletant, vodil je plesno šolo »Bratstva«, bil je član »Slavca« in pevskega društva »Zarja« v Rožni dolini. Rajni Vimer je bil povsod zelo agilen. Imel je mnogo prijateljev. Pri vojakih v Belovaru pa si je nakopal bolezen, ki ga je v nai-lepši dobi pokosila. Umrl je 20. junija t. 1. v Zagrebu. Bil je vrl Hrvat, ki je posvečal vse sile za slovenska narodna društva. Nadučitelj Franc Praorotnik. Ob 40-letnici učiteljevanja in 251etnici bivanja nadučitelja Franca Praprotnika v Mozirju na Štajerskem je umestno, da pokažemo tega moža in šolo, ki se je za niegovega nadučiteljevanja sezidala v Moziriu in ki jo ie okrasil z drevjem, da je podobna vili, širši slovenski javnosti v besedi in podobi. Saj je vse njegovo življenje posvečeno edino koristim milega naroda, ki je iz nie-ga izšel. Rojen je bil 1. 1849. pri Sv. An-drežu nad Polzelo pri Braslovčah na Štajerskem in ie pohajal liudsko šolo v Šmartnem na Paki, gimnaziio pa v Celin, kjer je tudi prestal zrelostni iznit z odliko. Po enoletnem obiskovanju učiteljišča v Mariboru je postal učitelj v Selnici ob Dravi in nato v Lembahu nri Mariboru. Kot nadučitelj je bil v Puščavi ob koroški železnici in od 1. 1889. je nadučitelj v Mozirju. Temeljito izobražen ni zapiral zakladov svojega znanja, temveč jih je obračal svojemu narodu v korist. Postal je Specialist v kmetijstvu, zlasti sadjarstvu. Že kot Ijud-skošolski učenec se je bavil s temle ob strani svoje matere. Pozneje je imel kot tretješolec 1. 1863. malo drevesnico v Celju. Kot učitelj pa se je začel baviti s sadjarstvom v velikem. Sam navdušen sadjar, je znal z besedo in vzgledom tudi druge vneti za to panogo kmetijstva. Posebno v Mozirju se mu je po marsikaterih ovirah posrečilo kraj izpremeniti v pravi raj. Vsa okolica je spomladi kakor z belim prtom odeta, jeseni pa torišče lepe sadne kupčije. Za sadjarstvo so se začele zanimati tudi sosednje občine, ko so vi- j dele uspehe v Mozirju. Prebivalci teh ob- čin ga kličejo, da jim predava, oni ga hodijo obiskovat, da jim na lastnem vrtu kaže sadove svojega truda. Za vse to ga je mnogo občin odlikovalo z najvišjo častjo, ki jo morajo dati, s častnim občan-stvom (Kokarje, Mozirje [okolica], Rečica i. dr.) Tudi Kmetijska družba za Štajersko ga je letos že drugič odlikovala, in sicer s srebrno kolajno. Na vseh sadnih razstavah, ki so se priredile na raznih krajih, se je odlikoval s srebrnimi kolajnami in častnimi diplomami. Ponovno sta mu tudi dež. šolski svet in poljedelsko ministrstvo izrekla za njega občekoristno delovanje svoje priznanje. Naj bi mu bilo usojeno dočakati še mnogo let! Vedno zdrav in čil! Rodovnik sedanjega prestolonaslednika Karla Franca Josipa. Cesar (1) Franc Jožefi, (rojen 1830, nastopil vlado 1848) mehikanski cesar (3) Maksimiljan (rojen 1832, bil v Mehiki cesar 1863—1867) ter nadvojvoda (4) K a r e 1 L u d o v i k so bili bratje. Cesar (1) Franc Jožef I. je bil poročen s cesarico (2) Elizabeto, ki je bila zabodena v Švici; iz tega zakona je bil rajni prestolonaslednik Rudolf (5), ki je bil poročen s princezinjo (6) Štefanijo. Njuna hči (11) nadvojvodinja Elizabeta, ki je torej vnukinja sedanjega cesarja, je poročila princa W i n d i s ch-g r a t z a, ki pa nima nobene pravice do avstrijskega prestolonasledstva in tako tudi ne njegov sin, princ (14) F r a n c J o-ž e f, ki je pravnuk cesarjev. Ta veja habsburške rodovine nima pravic do avstrijskega prestola. Ker je umrl mehikanski cesar (3) brez potomcev, je prešlo pre-stolonasledstvo na potomce nadvojvode (4) Karla Ludovika. Ta je imel dva sina: nadvojvodo (7) Frana Ferdinanda, ki se je poročil z grofico (8) Zofijo K o-tekovo; njegovi potomci nimajo pravice do prestola; drugi sin, nadvojvoda (9) Oton, je bil poročen s princezinjo (10) Jožefo Saksonsko. Iz tega zakona je sedanji prestolonaslednik Karel Franc Jožef, ki je poročen s princezinjo Žito (16); njun najstarejši, 1. 1912. rojeni sin, nadvojvoda (15) Franc Jože f O t o n je bodoči prestolonaslednik. Z Dunaja v Pochlarn in čez Donavo v Artstetten. Pokojnika sta imela nesrečo celo pri svojem pogrebu. Najprej nista mogla ležati v dvorni kapeli, sprejem na Južnem kolodvoru je bil za njuno najvišje dostojanstvo neprimeren in prevoz z Du- Na poslednji poti f prestolonaslednika: Prevoz krst ob 4. zjutraj na plavu čez Donavo iz Pdchlarna na cesto, ki vodi v Artstetten, kjtr je grobnica prestolonaslednikove obitelji. Po pogrebu pri cesarju: Cesar v schčnbrunnskem gradu tolaži uboge sirotef nadvojvode inf vojvodinje. naja na Zapadni kolodvor se je izvršil brez največjih vojaških časti. Rajni nadvojvoda Albrecht je imel lepši pogreb, ker prisostvovali so korni poveljniki vse države, vsi generali in skoraj vsi člani cesarske hiše. A knez Montenuovo se je baje maščeval, ker mu je visoki pokojnik prestolonaslednik nekdaj očital, da je potomec famoznega grofa Neiperga(NeuBerg-Montenuovo!), ki je bil ljubimec žene Napoleona 1. Pogrebni vlak s prestolonaslednikom in soprogo je dospel ob pol 3. zjutraj v največji plohi v Pochlarn. V najhujšem dežju se je vršil blagoslov. Vse spremstvo je bilo premočeno. Ker ni hotelo prenehati deževje, so morali prenesti krsti v čakalnico, poleg katere je kolodvorski buffet. Tam so potniki in tudi pogrebci pili in kričali, ker jih je zeblo. Ob pol 4. bi moral plav odriniti, a pogrebci so se razbegnili in morali so jih pol ure čakati. Šele okoli 4. zjutraj so zapeljali furgona s krstama na plav, ki je last barona Tintija. Po blatni cesti se je onstran Donave pomikal izprevod še tri in pol kilometra daleč strmo v hrib do vasi Art-stetten, kjer se je izvršil do 12. pogreb. Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju — strašilo Nemcev. Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju na Koroškem je bil po naročilu deželnega odbora koroškega pred kratkim časom z deskami obit in pokrit, da ga ne bi videli slovenski romarji iz slovenskih dežela, ki so hoteli občudovati to častitljivo starodavno slovensko zgodovinsko delo! »Strah ima velike oči«, pravi slovenski pregovor. Iz Kranjske, Primorske in Štajerske je bilo v tem poletju napovedanih več vlakov na Gospo daj, da bi na Koroško prišli Slovenci iz drugih slovenskih pokrajin in vplivali na koroške Slovence. Po pripravah teh nemških veleumov smo pričakovali marsičesa, a pričakali smo pristno nemško trotulozo. Strah je bil le prevelik, kajti to, kar so napravili nemški gospodje v Celovcu, je tako otročje in zabito neumno, da so tega zmožni le koroški todelji. Celovec so obdali z verigo žandarjev in policajev. Gosposvetsko polje so okupirali z orožjem, z bajoneti, sabljami in revolverji, da bi odbili —- slovenski naskok. Deželni odbor pa je dal zabiti in obiti ves prestol z deskami in je dostop k njemu prepovedal. Čitatelji našega lista iz danes priobčene slike lahko sami vidijo, kakšna je v 20. stoletju nemška kultura na Koroškem. Sokolski zlet v Rušah. Mariborski »Sokol« ima svoj prapor. Razvil ga je v nedeljo 28. junija v Rušah ob prvem zletu Mariborske Sokolske Župe. Naše Podravje še ni videlo tako lepe slavnosti, kakor-šen je bil ta sokolski zlet, ki je uspel v vsakem oziru izborno. Poleg domačih 10 sokolskih društev, ki so bila vsa močno zastopana, je prihitel na zlet Varaždinski Sokol s praporom in 42 člani in članicami ter Celjska Sokolska Župa s 3 prapori in zastopniki 4 društev (Celje, Žalec, Krško, Trbovlje, 24 članov). Slovensko Sokolsko Zvezo sta zastopala starosta br. Oražen in član zveznega vaditeljskega zbora br. Thaler. Župa Ljubljana I. je poslala 3 člane, akad. društvo »Triglav« pa 10 članov s praporom. Sokolov v krojih je bilo 178. Na kolodvoru v Rušah je pozdravil Sokolstvo v imenu slavnostnega od- .......................bora g. Lesjak. Po kratkem odzdravu žup- sveto. Romarji iz teh krajev prihajajo sicer I nega staroste dr. Rosine je odkorakalo So- Po pogrebu v Artstettenu: Sirote pokojnikov, knez Maks, princesa Sofija in knez Ernest v spremstvu svojega varuha, grofa Jaroslava Thuna, ki ima za ženo pokojničino sestro, so dospele z vlakom na kolodvor v Penzingu, odkoder se odpeljejo z avtomobilom k cesarju Francu Jožefu v Schdnbrunn. vsako leto; letos pa bi bila udeležba malo večja, ker je preteklo 500 let, odkar je bil zadnji vojvoda Ernest Železni na tem prestolu ustoličen na slavnostni staroslovenski način v slovenskem jeziku. Nemci so se teh pobožnih romarjev silno prestrašili. Posvetovali so se, kaj naj store, da slovenskih romarjev ne bo, kajti bog ne kolstvo, na čelu središka godba pod vodstvom g. Serajnika, na slavnostni prostor v Rušah, kjer ga je pričakovala kumica ga. dr. Rosinova vkrogu ruških gospodičen in deklic v belih oblekah in narodnih nošah. Na Sokolstvo so padale cvetlice in venci iz oken in plapolajoče narodne zastave in stotine ljudstva so pozdravljale korakajoče čete. G. župan Lasbacher je pozdravil Sokolstvo v imenu občine, nakar je izpregovoril starosta dr. Rosina, kako so baš Rušani dali povod za slavnost. Vhod v grobnico na gradu Artstettenu, kjer so shranili krsti pokojnikov. ki so že pred 5 leti nabrali nad 100 K za prapor Mariborskega Sokola z željo, da ga razvijemo v Rušah. Ob krasni pesmi »Molitev« se je razvil prapor, ki ga je izročila gospa kumica praporščaku dr. Ravniku. Nato je zabilo 41 zastopnikov raznih sokolskih in drugih društev ter posameznikov spominske žreblje v kopje s sokolskimi gesli. Gospa kumica je pripela na prapor moder trak z napisom; »Brani mejo!« in položila to geslo Mariborskemu Sokolu na srce. Gdč. Olga Sernčeva iz Ruš je pripela bel trak mariborskih in ruških dam; gdč. Zlata Tomac je pozdravila hrvatske Sokole in pripela njihovemu praporu trak, po nagovoru gdč. Terezike Ozi-move pa je pripelo pet gospodičen trakove ostalim praporom. Ob sokolski himni so sprejeli prapori novi prapor medse — bil je pretresljiv trenotek. V imenu Slovenske Sokolske Zveze je nagovoril starosta dr. Oražen zbrano množico v prekrasnem pozdravu, za Varaždince pa se je zahvalil br. Svoboda. Slovanska himna, ki jo je pela vsa množica odkritih glav, je zaključila slovesnost, nakar je odkorakalo Sokolstvo skozi Ruše do stare šole. — Ob štirih popoldne se je pričela javna telovadba. Proste vaje je izvajalo 68 telovadcev, ženske proste vaje 18 članic; deški naraščaj je nastopil s 44 telovadci s palicami, nato pa 19 deklic s prostimi vajami s pesmimi in igro. Varaždinski Sokol z vesli; orodna telovadba 13 vrst v dveh skupinah je zaključila telovadni nastop. Na telovadišču se je razvila ob najlepšem vremenu ljudska veselica. Verande in umetni šotori v pohorskem slogu so bili polni življenja. V mraku je občinstvo občudovalo žive slike Varaždinskega Sokola. Sokolstvo se je nerado poslovilo od gostoljubnih Ruš. Sokolstvo je izvršilo z nastopom v Rušah veliko narodno delo in zapustilo Podravcem in Pohorcem najkras-nejše spomine. ______ Tedenski pregled. Te dni so šovinistični nemškonacionalni in madjarski listi zopet prav nesramno hujskali proti Srbiji in proti vsem Jugoslovanom. Cisto jasno so poživljali vlado, naj napove Srbiji vojno ter naj srbsko kraljevino kar hitro uniči. Poročali so obenem, da bode Nemčija z vso silo podpirala Avstro-Ogrsko. Nečuvene nesramnosti raznih ži- licija na dan atentata povsem nesposobna. Ce bi bila sarajevska policija storila količkaj svojo dolžnost in če bi bila vojska sarajevska količkaj pomagala vzdrževati na ulicah red, bi se atentat ne Grad Artstetten s peterimi stolpiči, mesto poslednjega počitka f prestolonaslednika in t njegove soproge. dovskih in nemških listov smo čitali, srbsko časopisje pa je seveda takisto ostro odgovarjalo, a nikdar ni v srbskih časopisih najti niti najmanjše žaljive opazke o naši dinastiji. Kakor vselej se vede srbska vlada tudi v tem slučaju skrajno pravilno in dostojno. Zato pa tudi naša vlada ne more ničesar ukreniti proti Srbiji. Vojne ne bo, ker vse preiskave niso doslej dognale niti senčice sokrivde srbske kraljevske vlade ali srbske armade pri gnusnem atentatu v Sarajevem. Vedno bolj pa se kaže, da je bila sarajevska državna po- bil posrečil. Zdaj, ko je toča že pobila, pa sliši tudi sarajevska policija celo travo rasti; zdaj ve, da je bila organizirana proti prestolonasledniku med bosansko mladino velika zarota, da je čakalo prestolonaslednika na mnogih krajih po vseh sarajevskih ulicah več zarotnikov, tako da bi smrti nikakor ne bil mogel uiti. Povsod so stali zarotniki z bombami in revolverji, povsod so bili nastavljeni peklenski stroji. To vse ve policija zdaj, ko je že prepozno. In zdaj zapirajo zdravnike, učitelje, trgovce, akademike in ljudi raznih ver, narodnosti in poklicev, pri katerih so našli baje bombe in pismene dokaze o zaroti. Po vsej državi, na Dunaju in v Slavoniji zapirajo ljudi, češ da so veleizdajalci, češ da so podpirali velikosrbsko idejo ter so delali za Srbijo. Toda 550 orožnikov in policajev ni moglo zabraniti vandalizma židovskih, mohamedanskih in fanatičnih hrvatskih tolp po Sarajevu. Škoda, ki jo je napravila čisto nedolžnim Srbom ta sodrga, je ogromna in mnogo Srbov je danes po nedolžnem na beraški palici. Mnogo mladih ljudi je po nedolžnem v ječi in avstro-ogrski narodi so zaradi policijske nesposobnosti danes še v hujšem sovraštvu kot poprej. Pred vsem svetom se kaže popolna anarhija v naši državi, strašna nesložnost med narodi in tragična nesposobnost državne uprave. Vsa krivda tiči v naši državi; zato je le neroden izgovor, če zdaj psujejo Srbijo, ki ne more nič za to, da so nesposobni policisti, deželni šefi in generali pustili smrkavcem ubiti sredi belega dne našega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Velikosrbska ideja se danes namenoma zamenjava z jugoslovansko idejo, samo da ima policija več dela, zdaj, ko je že prepozno. Kaj je velikosrbska ideja? Ta ideja stremi po združenju vseh Srbov v eno kraljestvo. Naravno je, da žele biti združeni vsi Srbi, kakor žele vsi Nemci biti združeni v enem nemškem cesarstvu. V naši državi imamo javno in odkrito priznavano vsenemško stranko, ki deluje obenem proti Rimu ih za prestop v protestantizem. A te stranke ne preganja nihče. Toda jugoslovanska ideja stremi le za kulturnim in gospodarskim združenjem vseh jugoslovanskih narodov v okviru naše države. Slovenci, Hrvati in Srbi smo bratje po krvi in jeziku, skupna nam je kultura in skupni so naši sovražniki. Na molu sv. Karla poleg Lloydove palače v Trstu sta postavljeni krsti prestolonaslednika in vojvodinje Zofije na črna katafalka. Mornariški častniki, podčastniki ter pešci obdajajo kot zadnja častna straža v dvojnih krstah ležeči trupli, tržaški škof dr. A. Karlin z veliko asistenco opravlja pogrebne molitve. = b ° cs p C ^ o »j—i ^ B OS C “ !E !# I > I I c "C • p-< \ c: • > O • p—H C >o o a c o X ^ • J-1 O) > fi O" 3 o lO s o c 0) ►o 'cd5 \ ^ “ I ^ .2 i 7~, =3 i ^ I CJ ~ i ^ > : >03 i W S i ^ !Q.s r—i § H m P j i—i i—i > o j c/} • ^ Ta ideja nima z veleizdajo, z zarotami in z bombami nič stikov. Ce se bratje ne bodo ljubili in podpirali, jih kmalu uničijo Nemci, Madjari in Lahi. Tudi danes so si Jugoslovani ostali zvesti in si dežele pa v mesta. Meščanka in dekle z dežele bi se na ta način marsičesa naučili. Neki nemški ženski list priporoča v ta namen izmenjavanje hčera. Mnogim dekletom bi Iz Sarajeva: Razvaline Jeftanovičevega skladišča, ki ga je razdejala mohamedanska in hrvatska sodrga brez zadostnega odpora oblastev. ostanejo proti vsem hujskačem podlih duš. — Kakšna pa je naša država, ko se zapirajo že deželne meje najbližim sosedom! Kranjski, štajer-skiin primorski Slovenci ne smejo priti na tabor koroških Slovencev, ki se je vršil 12. t. m. pri Sv. Jakobu v Rožu. Vseslovenski sokolski zlet se ne sme vršiti v Ljubljani, ker ne puste Hrvatov in Srbov v Ljubljano, — da, niti iz Trsta, iz Gorice, iz Celja in Maribora in s Koroškega ne sme noben Sokol na Kranjsko! Tako so torej celo posamezne dežele odrezane druga od druge. Ne le vsesrbska, nego tudi vseslovenska ideja se zdi avstrijski policiji nevarna. Kmalu bo še ime Slovenec prepovedano, in zahtevali bodo, da se ime-nuemo le Kranjce, Štajerce, Korošce in Primorce: Da so te razmere sramotno nezdrave, vidi ves svet. Zato pa se klanjamo modrosti našega presvetlega cesarja, ki v takih razmerah na kakšno vojno noče misliti ter odklanja vse vojne hujskače. — V Albaniji se upor širi bolj in bolj, in dnevi kneza Viljema so šteti. Zdaj so osvojili Epirci mesto Korico in druge kraje. Viljem je izgubil, že vso Albanijo ter se drži le še v Draču. — Zje-dinjene države in Mehika so sklenile mir, a predsednik Huerta bo moral odstopiti, ker mehikanski ustaši prodirajo dalje. — V Belemgradu je nenadne smrti umrl ruski poslanik pl. Hartwig, glavna opora Srbije im najbolj odločni nasprotnik Avstrije. Umrl je v pisarni avstrijskega poslanika pl. Giesela, ko je pil čaj. Zadela ga je srčna kap. Ženski vestnik. Lastna izkušnja najbolja učiteljica. Za dekleta, ki imajo namen ostati doma, pa tudi za one, ki hočejo v službe, bi bilo prav ugodno, ko bi prišle vsaj za nekaj časa v druge razmere. Meščanke naj bi šle na deželo, dekleta z prav koristilo, ko bi odšle za nekaj časa iz ozračja domače hiše, kjer vladajo čestokrat prevelika popustljivost, razvajanje in brezdelje. Na tujem se nauči človek hitro samoobvladanja in discipline ter si vzgoji voljo. Po končanih šolskih študijah so moči mestnega otroka itak precej izrabljene; pojavljajo se zlasti pri mestnih dekletih večkrat bledičnost in druge slabosti. Prav izvrstno bi bilo, ko bi šla taka dekleta, preden se posvete svojemu poklicu, preden gredo v službo, za nekaj mesecev na deželo v kako dobro hišo, seveda, na kako veliko posestvo. Koliko novega, zanimivega bi videla tukaj mestna deklica! Pomagala bi nekoliko pri lažjem in boljšem delu, kolikor bi pač hotela in mogla. Meščanka bi zavzela mesto domače hčere na kmetih že zato, da bi tudi domača hči z dežele zavzela v mestu isti prostor. Seveda se ne misli pri tem, da bi meščanke opravljale posle dekel in pastiric. Takisto bi ne bila dekleta z dežele v mestu služkinje, marveč bi nadomeščale domačo hčer. Na eni strani mirno življenje, polno novih pojmov in vtiskov na deželi, na drugi strani povsem drugačno življenje v mestu: to bi bilo v korist obema deloma in bi bilo na ta način obema pomagano. Odpadli bi stroški za hrano in stanovanje. Mlada osebnost bi pridobila že zato, ker pride v druge razmere, sliši druge nazore, spozna drugačen okus. Značaj bi se krepko razvijal. Strah staršev, oddati otroke na tuje, je pač precej neutemeljen; res dajo svoj najdražji zaklad iz hiše, a prejmejo zanj istovrednega in imajo v rokah zastavilo za blagostanje svojega otroka. — Tako nemški ženski list. Naj bi morda tudi Slovenke razmišljale o tem predlogu, ki bi se dal — seveda samo v poedinih slučajih — prav lepo izvesti in bi imel nemara dober uspeh. Doktorica kraljica. Vseučilišče v Gromingah je slavilo svojo SOOletnico. Ob tej priliki je vseučilišče imenovalo nizozemsko kraljico Viljemino za doktorico holandščine. Kraljica je sila popularna in uživa splošno ljubezen naroda. Prvi kongres nemških pisateljic v Lipsiji se je vršil od 28.—30. junija t. 1. Nemško ženstvo je imelo v Lipsiji najprej svoj »ženski teden« z mnogoštevilnimi važnimi shodi, predavanji itd. Temu »ženskemu tednu« je sledil kongres nemških pisateljic, ki so zlasti svarile proti ženskemu diletantizmu na literarnem polju. Zanimivo je bilo poročilo o delovanju nemške žene na polju dramatike. Referentka iz Pariza je poročala, da imajo francoske dramatične pisateljice že jako lepe uspehe. Imajo društvo ženskih dramatikaric. Naglašala je: »Današnje gledališče nujno potrebuje ženske, ki bo dala umetnosti novo dušo in novo vest.« Sicer manjka ženskam še pri spisovanju dram koncentracije in logike. Ne znajo še pisati za oder, ker ga ne poznajo. A v doglednem času odlože ženske tudi te napake. Razne poročevalke so bičale neumestne predsodke gledaliških ravnateljev, kritikov in občinstva, ki že vnaprej zavržejo vse, kar je spisala ženska. Ženske morajo pisati pod moškimi imeni, ako hočejo imeti uspeh. Parižanke in ženska volilna pravica. V Parizu je o priliki zadnjih volitev napravil neki velik časopis poizkus, nekako generalno izkušnjo za politično zrelost Parižanke. In Parižanka je do- Iz Sarajeva: Kako so divjali sarajevski demonstrantje po Jeftanovičevem skladišču vozov, kočij, omnibusov, sani i. dr., dasi ima Sarajevo državno policijo in orožništvo z nad 500 možmi. bila veliko petico. Generalna izkušnja za žensko volilno pravico je pokazala, da je pariška žena politično še popolnoma nezrela. Izmed stotisočev samostojnh žensk jih je prišlo »volit« jedva kakih 20.000. Parižanka se pač bolj zanima za lepe obleke ter za razne škandalne afere in ne utegne poučevati proletark, dasi bi bilo njim v korist, ko bi se z vsemi silami zavzele zato, da dobe odlo- čilne glasove tudi v politiki. Parižanke so deloma prebogate in zato preveč lahkomiselne, deloma pa — in te so v večini — imajo z borbo za kruh preveč skrbi, da bi se mogle baviti s politiko, Vobče je Parižanka dobra gospodinja, a z zelo ozkim duševnim obzorjem. Razpis umetniške nagrade. Da se okrase slovenske hiše s slikarskimi umotvori slovenske duše, narodne lepote in domačega čara, se je odločilo založništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika", da izda serijo žanrskih slik iz slovenskega ljudskega življenja. Kot prvo tako sliko hoče izdati za Novo leto 1915 žanrsko slikarsko umetnino iz kmečkega življenja koroških Slovencev. V to svrho razpisuje podpisano založništvo nagrado 600 (šeststo) A za najboljšo žanrsko sliko iz ljudskega življenja koroških Slovencev. Slika bodi veselega značaja in predstavljaj n. pr. rizor narodne šege, navade, zabave, svatbe, žegnanja, veselice, plesa pod lipo i. p. Uporabijo naj se narodne noše sedanje ali pretekle dobe. Tekme se morejo udeležiti le slovenski umetniki. Slika, ki ji prisodi umetniška jury, pomnožena z založnikom in urednikom Slovenskega Ilustrovanega Tednika, nagrado 600 (šeststo) K, preide v neomejeno last založnika S. I. T., ki izda po njej v najboljši tehniki izvršeno barvasto reprodukcijo v merilu 40\50 cm kot nagrado naročnikom S I. T. Original slike bodi torej izvršen vsaj v merilu 80\100 cm. Slike za to tekmo je poslati na naslov uredništva S. I. T. najkasneje do 1. oktobra 1914. V Ljubljani, dne 10. julija 1914. Založništvo in uredništvo Slovenskega Ilustrovanega Tednika. Moški in ženske. V gospodarskem življenju narodov je velike važnosti razdelitev prebivalstva po spolu. Narava sama je obdržala nekako ravnotežje spolov. Zato pa je že statistik Ivan Peter Siissmilch (1707—1676) pisal o »božanstveni ureditvi« razdelitve človeškega spola. Ali družabne uredbe, posli, kultura so to ureditev razmaknile in se ta ureditev zmenjuje sedaj na moško sedaj na žensko stran. Dejstvo je, da se poprečno rodi več moških nego ženskih. Na 100 detet ženskega spola odpada 105—106 dečkov. Istočasno pa se mora konstatirati tudi, da je odstotek umrljivosti med dečki, dokler ne prestanejo otroške dobe, mnogo večji nego pri deklicah. Vpoštevaje prebivalstvo cele zemlje po najnovejšem štetju, se dobi razmerje 99 žensk na 100 moških. Pri nekaterih rodovih se omalovažuje ženski spol in žensko dete ni deležno potrebne pažnje. To vpliva seveda na razmerje v številu med moškim in žensko. V kulturnih državah, kjer je priznana ravnopravnost spolov, je ženski spol številnejši in ta pretežnost raste v istem razmerju s kulturo. Stare kulturne dežele z močnim izseljevanjem izkazujejo mnogo večje število žen nego nove kolonijalne. Tako v »stari« Evropi odpadeta poprečno na 100 moških 102 ženski, v »mladi« Avstraliji pa pride 85 žensk, v Aziji 96, v Afriki in Ameriki 97 žensk na 100 moških. Posebno za ameriško Unijo je karakteristično, da vztočni kraji z najstarejšimi naselbinami (tako tudi v Mehiki) izkazujejo več žen nego moških; v srednjih delih vlada enakost spolov, v zapadnih se opaža izdatno zaostajanje ženske v številnem razmerju do moškega. V Evropi sami je 43U milijona več ženskih nego moških. V posameznih evropskih državah na podlagi zadnjega ljudskega štetja odpada na 1000 moških 1012—1093 žensk. Malo žensk pa je na Balkanu, ker na 1000 mož odpade v Grški 986, v Rumunski 968, v Bolgarski 961 in v Srbiji 937 žensk. Ta izkaz kaže, da je med Germani obilo več ženskih nego moških, v balkanskih deželah pa se kaže občutno večje število moških nad ženskami. Razlogi za to pač ne bodo samo gospodarskega in socialnega značaja, marveč tudi v posebnostjo rase. V avstrijskih deželah prihaja po ljudskem štetju 1910. na 1000 moških: v Dol. Avstriji 1046, v Gornji Avstriji 1077, v Solnograški 995, v Štajerski 1006, v Koroški 998, v Kranjski 1099, v Trstu 1040,43oriška 961, Istra 912, Tirolska 991, Predarlska 1012, Češka 1047, Moravska 1066, Šleska 1046, Galicija 1038, Bukovina 1021, Dalmacija 1000 žensk. V petih deželah v Avstriji torej je manj ženskih nego moških, v ostalih je obratno. Ali tudi ti podatki ne kažejo pravega razmerja glede posameznih dežel, ker na to razmerje močno vpliva število izseljencev in število vojaških garnizij. V Hrvatski in Slavoniji pride na 1000 moških 1045 žensk, v Bosni in Hercegovini na 1000 moških 908 žensk. Cenjenim naročnikom in vsem, ki povprašujejo po številki 27 z dne 2. julija 1914 naznanjamo, da nam je popolnoma pošla, in zato ne moremo ž njo nikomur več postreči. Dobi pa se še štev. 28. Razne vesti. Slovansko bogoslužje v katoliških cerkvah v Srbiji. Papež Pij X. je dovolil, da se opravlja po katoliških cerkvah v Srbiji povsod, kjer to zahtevajo župljani, molitve in obrede-v staroslovanskem jeziku. V Novi in Stari Srbiji se bode torej vršilo bogoslužje v staroslovenskem jeziku, ker je gotovo, da bodo župljani zahtevali povsod slovanski jezik. Zavarovalnina visokih glav. Knezi, kralji ifl cesarj;i se prav tako zavarujejo na zelo visoke svote kakor drugi ljudje, dasi so navadno premožni. Angleški in italijanski kralj sta zavarovana prav visoko; takisto tudi njun španski tovariš, ki ga je žalostna smrt njegovega soseda, portugalskega kralja, tako zastrašila, da se je hitro zavaroval za več milijonov. Skandinavski vladarji so zavarovani pri domačih družbah baje le za zmerno vsoto. Ferdinand Bolgarski plačuje visoke premije za svoje življenje; tudi umorjeni kralj Aleksander srbski je bil precej visoko zavarovan. Srbskega kralja Petra baje ni hotela nobena družba zavarovati, češ da visi njegovo življenje na niti. Pripoveduje se, da so tudi albanskega mbreta Viljema Wieda odklonile vse-zavarovalnice. Ruski veliki knezi morajo plačevati mnogo večje zavarovalne premije kakor drugi ljudje, ker se zavarovalnina izplača tudi tedaj, ako umrjo »nenaravne smrti«. Tudi vsi drugi ve- Razvitje prapora mariborskega Sokola v Rušah dne 28. junija 1.1.: Pohod. (Fot. Vilko Weixl.) Razvitje prapora mariborskega Sokola v Rušah: Na slavnostnem prostoru ob razvijanju prapora. (Fot. Vilko Weixl.) likaši in vladarji dobe zavarovalnino brezpogojno izplačano. Papež se je tudi zavaroval, in sicer na korist svojih sester. Sedemdesetletnica kralja Petra. Dne 12. t. m. je plavil srbski kralj Peter svojo 701etnico rojstva. Srbski narod je proslavil ta dan z zanesenim ponosom, saj je srbski kralj po strašnih razmerah za časa polblaznega kralja Aleksandra Obrenoviča in njegove nevredne žene Drage uvedel v Srbijo red in poštenost, začel pametno slovansko zunanjo politiko ter je z dvema zmagoslavnima vojnama izdatno razširil meje srbske kraljevine. Premagal je Turke in Bolgare ter ukrotil ob mejah Albance. Balkanska zveza, prva in druga, je pod vodstvom kralja Petra dosegla največje uspehe. Želeti je, da se tudi razmerje z Avstro-Ogrsko zboljšajo in stalno utrde. Kralj Peter je vedno spoštoval srbsko ustavo ter je vršil le želje svojega naroda. Skrbel je v prvi vrsti za razvoj srbske industrije ter se je število domačih tovaren zelo pomnožilo, dvignil je ljudsko, srednje in visoko šolstvo ter ustanovil neštevilo učilišč za dečke in deklice. Kulturni zavodi imajo v kralju Petru najboljšega podpornika. Temeljito je poboljšal tudi srbsko vojsko, ki se je pod njegovo vlado dvignila na vzorno višino. Zlasti srbsko topničarstvo je prvovrstno v Evropi. Kralj Peter je v zadnji dobi bolehen, naglušen in ga muči protin. Zato ga nekaj časa nadomešča prestolonaslednik Aleksander, ki je bil vrhovni poveljnik v minolih vojnah. EMIL GABORIO: 18. nadaljevanje. Izgovor krivca. (Dalje.) Najrajši bi bil preložil nadaljevanje te zaslišbe na drugo priliko. A to bi bila le nova nespretnost. Treba je bilo torej korakati naprej. »Sklep, ki vam ga je izrazil vikont, priča res da o jako lepem mišljenju. Ali pa ni omenil s kako besedo tudi vdove Leruževe?« »O pač, govoril je o njej,« je odgovoril grof, kakor da je doslej prezrl to okolnost. »Potem vam je povedal najbrže tudi, da bi svedočba te žene zadoščala že sama po sebi v dokaz za Noetovo pravico?« »Da, da, točno to mi je dejal; s tem je tudi še posebej utemeljeval svoj odpor proti moji volji.« »Dobro bo, če mi poveste čim najnatančneje, kaj se je zgodilo med vami in med vikontom. Prosim, gospod grof, spo- mnite se njegovih besed, kolikor točno se le morete.« Grof je ubogal brez upiranja. Prevelika razburjenost se mu je bila polegla; zdaj je zopet lahko jasno mislil. In sinočnji nastop mu je bil pred očmi še z vsemi najmanjšimi podrobnostmi. Čim živeje in natančneje je poročal grof o razgovoru, tem bolj se je utrjevalo Dabironovo prepričanje. A kar je bito grofu sinoči v ponos in radost, je netilo zdaj najhuje Dabironov srd na Alberta. »Kako prebrisana komedija!« je mislil sam pri sebi. »Saj se zdi naravnost, kakor da bi bil Tabaret prerok! Kolika smelost in spretnost! To je pravi ženij zločina! Samo čudež nam more pomagati, da ga razkrinkamo. Kako je videl vse naprej in se pripravil! Kako fino je skombiniran nastop z očetom, ki naj bi mu služil v potrebi kot razbremenilo! Delo je mojstrsko, bogme! Pretehtana je vsaka posamezna okolnost. Celo sestanek z zaročenko. Ničesar ne manjka. Kdo ve, ali je res tudi obvestil Klaro? Najbrže. Ubogo dekle! Kakšna usoda: ljubiti takega moža! Da, da, njegov načrt mi je zdaj docela jasen. S tem razgovorom z gro- fom se je upal izviti. Obveznosti si ni naložil ne takšne, ne drugačne, pač pa je pridobil časa. Da nismo mi udarili vmes, bi se dal polagoma spet pregovoriti očetu in morda še celo nagraditi za svojo popustljivost. In ko bi se bil vrnil Noel, bi bil grof utajil vse. Morda bi ga bil vrgel celo čez prag, kot goljufa.« Grofu pa so se porajali med govorjenjem skoraj enaki zaključki kakor sodniku. Zdaj se mu je zdelo samemu jasno, zakaj je pripisoval Albert Klavdinini sve-dočbi tolikšno važnost. In dejal si je naposled, da je Albertova plemenita nesebičnost zdaj le preveč umevna. Ko je bil grof pri kraju, je rekel Da-biron: »Hvala vam, gospod grof. Gotovega vam ne morem reči. Toda premnogo razlogov govori za to, da je igral vikont v svojem razgovoru z vami kot dovršen glumač izborno priučeno ulogo.« »In še kak priučeno!« je zamrmral grof. Vstop odvetnika Zerdija je prekinil zaslišbo. Prišel je s črno usnjato mapo. Noel se je poklonil grofu, ki je vstal in se umaknil diskretno v drugi konec sobe. »V tej mapi,« je rekel Noel polglasno sodniku, »najdete vsa pisma. Oprostite, a zapustiti vas moram takoj, zakaj stanje gospe Žerdijeve prihaja čimdalje opas-nejše.« Poslednje besede je izrekel Noel nekoliko glasneje, tako da jih grof lahko slišal. Prestrašil se je v resnici in zadržal le trudoma vprašanje, ki mu je sililo na ustnice. »Samo trenotek,« je odgovoril sodnik. Vstal je, prijel Noela za roko in ga vedel h grofu. »Gospod grof de Komaren, čast mi je predstaviti vam gospoda Noela Žerdija.« Grof se je očividno že nadejal tega, zakaj predstavljanje ga ni pretreslo ni malo; nobena mišica njegovega obraza ni vzdrgetala. Noel pa se je ustrašil, kakor da ga je udaril kdo po glavi. Omahnil je, iščoč z roko opore. Obadva, oče in sin, sta stala drug drugemu nasproti, na videz zatopljena v svoje misli, v resnici pa mereč drug drugega s pogledi, kakor da si hočeta čitati v dušah. Dabiron ni bil prav zadovoljen. Mislil je, da padeta drug drugemu v naročje; zdaj pa sta se gledala, prvi ves Sarajeva: Blago In raztrgane obleke srbskega krojača Dušana Besariča, ki mu jejnohamedanska in hrvaška drhal vse uničila. Risarska razstava na ljubljanskem učiteljišču; priredil profesor Sucher. otrpel, drugi ves zmeden. Naposled je iz-pregovoril z rahlim očitkom v glasu: »Gospod grof, priznali ste prej, da je gospod Žerdi vaš zakonski sin.« Grof ni odgovoril; stal je, kakor da ni slišal ničesar. Noel je zbral ves svoj pogum in začel prvi: »Ne srdim se na vas, gospod grof —« »Le kar recite oče«, ga je prekinil ponosni starec z glasom, v katerem ni bilo sledu o ganjenosti ali nežnosti. Obrnil se je k sodniku in dodal: »Ali vam še lahko postrežem s čim?« »Da; prositi vas moram še, da poslušate čitanje svoje izpovedbe in jo podpišete, ako najdete, da odgovarja zapisnik resnici. Čitajte, Konstant!« Pisar je obrnil napol svoj stol in pričel. Imel je prav čudno maniro, zregljati bliskoma, kar je bil zapisal v velikih potezah. Pisal je jako naglo, v eni potezi in ne meneč se za ločila, dokler je bilo kaj sape. In kadar mu je zmanjkalo zraka, ie zasopel globoko ter začel iznova. Nehote si se moral spomniti plavača-potapljača, ki pomoli zdajpazdaj glavo iz vode ter se založi s svežim zrakom, nato pa izgine zopet pod gladino. Noel edini je sledil čitanju z napeto aaaaaDadDnuDDoa Pridobivajte nam novih naročnikov! Proda se trgovina z mešanim blagom. Ivan Vrhovnik, Moste, Novi Udmat pri Ljubljani. 386 Potenje nog, rok, života v obče, kakor izjede in rane, nastale vsled potenja, ozdravi povsem Bartu-ličeva »zdravilna mast«. Cena škatiji samo 50 v, s pošto 70 v, in se plača vnaprej ali 12 ška-telj za 6 K franko proti povzetju. Edino pristno le pod varstveno znamko sv. Marije pomočnice. Dobiva se pri Vladku Bartoliču, lekarnarju, Zagreb, Jelačičev trg št. 19. (362 c) Leopold Seuferth atelje za ortopediSke aparate in bandaže o -- Brno -• Kandiergasse 8 gs (382) (mecanin) Izdeluje vsakršne ortope- diske aparate in bandaže kakor tudi umetne roke in UA j l§i*r noge, telesna uravnala (pa- a-4^1 sove) v obliki steznika po gosp. primariju Dr. Bitt- Pred zdraveenjem nerju. Po zdravljenju Uravnano telo z aparatom, ki je bil prirejen po navodilih gosp. ravnatelja brnske otroške bolnice primarija Dr. V. Bittnerja. pozornostjo. Kakor neumevno je bilo skoraj drugim, on je vendar razločil vse. Izvedel je marsikaj velevažnega zase. Ko je bil Konstant pri kraju, je podal grofu pero. Podpisal je brez najmanjšega upiranja. Nato se je obrnil k Noelu: (Dalje prih.) Na prodaj je HIŠA na Jerški cesti štev. 23, blizu novega pokopališča (Sv. Križ) v Ljubljani. — Hiša ima 5 sob, 4 kuhinj e, klet, lasten vodnjak in okrog 700 sežnjev vrta. Kraj je miren in zdrav. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več se izve v Novem lidmatu št. 152. (388) Pod ugodnimi pogoji se prodasta 2 hiši v Črnučah pri Ljubljani. Vsaka ima 3 sobe, kuhinjo, jedilno shrambo, klet in lastni vodovod. Zraven je do 1300 m vrta s sadnim drevjem. Poizve se pri F. Jerko, Podboršt 10, Ježica. (387) u se počuti vsakdo v lepem ure-U Ui/UllU jenem stanovanju zato kupite m-vViioj-iTn in vso drugo opravo z vsem zaupanjem pri tvrdki M. P. PAVLICA, Jurišičeva ulica 3. - Zagreb. - Tel. br. 12-49. Cene zmerne, blago solidno in moderno. Naročila1? se izvršujejo od najenostavnejših do razkošnih oprav. 368 ■ ....... .................. « NOV CENIK! Ljubljana štev. 5.1 I Novi povečani cenik je ravno izgotov- I I Najboljši dokaz za nizke Cene, I I ISam ueal* icftona na vahftA«fA va* I I _a ^ ^ m ^ So* I S a* a* r 4 n* a S i* I ■jen, vsak dobi istega na zahtevo zastonj in poštnine prosto. P. n. odjemalci, ki imajo stari cenik, naj blagovolijo dopisnico z naslovom vposlati, da jim za-moremo novi cenik doposlaii. dobro in solidno postrežbo tvrdke H. Suttner so obila poli alna pisma in priporočila od s ojih velecenjenih odjemalcev. DaaaaaaaaaaaDaaaDDDDaa □acDaoaaaaDDDaaaaDaaDa DDDDDapaDoaaaoDaaaaaDa I Ne pustite se premotiti, stara, svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER se nahaja samo v Ljubljani 5, Mestni trg 25 in nima nobene podružnice ne v Ljubljani in ne drugje, ima samo eno lastno protokolirano tovarno ur v Švici. V Kdor ne verjame, na] poskusi, da je novi »Osetov Silva vrelec« pri Tolstovrški slatini pošta Guštanj res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno mozira in ostane čista in dobra. Konkurira lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj. Steklenice vseh vrst se sprejmejo v polnitev in proti računu. Tudi kupijo se vse vrste steklenic. Edino domače podjetje te vrste. Svoji k svojim! Prebavno motenje pri dojencih, griža, driska, črevesni katarji itd. so vedno posledice nepravilne hrane in so napravile že mnogim staršem skrbi in celo žalost. Ako hočete ohraniti svoje dete in jih videti ob okusni lahko prebavni hrani resnično uspevati, potem dajajte nežnemu ljubljencu Nest-lejevo moko za otroke. — Poskušnje popolnoma zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj, L, Biberstrasse 11. Dobro blago in nizke cene, to je načelo tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 5. Zato pa se je tudi razvila iz majhnih početkov do današnjega velikega podjetja ter je sedaj na slovenskem jugu največja razpošiljalnica ur, verižic, prstanov, uhanov in sploh zlatnine, srebrnine itd. Oglejte si zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto! Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih velikansko reklamo. Dobijo navadno slabo blago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanesljivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpošiljalno, J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Če pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda tudi tako glasi, piše pa Schosteritsch, Schuste-ritsch ali Schusterschuz. Veliko ljubljanskega občinstva se ravna po električni uri v Prešernovi ulici 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden. 1. avgust — dan sreče za onega, ki pravočasno naroči izborno turško srečko ter po žrebanju tega dne prejme veselo sporočilo, da je njegova številka zadela 400.000 frankov! Vsaka srečka prinese gotov dobitek, zato naj oni, ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, nemudoma zahtevajo zadevno pojasnilo, ki jim ga glasom da- Št. 719. Srebrna cil.-rem., dobro in trpežno kolesje, lep pokrov K 7'80 Št. 723. Srebrna cil.-rem., dobro in močno kolesje, močno graviran pokrov z rožn. kazalnikom K 11'70 Št. 748. Srebrna cil.-rem., dobro in močno kolesje na 6 kamnov, močni dvoj.pokr. lepo gravirani K 13'50 Št. 774. Ista z anker kolesjem na 15 kamnov, 3 močni srebrni pokrovi, lepo gravirani K 21-— Pošilja se proti povzetju, nikake izgube, zamena dovoljena ali se vrne denar. Dobi se pri tovarni ur H. SUTTNER, Ljubljana št. 5. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Glavno zastopstvo tovarne ur „Z EN IT H“. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. N ESTLf 'LE-JEVA moka za otroke (n» te Molk« a* Mribdea. VMboJt pravo planinsko mlako. K L80 r Tgaki lekarni in drogeriji. I Poizkusnje Nestlejeve moke za otroke g se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestlć, Dunaj L, Biberstrasse 82. našnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 3. Nič ne pomaga, vsak mora priznati, da je Kolinska kavna primes vendarle najboljši kavni pridatek, ki se odlikujepo svoji izvrstni kakovosti in daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem pa je pristno domače blago. Vse naše gospodinje kupujejo torej samo Kolinsko kavno primes in so z njo najbolj zadovoljne. Manufakturna trgovina 'TIT 152 prej Franc Souvan sin : LJUBLJANA : Mestni trg 22 nasproti lekarne. Posebno bogata zaloga sukna za moška oblačila!! Najboljši nakupni vir modernega blaga za ženske obleke iz svile, volne, delena itd. (389) SODE dobro ovinjene stare in nove, male in velike ima naprodaj Ivan Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico St. 7. Utegnete si svojo kuhinjo in svoje stanovanje s koristnimi in lepimi gospodinjskimi predmeti opremiti zastonj če kupujete našo dobro žitno kavo. 5 kg težak zavoj v lepi vrečici za kuhinjsko opravo obenem z 2 darili le K 4,— Iranko. 50.000 zadovoljnih naročnikov. Bratje Ježkovi, tovarna žitne in sladne kave, HradiSte u Kral. Dvora, Čechy. (354) Atelje za steznike (moderce) 313 ljubica Oehm, ——> Zagreb, Bogovičeva ulica 6 " po 10 K in več dober komoden trpežen steznik, po 20 K in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala. Martin Pernovšek Telefon št. 5/VI. V Ccljll I U^P izdeluje omare ledenice. Vedno zadnje novosti = rut in šerp. = Bogata zaloga vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platno kotenine in drugo belo blago. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo. ToTT-a-ma, na, <3-linca]a. pri ZELouiToljani- Priporoča se slavnemu občinstvu za Prevzema kompletne oprave za portalna. hotele. stavbena. kavarne, vile, pohištvena gostilne. mizarska dela. privatna stanovanja. Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. „BALKAN1* trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33, Centrala: TRST. (384) Telefon štev. 100. . Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, J kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opremljeno pod- n 3 jetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištve- | m nimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Ometanje itd. - 3 « Sped^ijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" delniške paro- ™ ■S brodne družbe v Trstu. — Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter Trst-Ancona g o parobrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst, Avstrijskega Lloyda, Cunard-Line za I. in ^ H. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ,Jadranske banke-. Za kratek čas. Dve Uršiki. A: »To mi je jako sitno, da je moji dekli ravno tako ime, kakor moji ženi. Kadar zakličem »Uršika«, pa nobena ne ve, katero kličem!« — B: Pa poišči drugo deklo!« — A: »Tega ne morem, ker je dekle pridno!« — B: »Potlej ti ne kaže drugega, kakor da vzameš drugo ženo!« Najraje oboje. Trgovec svoji ženi: »Zaradi balkanske vojne sem tudi jaz na nič prišel. Rečem ti, da bom zanaprej noč in dan delal, da pridemo zopet do prejšnjega blagostanja. Jaz ti naravnost obljubim, da boš črez deset let — ali milijonarka ali pa vdova.« — Žena: »Ali bi ne bilo mogoče, da bi se doseglo oboje obenem?« Odpravljeni snubec. »Torej, gospod profesor, mi nočete dati hčere za ženo?« — Profesor: »Ne!« — »In zakaj ne, če smem vprašati?« — Profesor: »Zato ne, ker se mi zdite podobni listini latinskim glagolom, o katerih pravi slovnica, da imajo slabo preteklost, nepravilno sedanjost in nobene prihodnosti!« Zadovoljnež. Tobakar: »Pipa iz porcelana je pa res nekaj dobrega. Ce pade na tla, je ni treba pobirati!« Aktuyalen dovtip. Zagrebški „Hustrovani list“ je v poslednji številki z dne tl. t. m. prinesel sliko, ki predstavlja porušeno srbsko hišo in sredi razvalin stoje sarajevski policaj in dva mohamedanca s sekiro v rokah. Pod sliko stoji dovtip: — Jeste li, braćo, isprašili Srbina kako treba? — Bogami, gospodine, baš smo ga čestito razorili. — Tako valja! — a sad plačajte štetu! . . . (Mohamedanca pogledata debelo in sekira jima pade iz pesti.) Zagrebška justica. Bogati zagrebški arhitekt Gross je bil zaprt, ker je šiloma onečaščal mladoletne deklice ter zagrešil celo vrsto zločinov proti nravnosti. Bil je obsojen na 300 K globe, ki jih je seveda smejaje takoj plačal. „Ilust list* je prinesel tale dovtip: Grossartig! — Joj, Olga, kaj je Gross van z rešta 1? — Tiho budi, da te ne čuje, jer buš onda ti došla v rešt! V umetniški razstavi. Gospa (čita v katalogu). Kaj pa je to: slika v temperabarvah? — Gospod: Saj vidiš, da je to le tiskovna pomota, namesto — v »temperamentnih barvah«! Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku". a> LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 57.14 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA-ZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENlK BREZPLAČNO KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X Zastonj dobi 2l/a metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21 kdor narodi 5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev. Vse pošilja tudi z 2V« m blaga vred franko po povzetju Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postrelmovn. (Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. -------- V vsakem varčnem 289 gospodinjstvu rabijo že mnogo letnajrajše „Sapolin“ kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma: Pavel Hatheyer tovarna mila, Celovec. □□□uaDEiEiacmamaD 150.000 ur! Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5 80, 5 komadov K 14 -, 10 komadov K 271—. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju 100 Centrala ur Podgćrze Postfach 10/130 (Avstr.) □aaaaaaDUDaaaDD Priporoča se Ivan Jakopič, Ljubljana. 136 Prva slovenska industrija za ple-:: tarstvo na Primorskem :: Ž. VIŽINTIN 1 v Sovodnjah pri Gorici. Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi, bambusa itd. :: po načrtih prvih umetnikov. :: Živci, ki spravijo v obup! Marsikatera bolezen, ki nam ji ni znan vzrok, je posledica slabotnih živcev/Mnogo'lajših in hujših naboglenj človeških si često ne vemo razlagati. Pridejo kakor same ob sebi, nobene pomoči ni proti njim. Naenkrat izginejo, kakor so prišle. Toda druga motenja nastopijo namesto njih. Druga drugi sledi bolezen, tako da utegne trpinčen človek imeti v enem letu 365 bolezni. Vendar te nabogljenosti niso domišljane, marveč so resoične in med seboj v zvezi. Živčni sistem je utrujen. Večkrat nimajo navidez te slabosti in motitve /. živci nebenega stika, Če jih pa natančneje opazujemo, pa bomo kmalu dognali ta ali oni naslednji znak nervoznosti in večkrat pa tudi njih več: tresenje udov, posebno rok, trganje in krčenje mišic, neobčutljivost kože na posameznih mestih, utripanje oči ali obrvi slaba volja, tesnoba, nemir brez vzroka, slabo prebavljanje po naporu, utripanje kože, vznemirljive sanje, tlačenje more, utrujenost, posebno zjutraj i. t d. Resnejši znaki hude oslabelosti živcev so često ponavljajoči glavobol, .nezaspanost, trudnost, hitra duševna utrujenost, biti brez misli, lahka razburljivost in slaba volja. - Ne jemljite teh neznatnih svarilnih znamenj narave lahiomišljeno, zakaj živčne bolezni ujedo mozeg življenja! Še celo duševne bolezni, [epilepsija, kap in ohromenja so često posledica neznatne živčne oslabelosti Tudi motenje vida, celo oslepenje, posebno pri kadilcih in pivcih, se pojavlja kot oosledica živčnih bolezni Že mala živčna oslabelost ima s seboj m"ogo ueprijetnosti. Družinsko življenje trpi vsled njih, posebno pa popušča dela/nost, ker odrevenela energiia in vztrajnost. Zdravi je v primeri z nerovznim vedno na boljšem. Zdravi odreja s premišljeno mirnostjo hitro in zavestno opravila, ki mu koristijo, (ločim delajo nervozni raztreseno, naglo pa vendar neodločno, ter se dajo zapeljati po svoji dobri volji in razburljivosti v nepremišljeno dejanje, ki jih potem bije, ki jih potem tembolj jezi in jim jemlje pogum. Nervoznost je čeito nepoznan vzrok marsikakemu zgrešenemu življenju. „Floks" tinktura uniči vse stenice z zalego vred.,Floks' tinktura stane 1 steki. 70 vin., 5 steki. 3 K. Preprodajalci visok popust. IVerthefmer Moritz, zavod za uničevanje mrčesa, Zagieb Petrinj-ska ulca 47. 358 Domača znamka za preprosto samostojno pripravljanje ruma in likerjev v lastnem gospodinjstvu dobavlja po najnižjih cenah C. Hilschmann izdelovalec esenc Humpolec 153 Češko. 1 steklenica za 5 litrov prima ruma ali 3 litre najfinejega alt-vatra, ozir. aljaša, kimijevca z navodilom velja le K imo, vsi trije le K 3 —, če se znesek vpošlje (tudi v znamkah) ali i po povzetju. Številna priznanja. Nobene po- I družnice! (383) | ’ HSSBi i IH 1 HgH 1 Kaj pomaga proti temu? Najboljši in najpreprostejši pot je krepčanje energije z mirovanjem, odpoČitkom, in pri-nravnimi krepčili. Vendar mi u nervozni ne najde, tudi če ima čas in priliko, torej tudi nika • g* *■**■***■ m obcarinjevanje Trst, Via Valđirivo St. 13, transitno skladje v prosti luki. Ugodni in kiilantni pogoji. MT Važno za „Sokole”! Ravnokar sem dobil jako lične zletne znake. Cena 60 v. Ker sem edini pooblaščenec od „Slovenske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli" segali po istih, osobito pa še, ko je polovica čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča MILKO KRAPEŽ, urar in trgovec, 352 Llubljana, Jurčičev trg S1. 3. IdIJi ...... _ ~ •pjgP Na debelo in drobno! Tovarniška zaloga perila in izdelovalnica zavratnic Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7 se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča ffTl BOE It Pismena naročila z obratno pošto. :: Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! Izgotovljene štedilnike solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah 254 Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne In balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila. Izgotovljene obleke za moške in otroke po znižanih cenah pri ,Skofu‘ v Pred Škofijo št. 3 ®(12) Ljubljana. ^____________^@0) v^vseh velikostih,rv' lepifrjavi barvi, jamčeno iz najboljšega materijala" izdelanih, se pošljejo natančno po podobi in v zdravstveni fasoni po fpovzetju. Cena paru sandalov je: otroškim st. 21-252K 3-70, dekliškim št. 26-28 K 4 50, deškim št. 29-34 K 5 50, ženskim št. 35-42 K 6-50, moškim št 40-46 K 7 50. 385 Za naročilo zadošča mera v centimetrih ali napoved številke. Razpošilja po povzetju po največja krščanska firma za ra;po-* ; <65.r.. t siljanje sandalov Skrivalnica. Kje je voznik? Rešitev skrivalnice v zadnji (27.) številki: „Kje je moj gospod?“ je: Postavi sliko na glavo. Gospod s cilindrom na glavi koraka med vejevjem in prvim levim kolesom. FotogralsRg ajarafe in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 933 fotomanufaktura in drogerija „ADRiJA“ - & oblasfv. konces. prodaja strupov ^ v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5. —Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike. FRAtl HIIIE Dunaj, II. okraj, Aloiigasse' tir. 3!a, 16. Ni vsak kavin pridatek : Franck! Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj! Zdravniška izjava, da zanesljivo učinkuje, razentegaje tisoče zahvalnih pisem na ogled. Bujne, lepe, trdne prsi dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo, jamčeno neškodljiva, oblastveno preiskana, za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. Zunanja raba. Edina prsna krema, ki je zaradi izredno velika učinka prodajajo tudi lekarne, dvorne parfimerije itd. Poskusna pušica K 3*—. velika pušica, ki zadošča za uspeh, K 8. Razpošiljatev strogo zaupna. Kosm. dr. A. Rixov Laboratorij, Dunaj, IX., Berggasse 17/0. Zaloge v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu", parfimerija A. Kanc in drogerija „Adrija". 365 Obstoji .samd ie en Franck! in sicer zarčs pravi s kavinim mlinčkom kot tovarniško znamko. 321 0 Najstarejša domača zlatarska tvrdka I 25 letni jubilej obstoja leta 1914. Raznovrstna zaloga vseh zlatarskih predmetov in ur. Ure z lastno Tl 1|9^ znamko SMT y p I ST ■ Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujem v lastni delavnici z električnim obrafom. Najnižje cene. Vestna in točna postrežba. Ceniki zastonj. LUD. ČERNE £ juvelir, trgovec z urami ter zaprisežen sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. N< «3 52 (D ‘s: < ^ OJ o’ S” A ® a 3 i. § M “ 50 cg 2 — ■« f? Dl » 3 n 2. Z. Al to ^ SH. O ST to “ q © 'r' r Stroj m mali nnie in peiilo. Edino zastopstvo vseh specialnih strojev za šivanje Josip Peteline,307 Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru). Trgovina z usnjem na debelo in drobno K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23. Telefon 96. 237 „SLAVIJA* vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi K 65,000.000'—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304'25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000'—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo. 62 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije* v Ljubljani. S Pri dirki K.S.K. S „Ilirija" ■ 7. junija 1914 ■ mini Mini !PRVA! g dospela g na cilj.: Gorčeva kolesa, ki so cena 5 in trpežna ter lahno tekoča se prištevajo med prvo- 5 vrstne in najboljše izdelke B monarhije in kot taka vredna zasluženega priznanja, ter vsestranskega priporočila prve in res domače tvrdke specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli, Marije Terezije c. 14 („Novi svet“, nasproti Koiizeja). Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno. 326 KMETSKA POSOJILNICA J. 3/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE .. r. z. z n. z. fcTT / A /0 v Ljubliani* — Ivavo-nll-n a ‘vtIacva ^ ^ S d- Zahtevajte takoj brezplačno vire. 10.000 metrov volnenega in pol-volnenega blaga razpošilja globoko pod ceno R. Miklavc Oglas. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra. 83 Svetovno znani čevlji sedanjosti z znamko 1EIW ItVlllIUU UU«?** 9 so in ostanejo vedno najboljši in najcenejši. Edina zaloga FRANC RUPNIK priporoča p. n. občinstvu svojo 324 : krojaško delavnico : v Trstu, Via Gepa št. 10, I. nad. Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. — Zmerne cene' = Ne zamudite! = Sedaj spomladi rabiti Salvator kremo, Saivator milo, 3i4 Salvator puder da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K !•—. S. MITTELBACH, ZAGREB. Dobiva sevvseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Ljubljana 3. Krste (Rakve) lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak ^Koroško). Iščem solidne zastopnike. 33 ^ sofltfijsko zapriseženi izvedenec izdelovalec godal. Najcenejši nakupni vir za godala in dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295 Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna“ fclorica. Tržaška ulica štev. 20. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18 F. BATJEL, Gorica,^"2.“i Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje = ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetovno 288 znani tovarni za precijzijske puške JOS. W1NKLER v Borovljah (Koroško). Vsaka poprava, novo kopito in nabialne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik 1. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj. 'i rracOTram A.ZANKL sinovi tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarr skega kleja v Ljubija«! 85 priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje = Zahtevajte cenike, ..........................■> ICoBigresni trg šf. 6. ais Najboljši Seški nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej Iranko. Ceno posteljno perje! 1 kg si ven dobrega palje-nega 8 K; bolJSega 2 40 K; prima polbelega 2 SO K; belega 4 K; belega puhastega 510 K; velennega snežnobelega, puljenega *■40 K, 8 K; puha sivega « K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub Zgotovljene postelje SlJS^beT«^-’ men ega nankinga, pernica 180 cm dolga, 180 cm Stroka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, (0 cm Široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem t* K; napol pub 80 K; pub 84 K; posamezne pernice 10, 12, M in 1« K, zglavnlee 3, 3-50 in 4 K. Pernica 800 cm dolga, 140 cm široka 13, 1470, 17-80, 81 K, zglavniea 90 cm dolga, 70 cm Široka 4 50, 5 80 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 11* cm široka 18 80 in 14 80 K, Razpošilja se po povzetju, od 18 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko. Natančnejl cenik gratis In franko. 20 g Čuvajte se peg! i i Va&e obličje bo krasno, čisto In fino kakor alabaster. Pike, pege, Izpuščaje, rdečico obličja in nosa, sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla-dicca balsamln*. Steklenica K 2'50. Rationell bals. milo K 1'20, Učinek je opaziti že po enkratni rabi === Neprijetne dlačice = z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 8 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50, H ■ ■ ■ S ■ Bujno polnost-krasno oprsje ■ š doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago, Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-AdmUle z navodilom 5 K. E temu posebni kremni izvleček „Vladicco*. K 2'—. Nikako izpadanje las, nikake luskine I 3 Poarine lasna mast S oživlja In krepi lasne korenine tako, da se lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij W. Havelka, Praga-Vršovlce št 752. Tisoč in tisoč priznanj in zahvaL (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči. se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelijč odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opietnljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin. 304 Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer. Ljubljana, hotel pri Maliču, nasproti glavne poSte. 500 kron Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2 50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemčny, Kaschau g (Kassa) 1. Postfach 12/44. (Ogrsko.) K0MMISSCHUHE Postavno zavarovano. Telegram z Dunaja! Za par K 8. 50.000 parov komisnih čevljev, ki so ostali zaradi prekasne dobavitve, sem se odločil čevlje, ki so pripravni za najhujše napore, razpošiljati par po lastni ceni K 8'—. Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še posebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska iz-vbzna trgovina Čevljev 258 FRANC HUMANN šA™* Za prepodajalce tncat 90 kron. I opaziš na fini izdeljavi, da je blago od največje ljubi anske trgovine z urami, zlatnino in sre-:: brnino. :• Krasna izbira bri-stanov, obeskov, ve-hinjskih ur, stenskih so žepne budilke brez ali z radijem, ure v zapestnicah, moderni manšetni gumbi, spone :: itd. :: || Ijantov, uhanov, pr-rižic, modernih ku-- - - ur itd. - - - I Prva eksportna tvrdka F. ČUDEN L Tovarniška znamka „Union". Ljubljana 199 - Prešernova ul. 1. Tvrdka F. Čuden je samo Prešernova ul. 1, in že 10 let nima na Mestnem trgu podružnice. Zahtevajte nov Cenik zastonj. (380) J Dobro in ceno kupite v iHizamodeindiio ]. KEIIE, HOBIJIH, Franca Jožefa cesta 3 klobuke, slamnike, 3i čepice, kravate, srajce, drugo perilo itd. itd. CD T5 2. S PT C O < P. d S pa s 22 o ' o' C a S < O CB O ___^. ■ Sobe za letovi- 13^ V ščarje se dobe ■ po zmernih cenah blizu Voloske, 5 minut od morja. Postaja električne železnice. Zdraviliške pristojbine prosto. — Krasen razgled po celem Kvarneru. — Marija Rupnik, Pre-luka, p. Volosko. (378) □□□□□□□□□□□□DDDDODDDPDDDDDODDDDD D D D □ D □ a □ □ □ □ Hotel, restavrant ,Victoria‘ Portorose M. NEDWED, hotelir. Podružnica: Trst, Čampo BelvedereS. D a a a a a □ □ a □ 344 □ □□□□□□DaaaaaaaaaDDaaDODDDDDaDaaa Miramar pri Trstu, hotel Bellevue, nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. Morsko kopališke Grijan. Elegantne sobe. Celotna oskrba. 353 V. BENDA, hotelir. Ivan Jax in sin Izubijana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje i3 (Strickmaschinen). Brezplačen Tovarna v ponk v ve- Unca usta- zenjn. n0v!j-1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. 1 Priporoča se brivnica I E. FRANCHETTI s š Ljubljana, Sodna ul. 2. ■ ■■■■■■■■■■■£;■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■ ssssssss Modni kamgarn, modni ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, različni suk-:: neni ostanki :: po zelo znižani ceni pri tvrdki R. Miklauc Ljubljana (l2) Stritarjeva ulica štev. 5 Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.